Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 22. oktober 2014 - StrasbourgKončna izdaja
Izvolitev Komisije
 Predlog spremembe proračuna št. 2/2014 – presežek, ki izhaja iz izvrševanja proračuna za leto 2013
 Splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2015 – vsi oddelki
 Protokol k Sporazumu o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, da se upošteva pristop Hrvaške k Evropski uniji ***
 Evropski semester za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2014

Izvolitev Komisije
PDF 121kWORD 52k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2014 o izvolitvi Komisije (2014/2164(INS))
P8_TA(2014)0034

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju drugega in tretjega pododstavka člena 17(7) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Evropskega sveta 2014/414/EU z dne 27. junija 2014(1), v katerem je Jean-Claudea Junckerja predlagal kot kandidata za predsednika Komisije,

–  ob upoštevanju izjave ter političnih smernic, ki jih je na plenarnem zasedanju 15. julija 2014 predstavil Jean-Claude Juncker,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 15 julija 2014(2) o izvolitvi Jean-Claudea Junckerja za predsednika Komisije,

–  ob upoštevanju Sklepa Evropskega sveta 2014/639/EU(3), sprejetega s soglasjem izvoljenega predsednika Komisije, z dne 30 avgusta 2014 o imenovanju visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/716/EU, Euratom, sprejetega v medsebojnem soglasju z izvoljenim predsednikom Komisije, z dne 15 oktobra 2014 o sprejetju seznama drugih oseb, ki jih Svet predlaga v imenovanje za člane Komisije ter o razveljavitvi in nadomestitvi Sklepa 2014/648/EU, Euratom(4),

–  ob upoštevanju predstavitev kandidatov za komisarje pred pristojnimi parlamentarnimi odbori, ki so potekale med 29. septembrom in 20. oktobrom 2014, in na seji konference predsednikov, odprti za vse poslance, ter ocen kandidatov, ki so jih odbori oblikovali po predstavitvah,

–  ob upoštevanju preučitve, izvedene na seji konference predsednikov odborov z dne 21. oktobra 2014 in na seji konference predsednikov z dne 21. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju izjave izvoljenega predsednika Komisije na plenarnem zasedanju 22. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju člena 118 Poslovnika in Priloge XVI k Poslovniku,

1.  potrdi imenovanje predsednika, podpredsednice za zunanje zadeve (visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko) ter drugih članov Komisije kot kolegija za mandatno obdobje do 31. oktobra 2019;

2.  naroči svoje predsedniku, naj ta sklep posreduje Evropskemu svetu, Svetu ministrov in izvoljenemu predsedniku Komisije.

(1) UL L 192, 1.7.2014, str. 52.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0002.
(3) UL L 262, 2.9.2014, str. 6.
(4) UL L 299, 17.10.2014, str. 29.


Predlog spremembe proračuna št. 2/2014 – presežek, ki izhaja iz izvrševanja proračuna za leto 2013
PDF 309kWORD 65k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2014 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 2/2014 za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija (12300/2014 – C8-0160/2014 – 2014/2035(BUD))
P8_TA(2014)0035A8-0018/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1) (finančna uredba), zlasti člena 41,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, ki je bil dokončno sprejet dne 20. novembra 2013(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta št. 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(5),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 2/2014, ki ga je Komisija sprejela 15. aprila 2014 (COM(2014)0234),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 2/2014, ki ga je Svet sprejel 14. julija 2014 in ga 12. septembra 2014 posredoval Evropskemu parlamentu (12300/2014 – C8-0160/2014),

–  ob upoštevanju člena 88 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0018/2014),

A.  ker je namen predloga spremembe proračuna št. 2/2014, da se v proračun za leto 2014 vključi presežek iz proračunskega leta 2013, ki znaša 1 005 milijonov EUR;

B.  ker ta presežek v glavnem sestavljajo pozitivni rezultat pri prihodkih v višini 771 milijonov EUR, neporabljena sredstva za odhodke v višini 276 milijonov EUR in negativni saldo tečajnih razlik v znesku 42 milijonov EUR;

C.  ker se lahko povišanje na strani prihodkov v večji meri pripiše globam in zamudnim obrestim (1 331 milijonov EUR), vsota dejansko zbranih lastnih sredstev pa je v primerjavi s tistimi, ki so bila v proračunu predvidena, nižja (- 226 milijonov EUR), prav tako se zmanjšujejo prihodki iz presežkov, neporabljenih sredstev in popravkov (- 360 milijonov EUR);

D.  ker je na strani odhodkov nezadostno izvrševanje sredstev za leto 2013 (107 milijonov EUR) in za leto 2012 (54 milijonov EUR) posebej nizko, kar je povezano s tako rekoč nepredvidljivimi dejavniki in ga ni mogoče obravnavati kot zmanjšano zmožnost črpanja;

E.  ker pravzaprav vsi razpoložljivi kazalniki kažejo na to, da je prišlo v proračunih za leti 2012 in 2013 do pomanjkanja sredstev za plačila;

F.  ker člen 18 finančne uredbe določa, da so odstopanja od ocen, ki jih je treba vključiti v proračun Unije, edini predmet te spremembe proračuna;

1.  se seznanja s predlogom spremembe proračuna št. 2/2014, ki je namenjen izključno vnosu presežka v višini 1 005 milijonov EUR iz leta 2013 v proračun, v skladu s členom 18 finančne uredbe; odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 2/2014;

2.  opozarja, da se bo s sprejetjem spremembe proračuna št. 2 delež prispevka na osnovi BND, ki ga države članice vplačajo v proračun Unije, zmanjšal za 1 005 milijonov EUR, s čimer se bo delno izravnal njihov prispevek k financiranju spremembe proračuna št. 3 (3 170 milijonov potrebnih dodatnih lastnih sredstev); zato poudarja, da namerava nadaljevati postopek sprejetja predloga spremembe proračuna št. 2 sočasno s pogajanji o predlogu spremembe proračuna št. 3 o uporabi dodatnih odobritev plačil ter predlogu spremembe proračuna št. 4, ki zadeva revizijo napovedi tradicionalnih lastnih sredstev in drugih prejemkov ter določitev nekaterih glob za dokončne, s čimer bi zagotovili dodatnih 2 059 milijonov EUR lastnih sredstev, kar bi lahko še zmanjšalo potrebe po dodatnih sredstvih iz predloga spremembe proračuna št. 3;

3.  poudarja, da bi sprejetje predlogov sprememb proračuna št. 2, 3 in 4 v nespremenjeni obliki za celotni proračun pomenilo le 106 milijonov EUR dodatnih prispevkov iz BND, ki jih morajo dati na voljo države članice za zagotovitev zadostnih sredstev za plačila v letu 2014, da bi krili veljavne pravne obveznosti Unije;

4.  sklene spremeniti stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 2/2014, kot je prikazano v nadaljevanju, da bi ohranil politično in postopkovno povezavo med spremembami proračuna št. 2, 3 in 4;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s spremembami Parlamenta, posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Sprememba 1 (večkratna sprememba)

Splošni prikaz prihodkov

Poglavje 1 4 – Lastna sredstva iz naslova bruto nacionalnega dohodka v skladu s členom 2(1)(c) Sklepa 2007/436/ES, Euratom

Zneski:

Proračun 2014

Predlog spremembe proračuna

št. 2

Stališče Sveta

Razlika

Novi znesek

1 4 0

99 767 305 073

—  1 005 406 925

—  1 005 406 925

1 005 406 925

100 772 711 998

Skupaj

99 767 305 073

—  1 005 406 925

—  1 005 406 925

1 005 406 925

100 772 711 998

Oddelek III – Komisija

Naslov 40 Rezerve

Oblikovanje nove vrstice 40 04 01 – Rezerva za potrebe po dodatnih sredstvih

Zneski:

Proračun 2014

Predlog spremembe proračuna

št. 2

Stališče Sveta

Razlika

Novi znesek

40 04 01

-

-

-

1 005 406 925

1 005 406 925

Skupaj

-

-

-

1 005 406 925

1 005 406 925

Opombe:

Sredstva iz tega člena se morajo porabiti za kritje potreb po dodatnih sredstvih za plačila, kot jih je opredelila Komisija v predlogu spremembe proračuna št. 3.

Obrazložitev:

Zaradi velikega pritiska na plačila za leto 2014 in povečanja sredstev, za katera je zaprosila Komisija v predlogu spremembe proračuna št. 3/2014, se predlaga, da se znesek presežka za leto 2013 porabi za financiranje nove vrstice 40 04 01 »rezerva za potrebe po dodatnih sredstvih« na strani proračunskih odhodkov, namesto da se znižajo lastna sredstva iz naslova BND. Če bo Svet predlog spremembe proračuna št. 3/2014 sprejel v nespremenjeni obliki, bo ta sprememba črtana.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 51, 20.2.2014, str. 1.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(5) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.


Splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2015 – vsi oddelki
PDF 382kWORD 168k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2014 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015 (12608/2014 – C8-0144/2014 – 2014/2040(BUD))
P8_TA(2014)0036A8-0014/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3) (Uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4) (medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2015, oddelek III – Komisija(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2014 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2015(6),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, ki ga je Komisija sprejela 24. junija 2014 (COM(2014)0300),

–  ob upoštevanju stališča Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, ki ga je Svet sprejel 2. septembra 2014 in posredoval Parlamentu 12. septembra 2014 (12608/2014 – C8-0144/2014),

–  ob upoštevanju dopolnilnega pisma št. 1/2015 k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, ki ga je Komisija predstavila 15. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva z dne 15. septembra 2014 in revidiranega dopisa generalnega sekretarja z dne 17. septembra 2014 o obravnavi predloga proračuna za leto 2015 v Parlamentu,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 15. aprila 2014 o osnutku uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi protokola o statutu Sodišča Evropske unije s povečanjem števila sodnikov Splošnega sodišča(7),

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju z dne 5. februarja 2014 med Evropskim parlamentom ter Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij,

–  ob upoštevanju člena 88 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0014/2014),

Oddelek III

Splošni pregled

1.  opozarja, da je Parlament v zgoraj navedeni resoluciji z dne 13. marca 2014 poudaril potrebo po okrepitvi strateških naložb v ukrepe z evropsko dodano vrednostjo, da se pripomore k ponovnemu zagonu evropskega gospodarstva, ustvarjanju konkurenčnosti, trajnostne rasti in delovnih mest, zlasti za mlade, ter obenem poskuša povečati gospodarsko in družbeno kohezijo;

2.  poudarja, da so voditelji držav in vlad junija 2014 (in to ponovno potrdili na posebnem srečanju Evropskega sveta v avgustu 2014) ponovno dosegli soglasje o potrebi po naložbah in pripravi gospodarstev držav članic na prihodnost z izpolnjevanjem preteklih neuresničenih potreb po naložbah v prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (vključno z dokončanjem digitalnega enotnega trga do leta 2015), ki ima pomen na ravni Unije, pa tudi v energetsko učinkovitost, inovacije ter raziskave in usposabljanje; opozarja na nedvomno vlogo proračuna Evropske unije pri uresničevanju teh političnih ciljev;

3.  ponovno opozarja, da proračuna Unije nikakor ne bi smeli razumeti in ocenjevati zgolj kot finančno postavko, ki dodatno bremeni nacionalne proračune, temveč – nasprotno – kot priložnost za pospeševanje pobud in naložb, ki so zanimive in zagotavljajo dodano vrednost Uniji kot celoti, pri čemer o večini soodločata Parlament in Svet;

4.  ponovno izpostavlja dopolnilno naravo proračuna Unije v odnosu do nacionalnih proračunov ter zagona, ki ga ustvarja za spodbujanje rasti in ustvarjanja delovnih mest, ter poudarja, da ga – glede na njegovo naravo in omejeno velikost ­– ne bi smeli brzdati in ovirati s samovoljnimi zmanjšanji, temveč krepiti ciljna področja;

5.  ugotavlja, da predlog proračuna za leto 2015, ki ga predlaga Komisija, znaša 145 599,3 milijona EUR (skupaj s posebnimi instrumenti) v sredstvih za prevzem obveznosti in 142 137,3 milijona EUR v sredstvih za plačila; poudarja, da so se skupna sredstva za plačila v predlogu proračuna v primerjavi s proračunom za leto 2014 povečala za skromnih 1,4 % (ob upoštevanju SP 1 in PSP 2-4/2014) ter da je proračun še vedno dve milijardi manjši od izvršenega proračuna za leto 2013; ugotavlja, da Komisija v svojem predlogu proračuna pod zgornjo mejo predlaga skupno rezervo za odobritve za prevzem obveznosti v višini 1 478,9 milijonov EUR;

6.  poudarja pomen decentraliziranih agencij, ki so bistvene za izvajanje programov in politik Unije; poudarja, da je zanje treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva in osebje, da bodo lahko primerno opravljala naloge, ki jim jih naloži zakonodajni organ;

Stališče Sveta

7.  obžaluje, da je Svet v svoji obravnavi zmanjšal odobritve za prevzem obveznosti za 522 milijonov EUR in odobritve plačil za 1,2 milijardi EUR ter tako določil, da bo proračun Unije za leto 2015 znašal 145 077,4 milijona EUR v obveznostih in 139 996,9 milijona v plačilih; opozarja, da bi zmanjšanje plačil za 2,1 milijardo EUR predstavljalo zmanjšanje za 0,18 % glede na proračun za leto 2014 (vključno s SP 1/2014 in PSP 2-4/2014); je zlasti zaskrbljen zaradi občutnega zmanjšanja sredstev za plačila za konkurenčnost za rast in delovna mesta v razdelku 1a, kar predstavlja nezaslišano kršitev zaveze Sveta za premagovanje krize in oživitev gospodarske rasti;

8.  ne odobrava, kako Svet obravnava proračun za leto 2015, saj ne upošteva večletne narave politik Unije ter utegne še zaostriti težave s pomanjkanjem sredstev za plačila, namesto da bi te težave odpravil, s tem pa se še dodatno upočasni izvajanje programov Unije;

9.  ponovno poudarja, da Sveta s svojim pristopom, po katerem se raven plačil določi glede na stopnjo inflacije, v celoti spregleda naravo in funkcijo večletnega značaja politik Unije in s tem povsem izniči večletni finančni okvir; v zvezi s tem ugotavlja, da rastoč razkorak med odobritvami plačil in odobritvami za prevzem obveznosti zaostruje težave z neporavnanimi obveznostmi; poudarja negativni vpliv, ki ga ima takšen pristop na to, kako Unijo dojemajo njeni državljani; predvsem pa ponovno izpostavlja, da bi morala Unija povečati svoje naložbe, da bi premagala gospodarsko krizo;

10.  obžaluje samovoljna zmanjšanja, ki jih Svet predlaga glede upravnih in podpornih vrstic, iz katerih se financira izvajanje ključnih programov Unije, kar utegne usodno prizadeti uspešen začetek novih programov, saj pomanjkanje upravnih zmogljivosti resno ogroža izvajanje politik Unije;

11.  je zelo zaskrbljen, ker Svet pri proračunu Unije uporablja dvojne standarde, pri čemer po eni strani poziva k povečanju sredstev Unije na področjih, ki lahko ustvarijo trajnostno rast, po drugi strani pa predlaga občutno zmanjšanje sredstev na bistvenih področjih, kot so raziskave, inovacije, vesolje, infrastruktura, MSP in energetika;

12.  pozdravlja stališče, ki ga je izrazilo 13 držav članic, in sicer, da raven sredstev za plačila, o katerih je Svet dosegel soglasje, utegne biti prenizka in povzročiti velike pritiske kar zadeva pravočasno izpolnjevanje pravnih in drugih že sprejetih obveznosti Unije; opozarja, da v skladu s členom 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije, „Evropski parlament, Svet in Komisija zagotovijo, da so Uniji na voljo finančna sredstva, ki ji omogočajo izpolnjevanje njenih pravnih obveznosti do tretjih strani“;

13.  meni, da je Svet v veliki meri politično odgovoren za zelo napet položaj na področju plačil, saj leto za letom ne zmore oblikovati kvalificirane večine, s katero bi zagotovil raven plačil, ki bi Uniji omogočala kritje nespornih potreb po plačilih; opozarja na dejstvo, da je zaradi tega postopoma nastal strukturni primanjkljaj v proračunu Unije, kar je v nasprotju z določbami Pogodb in ogroža zmožnost Komisije, da bi izpolnjevala svoje pravne obveznosti;

14.  obenem ugotavlja, da sedanja zasnova proračuna Unije, po kateri so odobritve plačil povezane s prispevki držav, lahko spodbudi škodljive izvire med državami članicami, zlasti v času, ko je v središču razprave pomen uravnoteženih nacionalnih proračunov; vseeno poudarja, da je takšna raven plačil neposreden rezultat ustrezne ravni obveznosti, ki jih je Svet formalno sprejel s potrebno kvalificirano večino v okviru letnih proračunskih postopkov;

15.  obžaluje neizogibnost konflikta med Svetom na eni strani ter Parlamentom in Komisijo na drugi strani; poziva, naj se poiščejo načini, da bi se ta napetost preoblikovala v produktivnejše izmenjave mnenj; upa, da bo odprtost do novih pristopov in predlogov navsezadnje privedla do strukturnih sprememb, ki bodo spodbujale uravnotežene proračunske dogovore, ki bodo odražali ambicije in pomisleke Parlamenta in Sveta;

Obravnava v Parlamentu

16.  poudarja, da poleg izvajanja političnega sporazuma, ki je bil dosežen v pogajanjih o večletnem finančnem okviru 2014–2020 glede pomika sredstev za določene politične cilje na začetek obdobja, Komisija ni predlagala dodatnih prizadevanj, s katerimi bi se omogočilo izvajanje prednostnih nalog, ki jih je izpostavil Parlament, o njih pa je bil dosežen tudi dogovor med predsedniki držav in vlad v Evropskem svetu; zato sklene okrepiti finančne vire za politične cilje in strateške prednostne naloge Unije na več področjih;

17.  sklene osredotočiti svoje okrepitve v programih, ki so v jedru strategije Evropa 2020 in so usmerjeni v spodbujanje rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja, in sicer Obzorje 2020, COSME, Erasmus+, digitalna agenda, Progress in socialni program (vključno z EURES in mikrofinančnim instrumentom), saj so ti programi zgled, kako Unija prispeva k inovativnemu in cvetočemu gospodarstvu po vsej celini; poleg tega okrepi programe, ki so neobhodni za izvajanje zunanjepolitičnega programa Unije, kot sta sosedska politika ter razvojna in humanitarna pomoč; vztraja, da je treba povečati financiranje pomembnih programov in politik za boj proti neenakosti, kot sta FEAD in Evropa za državljane, ter za spodbujanje enakosti med spoloma;

18.  določi, da bo skupna raven proračunskih sredstev za leto 2015 znašala 146 380,9 milijona EUR za prevzem obveznosti in 146 416,5 milijona EUR za plačila;

Reševanje ponavljajoče se krize plačil

19.  podpira predlog Komisije, da se v celoti uporabijo sredstva, ki so na voljo do zgornje meje plačil za leto 2015 in da ne ostane rezerv pod to mejo; obnovi vsa zmanjšanja plačil, ki jih je sprejel Svet, na podlagi sedanjih in pričakovanih vzorcev izvrševanja;

20.  vseeno poudarja, da tudi uporaba celotnih zneskov do zgornje meje plačil za leto 2015 ne bo dovolj za ustrezno rešitev nenehnih težav, ki jih ima Unija s plačili in ki so izbruhnile s proračunom za leto 2010; opaža zlasti veliko neporavnanih obveznosti iz prejšnjih let, ki so ob koncu leta 2013 samo pri kohezijski politiki predstavljale doslej najvišjo raven 23,4 milijard EUR, ter zaskrbljeno ugotavlja, da utegnejo ob koncu leta 2014 doseči podobno raven; zato poudarja, da bi se bilo treba nemudoma učinkovito spoprijeti s ponavljajočim se problemom pomanjkanja sredstev za plačila; zato sklene za 4 milijarde EUR preseči predlog Komisije pri plačilih za več proračunskih vrstic, vključno s poglavitnimi vrsticami za strukturne sklade in zaključek raziskovalnih programov iz obdobja 2007–2013, kjer je položaj pri plačilih zelo kritičen;

21.  skladno s tem poziva Komisijo, naj bo pripravljena predložiti ustrezne predloge za uporabo mehanizmov za prilagodljivost, ki so vključeni v Uredbo o večletnem finančnem okviru; ponavlja, da ne namerava sprejeti omejevalnih razlag določb o prožnosti in posebnih instrumentov, vključenih v uredbo o večletnem finančnem okviru in Medinstitucionalni sporazum z 2. decembra 2013, ki jih je Parlament uspešno izpogajal;

22.  ponovno vztraja, da je treba vsa sredstva za plačila, ki se uporabijo prek posebnih instrumentov, v proračun vključiti nad zgornjimi mejami plačil iz večletnega finančnega okvira;

23.  opozarja na očiten primer dramatičnega pomanjkanja sredstev za plačila za humanitarno pomoč, do katerega je prišlo ob koncu leta 2013 in v prvem četrtletju leta 2014 ter ga je bilo mogoče rešiti le s kratkoročno in začasno rešitvijo v obliki prenosa v okviru sprejetega proračuna; je zelo zaskrbljen, da utegne podoben položaj nastopiti tudi na drugih političnih področjih, kot so raziskave/razvoj in inovacije;

24.  poudarja, da je treba za jasno opredelitev potreb za leto 2015, ki izhajajo iz prejšnjih let, končati pogajanja o dodatnih potrebah po plačilih za leto 2014 pred spravnim postopkom o proračunu za leto 2015; ponovno poudarja, da bi bilo treba predloge dopolnitve proračuna 2, 3 in 4/2014 obravnavati kot sveženj ter da si Svet ne more obetati koristi in nepričakovanih dohodkov, ki bi bili posledica vključitve presežkov in glob v proračun, ne da bi zagotovil sredstva za dodatna plačila, predstavljena v predlogu spremembe proračuna 3/2014; opozarja, da predlogi spremembe proračuna 2, 3 in 4/2014, če se jih obravnava skupaj in v nespremenjeni obliki, za celotni proračun pomenijo le 106 milijonov EUR dodatnih prispevkov iz BND, ki jih morajo dati na voljo države članice za zagotovitev zadostnih sredstev za plačila v letu 2014, da bi krili veljavne pravne obveznosti Unije;

25.  poudarja, da raven sredstev, zlasti za plačila, ki jo je Parlament izglasoval ob svoji obravnavi, temelji na domnevi, da bodo v celoti sprejeti vsi še nesprejeti predlogi sprememb proračuna za leto 2014;

26.  poudarja, da bi morala nova Komisija, za zagotovitev ustreznih sredstev za naložbene načrte po vsej Uniji (omenjene na Evropskem svetu junija 2014 in izpostavljene kot pomembna politična prednostna naloga v političnih smernicah novoizvoljenega predsednika Junckerja(8)), za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih, zlasti evropskega jamstva za mlade s proračunom za leto 2016, ter za odpravo ponavljajočih se težav z odobritvami za plačila, čim prej začeti s povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020, ki je določena v členu 2 Uredbe o večletnem finančnem okviru;

Razdelek 1a

27.  opaža, da je Svet v razdelku 1a opravil največje zmanjšanje sredstev, tako za obveznosti (323,5 milijona EUR manj v primerjavi s predlogom proračuna) kot za plačila (1 335 milijonov EUR manj), kljub temu, da je Evropski svet junija 2014 na vrh svojega političnega programa postavil rast, konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest; poudarja, da nekatera od teh zmanjšanj niso v skladu z dogovorom o večletnem finančnem okviru 2014–2020, saj se močno zmanjšajo sredstva za Obzorje 2020 (190 milijonov EUR manj kot v predlogu proračuna), ki so bila občutno – za 200 milijonov EUR – prenesena naprej v leto 2014, in program ITER (zmanjšanje sredstev za 11,2 milijona EUR), za katera bi bilo treba ravno nasprotno nameniti več sredstev v letu 2015, da se nadomesti odlog sredstev v letu 2014;

28.  meni, da je – v razmerah odvisnosti od oskrbe z energijo iz Rusije – za spodbujanje zanesljive oskrbe z energijo bistveno tudi spodbujanje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, zlasti v državah članicah, ki so najbolj odvisne od ruskega plina; poziva k uskladitvi ciljev porabe sredstev za energijo v okviru programa Obzorje 2020 z obvezami, sprejetimi v zakonodajnem procesu;

29.  nasprotuje zmanjšanju, ki ga je Svet opravil pri instrumentu za povezovanje Evrope (34,4 milijona EUR manj) in ki se prišteje odlogu odobritev za ta program za leto 2015, ki je bil že upoštevan v predlogu proračuna po sporazumu o večletnem finančnem okviru; je zaskrbljen, ker se tvega neučinkovit začetek izvajanja tega strateškega programa, ki je zelo pomemben za naložbe v telekomunikacijsko, prometno in energetsko infrastrukturo v prihodnosti, ki lahko dodatno spodbudi odpiranje novih delovnih mest v Evropi;

30.  zato sklene na splošno obnoviti ravni iz predloga proračuna za leto 2015 kar zadeva vse reze, ki jih je opravil Svet, tako pri obveznostih kot pri plačilih; nadalje poveča sredstva v več vrsticah v programih, ki ustrezajo prednostnim nalogam Parlamenta v razdelku 1a (Obzorje 2020, COSME, Erasmus+, digitalna agenda, socialni program) z uporabo celotne rezerve (skupno povečanje sredstev nad raven iz predloga proračuna za približno 200 milijonov EUR);

31.  nadalje se mu zdi potrebno povišati ravni sredstev za vrstice za energetski program instrumenta za povezovanje Evrope za skupen znesek v višini 34 milijonov EUR nad znesek iz predloga proračuna, da se deloma ublažijo posledice odloga odobritve sredstev za ta program že drugo leto zapored zaradi sporazuma o večletnem finančnem okviru; za prednostno nalogo šteje tudi okrepitev naložb v digitalno agendo in širokopasovne povezave ter zato povečuje sredstva za telekomunikacijska omrežja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope za 12 milijonov EUR nad znesek iz predloga proračuna;

32.  meni, da je okrepitev finančne podpore za MSP nujna, da bo lahko gospodarstvo Unije obnovilo svojo rast in izšlo iz krize, s tem pa se prispeva tudi k boju proti brezposelnosti; meni, da se pogosto poudarja pomen inovacij MSP za konkurenčnost Unije, premalo finančnih sredstev pa se nameni podpori za to; zato sklene povišati odobritve za prevzem obveznosti za 26,5 milijona EUR nad znesek iz predloga proračuna v korist MSP in podjetništva; poziva Komisijo, naj pri izvajanju tega zagotovi pristop, ki bo resnično "od spodaj navzgor"; nadalje poziva Komisijo, naj nameni dovolj sredstev za izvajanje ukrepov, predvidenih v njenem Zelenem akcijskem načrtu za MSP;

33.  poveča sredstva za obveznosti za tri nadzorne agencije (EBA, EIOPA in ESMA) v skupnem znesku 1,6 milijona EUR nad zneskom iz predloga proračuna;

34.  je zaskrbljen zaradi rastočega števila primerov, ko so posledice pomanjkanja sredstev za plačila iz razdelka 1a postale očitne, zlasti v okviru programa Obzorje 2020, kjer je predhodno financiranje zmanjšano, veliko število projektov je blokiranih, obetajo pa se tudi motnje pri plačilih v programu Erasmus+; je zaskrbljen, ker so številni programi že skoraj porabili vsa razpoložljiva sredstva za leto 2014 več mesecev pred iztekom roka za predložitev računov;

35.  pozdravlja prve korake na poti do reforme Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), a poudarja, da je treba v celoti začeti izvajati Maystadtova priporočila, vključno s potrebo po omejitvi dela na mednarodne standarde računovodskega poročanja ter postopni opustitvi dejavnosti na področju malih in srednjih podjetij ter davčnih zadev;

36.  poudarja vlogo inovacij MSP kot gonilne sile za gospodarsko okrevanje Unije; pričakuje, da bo Komisija izpolnila svoje pravne in proračunske obveznosti v zvezi z instrumentom za MSP v programu Obzorje 2020, in poziva Svet, naj to omogoči, tako da zagotovi ustrezen proračun; zahteva, naj Komisija od leta 2016 uvede samostojno proračunsko vrstico za instrument MSP, da bi omogočila jasnejši proračunski pregled in nadzor, in naj zagotovi dejanski pristop od spodaj navzgor pri njenem izvrševanju;

37.  pozdravlja sveženj o krožnem gospodarstvu, ki ga je Komisija objavila 2. julija 2014(9); poziva, da se za izvajanje dejavnosti iz tega programa nameni dovolj sredstev;

Razdelek 1b

38.  je zelo zaskrbljen, ker je Svet zmanjšal odobritve za plačila za 220 milijonov EUR, medtem ko je raven odobritev za obveznosti ohranil na ravni iz predloga proračuna (49 227 milijonov EUR) ter določil raven plačil na 51 382 milijonov EUR;

39.  poudarja, da je v razdelku 1b največji del sedanjih neporavnanih obveznosti, kar preprečuje vračila sredstev, ki so jih upravičene države članice in regije že porabile; poudarja, da je ta praksa pustila resne posledice v državah članicah in regijah, ki so bile najbolj prizadete zaradi krize; obžaluje, ker se zdi, da Svet povsem ignorira to vprašanje; poudarja, da je v času, ko se večina držav članic sooča z izzivi iskanja virov financiranja za projekte, ki lahko privedejo do odpiranja delovnih mest, regionalna politika Unije bistveno orodje za premoščanje tovrstnega pomanjkanja; opozarja, da so instrumenti, kot so Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in pobuda za zaposlovanje mladih, v kriznih časih še posebej pomembni in da so prve žrtve zmanjšanja plačil vedno šibkejši deležniki, kot so države članice s proračunskimi omejitvami, lokalni in regionalni organi, najbolj oddaljene regije, mala in srednja podjetja, nevladne organizacije in socialni partnerji;

40.  sklene obnoviti predlog proračuna pri proračunskih vrsticah, namenjenih novim programom, ki jih je Svet zmanjšal, ter povečati sredstva za plačila v primerjavi s predlogom proračuna za več vrstic, zlasti kar zadeva dokončanje programov iz večletnega finančnega okvira 2007-2013; ugotavlja, da bo leto 2015 drugo leto izvajanja novega cikla evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poudarja, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za prevzem obveznosti in plačila, da bodo lahko programi dosegli predvideno število upravičencev in želeni učinek;

41.  sklene preseči znesek iz predloga proračuna za 20,2 milijona EUR za Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim ter za pilotne projekte/pripravljalne ukrepe; namerava spremeniti predlog Komisije za uporabo instrumenta prilagodljivosti za dopolnitev financiranja programov strukturnih skladov na Cipru iz razdelka 1b do celotnega zneska 100 milijonov EUR po koncu pogajanj s Svetom;

42.  je trdno prepričan, da se sredstva Unije, zlasti sredstva iz pobude za zaposlovanje mladih, ne bi smela uporabljati za subvencioniranje nacionalnih pristopov, temveč za zagotavljanje dodatne podpore mladim na način, ki dopolnjuje in krepi nacionalne programe;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti porabijo sredstva, namenjena podpori brezposelnih mladih; spominja na politični sporazum, povezan z večletnim finančnim okvirom 2014–2020, o pomiku sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih na začetek obdobja, pa tudi na ustrezne zneske, predvidene v Evropskem socialnem skladu za potrebno pomoč v prvih letih programskega obdobja; pozdravlja, da Komisija in Svet spoštujeta ta sporazum v predlaganih zneskih; glede pobude za zaposlovanje mladih je zaskrbljen zaradi sposobnosti črpanja v nekaterih državah članicah; opozarja, da bo v skladu z Uredbo o večletnem finančnem okviru razlika do zgornje meje večletnega finančnega okvira za obveznosti, ki v obdobju 2014–2017 ne bo porabljena, pomenila skupno rezervo večletnega finančnega okvira za obveznosti, ki bo v obdobju 2016–2020 ne glede na to mejo na voljo za politične cilje, povezane z rastjo in zaposlovanjem, zlasti zaposlovanjem mladih;

Razdelek 2

44.  pozdravlja povečanje sredstev za prevzem obveznosti za novi program LIFE za okoljske in podnebne ukrepe, ki ga predlaga Komisija, in pričakuje, da bo ta program v letu 2015 deloval v celoti, vključno z prvim nizom finančnih instrumentov; vseeno obžaluje, da je Svet na manjših programih, kot je LIFE, pa tudi na Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR), opravil največje zmanjšanje sredstev v okviru tega razdelka – tako pri obveznostih kot pri plačilih – in s tem vplival na uresničevanje njihovih dogovorjenih ciljev; obžaluje tudi neutemeljeno zmanjšanje, ki ga je Svet opravil na programih za razdeljevanje mleka in sadja v šolah; zato obnavlja predlog proračuna v vseh vrsticah, v katerih je Svet zmanjšal sredstva;

45.  soglaša, da je potrebna dodatna podpora za blažitev posledic ruske prepovedi uvoza nekaterih kmetijskih in ribiških proizvodov iz Unije; pozdravlja izredne ukrepe za podporo, ki jih je kot prvi odziv na krizo sprejela Komisija; zato povečuje sofinanciranje Unije za ukrepe podpore v okviru Skupne kmetijske politike za 30 milijonov EUR, da se proizvajalcem pomaga najti nadomestne možnosti prodaje, obenem pa zagotavlja 5 milijonov EUR dodatne podpore za ribiče prek ESPR; sklene tudi povečati razpoložljiva zneska za program razdeljevanja sadja v šolah za 7 milijonov EUR in za program razdeljevanja mleka v polah za 4 milijone EUR nad zneski iz predloga proračuna Komisije;

46.  meni, da ne bi smeli sredstev SKP, niti nobenih drugih sredstev iz proračuna uporabiti za financiranje smrtonosnih bikoborb; opozarja, da to financiranje pomeni kršenje Evropske konvencije o zaščiti rejnih živali (Direktiva Sveta 98/58/ES);

47.  ugotavlja, da ob upoštevanju vseh predlogov sprememb tega razdelka, vključno z 2,9 milijona EUR za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, skupni znesek za razdelek 2 znaša 59,3 milijarde EUR, do zgornje meje pa ostane 293,4 milijona EUR rezerve;

Razdelek 3

48.  poudarja, da razdelek zajema vprašanja, ki so ključnega pomena za evropske državljane in vlade držav, kot so azilne in migracijske politike ter notranja varnost, čeprav predstavlja le 1,5 % proračuna Unije in je torej z vidika dodeljenih finančnih sredstev najmanjši razdelek večletnega finančnega okvira; zato poziva Komisijo in Svet, naj v naslednjih letih še naprej povečujeta finančna in politična prizadevanja v tem razdelku;

49.  obžaluje, da so v predlogu proračuna odobritve za prevzem obveznosti zmanjšane za 1,9 % z 2 171,998 na 2 130,721 milijonov EUR v primerjavi s proračunom za leto 2014, pri čemer v rezervi ostane približno 115 milijonov EUR; obžaluje, da je Svet v primerjavi s predlogom proračuna zmanjšal odobritve za prevzem obveznosti za dodatnih 30,2 milijona EUR, odobritve za plačila pa za dodatnih 28,5 milijona EUR (kar ustreza zmanjšanju za 1,42 % pri odobritvah za prevzem obveznosti in zmanjšanju za 1,51 % pri odobritvah za plačila); ugotavlja, da je razdelek 3 med najbolj prizadetimi zaradi zmanjšanj, ki jih je sprejel Svet;

50.  meni, da bodo dodatna zmanjšanja, ki jih predlaga Svet, ogrozila dobro izvajanje programov in ukrepov v okviru razdelka 3; poudarja pomen ohranitve ravni sredstev iz predloga proračuna v proračunskih vrsticah „Zagotavljanje varstva pravic in krepitev vloge državljanov” in „Spodbujanje nediskriminacije in enakopravnosti” pri izvajanju programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020; zato v splošnem obnovi zneske iz predloga proračuna v vseh vrsticah v tem razdelku; poleg tega se odloči povečati sredstva v izbranih vrsticah nad zneske iz predloga proračuna, predvsem za programe Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane ter za multimedijske dejavnosti in za skupni azilni sistem (v skupnem znesku 53,2 milijona EUR nad zneskom iz predloga proračuna pri odobritvah za prevzem obveznosti, vključno z agencijami, pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi);

51.  spominja na skupno izjavo treh institucij, da bodo letni proračunski postopki, uporabljeni za večletni finančni okvir 2014–2020, po potrebi vključevali elemente za enakost spolov; opozarja, da so s tega vidika potrebna nadaljnja prizadevanja in enoten pristop treh institucij, da se zagotovi učinkovito vključevanje načela enakosti med spoloma v letne proračunske postopke; ponavlja svoj poziv, da bi morala biti analiza enakosti med spoloma sestavni del proračunskih postopkov Unije in da bi morala dejavno vključevati vse akterje na vseh ravneh postopka, da se doseže napredek na področju zaveze Unije glede enakosti med spoloma;

52.  spominja, da je bila pravična in pregledna porazdelitev sredstev med različne cilje Sklada za azil, migracije in vključevanje prednostna naloga Parlamenta med pogajanji pred sprejetjem tega sklada; poziva Komisijo, naj zato ustrezno poveča število proračunskih vrstic Sklada za azil, migracije in vključevanje, da bo olajšala spremljanje in povečala preglednost pri porabi finančnih sredstev, dodeljenih različnim ciljem in posledično navedenim proračunskim vrsticam;

53.  soglaša, da je potrebna dodatna podpora za evropske državljanske pobude; zato sklene oblikovati novo vrstico v razdelku 3: „Izvajanje evropskih državljanskih pobud in drugih instrumentov participativne demokracije“ z odobrenimi sredstvi za prevzem obveznosti v višini 1 milijon EUR;

54.  poudarja, kako potrebno in pomembno je nenehno ocenjevati način izvajanja vseh skladov in programov ter porabo njim namenjenih sredstev, da bi že v zgodnji fazi odkrili morebitne pomanjkljivosti oziroma prepoznali njihovo učinkovitost.

Razdelek 4

55.  obžaluje zmanjšanje sredstev, ki ga Svet predlaga v razdelku 4 (0,83 % manj pri odobritvah za prevzem obveznosti in 5,24 % manj pri odobritvah plačil), zaradi česar je ta razdelek najbolj prizadet zaradi zmanjšanja z vidika odobritev plačil; ponovno poudarja, da razdelek 4 odslikava dejavnosti Unije v tujini, čeprav se zanj nameni manj kot 6 % celotnega proračuna Unije, in bi zato moral zagotavljati dovolj sredstev, da bi Unija lahko odigrala svojo vlogo globalnega akterja;

56.  odločno obsoja zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti za humanitarno pomoč, ki ga je sprejel Svet, s katerim ni mogoče rešiti težave prenosa odloga neplačanih računov iz preteklih let, ogroža pa nemoteno izvajanje te politike ter življenja njenih upravičencev; poudarja, da bi morala raven odobritev plačil v rezervo za nujno pomoč sovpadati z ravnjo odobritev za prevzem obveznosti ter da jo je treba v proračun vključiti nad zgornjo mejo plačil iz večletnega finančnega okvira; opozarja, da bi bilo treba zmanjšati razkorak med obveznostmi in plačili za humanitarno pomoč, da bi se upoštevali kratki cikli porabe sredstev na tem področju ter prekinil običaj prenašanja odloženih neplačanih računov iz preteklih let; odločno obsoja škodljive učinke, ki jih zmanjšanja plačil – vključno z odloženimi plačili in zadržanimi dejavnostmi, ki so posledica neustreznega proračunskega načrtovanja – predstavljajo za humanitarno pomoč in so še posebej pogubni, ko je zaradi vedno večje nestabilnosti prizadetih toliko ljudi na obrobju; meni, da so tovrstni dogodki žalosten, a močan alarm, da mora proračunsko načrtovanje postati bolj realistično;

57.  opozarja na mednarodno obveznost, ki so jo sprejele Unija in njene države članice, da bodo povečale odhodke za svojo uradno razvojno pomoč na 0,7 % BDP ter do leta 2015 dosegle razvojne cilje tisočletja, in zato poziva k povečanju sredstev za tematska področja, zajeta v instrumentu za razvojno sodelovanje, da bi se približali uresničitvi obvez glede svetovnega razvoja po letu 2015;

58.  poudarja svojo podporo mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu ter svojo odločenost zagotavljanju zadostnih sredstev za Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA) in Palestinsko oblast s povečanjem ravni odobritev za prevzem obveznosti za 35,5 milijona EUR nad znesek iz predloga proračuna; je presenečen, da je Svet brez jasne obrazložitve ponovno zmanjšal sredstva za plačila v predlogu proračuna za UNRWA in Palestinsko oblast za 2,4 milijona EUR, in meni, da je bilo že v predlogu proračuna za to vrstico namenjenih premalo sredstev;

59.  poudarja, da je treba zagotoviti podporo za države v vzhodnem in južnem sosedstvu Unije, ki se soočajo z velikimi izzivi z vidika demokratične tranzicije in konsolidacije, gospodarskega in družbenega razvoja, priseljevanja in stabilnosti; izpostavlja dodatna prizadevanja, ki so potrebna za odzivanje na razmere v Ukrajini; zato poziva, da se dodatnih 203,3 milijona EUR nad zneskom iz predloga proračuna nameni za evropski sosedski instrument, s čimer se Uniji omogoči uresničevanje njenih obveznosti v vzhodnem in južnem sosedstvu;

60.  meni, da so zmanjšanja, ki jih je Svet sprejel v povezavi s prednostnimi vrsticami Parlamenta, nesprejemljiva, in predlaga obnovitev zneskov iz predloga proračuna pri vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal, ter celo povečanje sredstev za prevzem obveznosti nad zneske iz predloga proračuna pri vrsticah strateškega pomena za zunanje odnose Unije v skupnem znesku 400,55 milijona EUR (humanitarna pomoč, evropski sosedski instrument, instrument za razvojno sodelovanje, instrument za predpristopno pomoč, evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, instrument za stabilnost ter pilotni projekti in pripravljalni ukrepi); ugotavlja, da se s tem povečanjem uporabi celotna rezerva razdelka 4, pa tudi dodatnih 66 milijonov EUR, ki so posledica zmanjšanja odobritev v vrsticah, premeščenih v proračun ESZD;

61.  meni, da je treba povečati odobritve za turško-ciprsko vrstico, da se zagotovi nadaljevanje finančne podpore Unije za delo odbora za pogrešane sebe na Cipru in tehničnega odbora za kulturno dediščino;

62.  odobri prenos proračunskih vrstic za posebne predstavnike EU v proračun za ESZD, da se podpre njihovo boljše vključevanje v ESZD v skladu s predlogom visoke predstavnice/podpredsednice v pregledu ESZD, priporočilom Parlamenta z dne 13. junija 2013 in posebnim poročilom Računskega sodišča št. 11/2014; pričakuje, da bo prenos opravljen do 1. januarja 2016;

Razdelek 5

63.  opozarja, da predlog proračuna odraža zadnjo reformo kadrovskih predpisov, vključno s spremembami izračunavanja uskladitve osebnih prejemkov in pokojnin ter nadaljnjimi zmanjšanji števila zaposlenih;

64.  z obžalovanjem ugotavlja, da je Svet kljub temu zmanjšal sredstva v razdelku 5 za 27,6 milijona EUR, od katerih je 16,7 milijona EUR iz upravnega proračuna Komisije za odhodke, povezane z uradniki in začasnimi uslužbenci, kar je posledica povišanja standardnega pavšalnega odbitka;

65.  meni, da je to povišanje standardnega pavšalnega odbitka (do 4,5 % za sedež komisije in 6 % za delegacije) samovoljno, glede na to, da Komisija tretje leto zapored zmanjšuje skupno število svojih zaposlenih in da bi veljalo njene napovedi o prostih delovnih mestih smatrati za zanesljive ter temelječe na dejanskih institucionalnih pričakovanjih;

66.  poleg tega je seznanjen z izjavo Sveta, ki je priložena njegovemu stališču in zadeva „pomen pozornega spremljanja odobritev za vse kategorije zunanjega osebja ob upoštevanju dodatnih zmogljivosti, ki so nastale zaradi podaljšanja delovnega časa“, ter z vzporednimi zmanjšanji sredstev za odhodke za podporo na različnih političnih področjih, ki znašajo 20,8 milijona EUR; meni, da so ta zmanjšanja – poleg že omenjenih tveganj, ki jih predstavljajo – slabo utemeljena; opozarja, da so bile v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z 2. decembra 2013 navedene domnevne dodatne zmogljivosti že izničene z zmanjšanjem števila uradnikov za 5 % v obdobju petih letih; v zvezi s tem ugotavlja, da Komisija že presega svoje obveznosti, saj zmanjšuje število zaposlenih vseh razredov, ne glede na to, ali se ti financirajo iz razdelka 5 ali iz drugih razdelkov;

67.  zato obnavlja predlog proračuna v vseh vrsticah za upravne odhodke in odhodke za podporo ter v vseh vrsticah v razdelku 5, ki jih je Svet zmanjšal;

68.  sklene ohraniti nekaj sredstev v rezervi, dokler Komisija ne spremeni pravil o strokovnih skupinah in zagotovi njihove celovite uporabe v vseh generalnih direktoratih;

Agencije

69.  na splošno podpira ocene Komisije glede proračunskih potreb agencij; opaža, da je Komisija že občutno zmanjšala začetne zahteve večine agencij;

70.  zato meni, da bi vsa dodatna zmanjšanja, ki jih predlaga Svet, ogrozila pravilno delovanje agencij ter bi jim onemogočala opravljanje nalog, katere jim je naložil zakonodajni organ;

71.  vseeno ne more pristati na pristop Komisije do zaposlenih, po katerem morajo agencije prispevati tudi 1 % zaposlenih v „fond za prerazporeditve“, poleg tega, da morajo že tako na podlagi političnega dogovora o večletnem finančnem okviru, ki se uporablja za vse institucije in organe, svoje kadrovske načrte zmanjšati za 1 %;

72.  poudarja, da bo dogovorjeno zmanjšanje števila zaposlenih temeljilo na zaposlenih in nalogah na referenčni datum 31. decembra 2012 ter da bi bilo treba dodatne naloge obstoječih agencij ali ustanovitve novih agencij pospremiti z dodatnimi sredstvi;

73.  poudarja, da je treba dogovorjeni cilj 5–odstotnega zmanjšanja doseči do konca leta 2017 in da bi morale imeti agencije nekaj manevrskega prostora glede tega, v katerem letu natanko nameravajo izvršiti zmanjšanje števila zaposlenih, da se jim omogoči izkoriščanje naravnega pretoka zaposlenih in s tem kar največje zmanjšanje stroškov za shemo Unije za brezposelne in drugih stroškov, povezanih z zgodnjo prekinitvijo pogodb o zaposlitvi;

74.  zato spreminja več kadrovskih načrtov agencij, in sicer tako, da bodo izpolnjevali dogovorjeno zmanjšanje števila zaposlenih za 1 %, da bodo delovna mesta, ki se financirajo iz pristojbin, obravnavali drugače ali da bo zaposlovanje usklajeno z dodatnimi nalogami;

75.  sklene povečati odobritve iz proračuna 2015 za tri agencije za finančni nadzor; meni, da bi morale te odobritve odražati potrebe po opravljanju zahtevanih nalog, saj je bilo sprejetih in se sprejema več uredb, sklepov in direktiv, ki so namenjene premagovanju sedanje finančne in gospodarske krize, ki je tesno povezana s stabilnostjo finančnega sektorja;

76.  sklene tudi povečati odobritve za Evropsko agencijo za pomorsko varnost in Evropsko agencijo za nadzor ribištva ter za več agencij v razdelku 3 zaradi dodatnih nalog, ki so jim bile zaupane (Frontex, Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami in Evropski azilni podporni urad);

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

77.  na podlagi temeljite analize predloženih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov – pri tem je bil upoštevan uspeh projektov in ukrepov, ki se že izvajajo, izključene a so bile pobude, ki so že krite z obstoječimi pravnimi podlagami, prav tako pa je bila v celoti upoštevana ocena izvedljivosti projektov, ki jo je pripravila Komisija – sklene sprejeti kompromisni sveženj omejenega števila pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pri tem pa upoštevati tudi razpoložljive razlike do zgornje meje;

Drugi oddelki

78.  opozarja, da razdelek 5 večletnega finančnega okvira krije upravne odhodke vseh institucij, pokojnine in evropske šole; opaža, da so v predlogu proračuna skupni odhodki iz tega razdelka v letu 2015 ocenjeni na 8 612,2 milijona EUR (2,5 % več v primerjavi s proračunom za leto 2014), rezerva do zgornje meje pa znaša 463,8 milijona EUR, medtem ko so skupni upravni odhodki vseh institucij v letu 2015 ocenjeni na 6 893,1 milijona EUR (1,6 % več glede na proračun za leto 2014), razlika do posebne zgornje meje pa znaša 457,9 milijona EUR;

79.  je seznanjen s stališčem Sveta glede predloga proračuna, v katerem ta horizontalno brez razlikovanja zmanjša raven upravnih odhodkov institucij na 6 865,6 milijona EUR (ali za 27,5 milijona EUR oziroma za 0,4 % manj) in tako umetno poveča razliko do posebne zgornje meje na 485,4 milijona EUR;

80.  je presenečen, da Svet letos ponovno predlaga linearno zmanjšanje upravnih odhodkov institucij; ponovno poudarja, da bi bilo treba proračun vsake institucije Unije, zaradi specifičnih nalog in položaja, obravnavati posamično, brez rešitev, ki so „dobre za vse“, in pri tem upoštevati posebno fazo razvoja, operativne naloge, upravne cilje, potrebe po kadrovskih virih in nepremičninsko politiko vsake institucije; se nikakor ne strinja s pristopom Sveta, ki horizontalno povečuje delež prostih delovnih mest za eno odstotno točko in tako umetno povečuje razliko; poudarja, da utegne to povečanje, skupaj z delovnimi mesti, ki so že bila ukinjena z zmanjšanjem števila zaposlenih za 1 %, nekatere institucije, ki jih je omenjeno zmanjšanje števila zaposlenih že prizadelo, prisiliti v zamrznitev zaposlovanja na prosta delovna mesta in tako ovirati njihovo delovanje;

81.  opaža, da je v predlog proračuna vključena uskladitev osebnih prejemkov in pokojnin zaposlenih vseh institucij in organov v višini 0,8 % za leti 2011 in 2012 ter njihova zamrznitev za leti 2013 in 2014; pozdravlja dejstvo, da jih je večina institucij uskladila že v svojih ocenah;

82.  poudarja, da bi morale vse tri institucije, Komisija, Svet in Parlament, iz medsebojnega spoštovanja brez nadaljnjega spreminjanja sprejeti oceno proračuna obeh proračunskih organov;

83.  vztraja, da bi se morala Parlament in Svet sicer zavzeti za vse možne prihranke in čim večjo učinkovitost z nenehnim ocenjevanjem tekočih in novih nalog, kljub temu pa bi morala zagotoviti dovolj sredstev za nemoteno delovanje institucij, spoštovanje notranjih in zunanjih pravnih obveznosti ter izvajanje profesionalnih javnih storitev za državljane Unije; opozarja, da je bilo treba nove naloge, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe, izvajati brez dodatnih sredstev;

84.  čestita vsem drugim institucijam za prihranke in večjo učinkovitost, ki so jih že upoštevale v svojih predlogih proračunov; poudarja, da je natančna, učinkovita, pregledna in odgovorna poraba sredstev Unije eden ključnih načinov za utrditev zaupanja državljanov Unije, ter pozdravlja prizadevanja institucij za nadaljnje spodbujanje preglednosti, upravne učinkovitosti, dobrega finančnega poslovodenja in prednostne obravnave; meni, da bi morale visoke zahteve glede preglednosti še naprej enako veljati v vseh institucijah Unije;

85.  ponovno uvaja raven pavšalnih odbitkov, kot so že v izhodišču zahtevali Sodišče, Računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropska služba za zunanje delovanje, a jo je Svet horizontalno spremenil, ter obnavlja predlog proračuna v ustreznih proračunskih vrsticah;

Oddelek I – Evropski parlament

86.  spominja, da je ocena Parlamenta za leto 2015 znašala 1 794 929 112, kar ustreza splošnemu dvigu za 2,24 % glede na leto 2014; poudarja pa, da je 0,67 % tega povišanja povezano s pravno zavezujočimi izrednimi začasnimi nadomestili ob izteku mandata poslancev, 0,4 % pa z dogovorom o uskladitvi osebnih prejemkov in pokojnin za leti 2011 in 2012; poudarja, da je raven drugih odhodkov v primerjavi z letom 2014 narasla zgolj za 1,18 %;

87.  poudarja, da morata Parlament in Svet, če želita zagotoviti dolgoročne prihranke v proračunu Unije, obravnavati potrebo po načrtu za enoten sedež, kot je Parlament večkrat izjavil v več prejšnjih resolucijah;

88.  pozdravlja revidirani dopis generalnega sekretarja z dne 17. septembra 2014, v katerem predlaga, da se v proračun uvedejo nedavni sklepi predsedstva in tehnične prilagoditve; poudarja, da te spremembe ne vplivajo na proračunske zneske; odobri prilagoditve svojih ocen;

89.  zmanjšuje kadrovski načrt Parlamenta, da bi izpolnil dogovor o zmanjšanju števila osebja, sprejet v okviru reforme kadrovskih predpisov;

90.  poudarja, da dejavnosti političnih skupin ne ustrezajo njihovemu upravnemu delu; ugotavlja, da so politične skupine od leta 2012 dalje zamrznile število zaposlenih, njihove potrebe pa so bile le delno pokrite v prejšnjih dveh proračunskih letih; vztraja, da skupna raven zaposlenih v političnih skupinah v letu 2015 in nadaljnjih letih ne sme biti nižja od sedanje ravni; spominja, da je Parlament tak sklep že sprejel v prejšnjem zakonodajnem obdobju(10);

91.  je seznanjen, da se ciljni strošek projekta KAD ocenjuje na 441,27 milijona EUR v tekočih cenah (406,22 milijona EUR v stalnih cenah) ter da bodo v letu 2015 finančne potrebe za projekt KAD znašale 128,91 milijona EUR (ali 29 % skupnih stroškov); poudarja, da se preostale finančne potrebe za leto 2015, vključno s proračunskimi sredstvi, ki so že bila dana na voljo, a še niso bila uporabljena, ocenjujejo na 84,8 milijona EUR; meni, da je mogoče ta znesek občutno zmanjšati s prenosom ob koncu leta 2014 ter da bi bilo treba preostali del financirati s posojili; opozarja, da bodo zaradi izgradnje stavbe KAD skupna letna plačila v prihodnosti bistveno manjša, kot bi bili odhodki za najemnino za primerljivo nepremičnino;

92.  sklene za 3 milijone EUR povečati sredstva za financiranje evropskih političnih fundacij, da bi te lahko v celoti opravljale svoje dejavnosti, tudi v zvezi s celotnim obsegom političnih skupin, in da bi lahko okrepile raziskovanje in obveščanje in tako s sporočanjem in promocijo pospešile proces evropskega povezovanja; poudarja, da to povečanje ne bo imelo vpliva na proračun, saj se bo izravnalo iz varnostnih rezerv; splošno raven svojega proračuna za leto 2015 torej določi v višini 1 794 929 112 EUR; opozarja, da to ustreza 0–odstotnemu povečanju glede na raven iz lastne ocene, sprejete na plenarnem zasedanju 17. aprila 201 4;

93.  pozdravlja odločitev skupne delovne skupine, da bo poslancem predlagala, naj na krajših letih potujejo v ekonomskem razredu; poziva generalnega sekretarja, naj najpozneje do konca leta 2015 predloži oceno rezultata tega priporočila;

94.  pozdravlja ugotovitve skupne delovne skupine glede ocene možnih prihrankov pri odhodkih za vozila in voznike; pričakuje, da se bodo ti prihranki pokazali v proračunu v prihajajočih letih;

Oddelek IV – Sodišče

95.  poudarja, da se je Komisija, kljub doslej največjemu povečanju števila zadev, odločila umakniti iz predloga proračuna za Sodišče 12 novih delovnih mest, namenjenih preprečevanju morebitnih zastojev in omejevanju – v največji možni meri – tveganja, da sodišče ne bi moglo razsoditi v razumnem roku; poudarja, da je Komisija s tem ogrozila produktivnost treh sodišč v kontekstu stalnega in doslej največjega povečanja števila novih zadev ter tako povzročila resno tveganje za proračun;

96.  odobri odprtje 12 novih delovnih mest, kot je v izhodišču zahtevalo Sodišče; v skladu s tem povečuje odgovarjajoče proračunske vrstice in popravlja kadrovski načrt Sodišča, kot je bil predstavljen v oceni proračuna;

97.  popravlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 3 %, da bi se Sodišče lahko ustrezno spoprijelo z vedno večjim obsegom dela in da se omogoči celovita uporaba njegovega kadrovskega načrta; poudarja, da je zmanjšanje, ki ga predlaga Svet, povsem v nasprotju z 98 % zasedenostjo zaposlenih (98 % je najvišja možna vrednost, če se upošteva neizogibni učinek premestitev zaposlenih med letom) in z realizacijo osebnih prejemkov, ki je bila v letu 2013 blizu 99 %;

98.  poudarja, da Splošno sodišče, kljub svojim prizadevanjem, ni več kos vedno večjemu obsegu dela; poudarja, da dosedanji podatki za leto 2014 v celoti potrjujejo ta splošni trend rasti, ki se bo nadaljeval – med drugim – zaradi sprememb Lizbonske pogodbe (s 1. decembrom 2014 se pristojnosti Sodišča razširijo na področja svobode, varnosti in pravice) in pristopa Hrvaške;

99.  poudarja, da število nerešenih zadev raste, kljub znatnim dosedanjim prizadevanjem za povečanje produktivnosti (+25 % v letu 2013, +6 % do konca junija 2014), sedaj pa se uresničuje tudi tveganje odškodninskih zahtevkov, povezanih s tem, da Sodišče ne razsodi v razumnem roku (zlasti v zadevah pred Splošnim sodiščem, kjer je priliv zadev komaj obvladljiv), saj je bila prva tovrstna pritožba vložena junija 2014, Unija pa utegne nositi resno odgovornost; poudarja, da sodne zamude – ko Splošno sodišče v zadevah ne razsodi v razumnem roku, zlasti kar zadeva konkurenčno pravo – močno spodkopavajo delovanje notranjega trga in utegnejo občutno ogroziti proračun Unije;

100.  spominja na načelni dogovor med Parlamentom in Svetom, da je treba povečati število sodnikov; poudarja, da je v teh razmerah treba nujno čim prej doseči dogovor o imenovanju dodatnih sodnikov Sodišča; rezervira znesek v višini 2 milijona EUR za imenovanje devetih novih sodnikov in poziva Sodišče, naj Svetu in Parlamentu predstavi posodobljeno oceno dodatnih finančnih potreb za nove sodnike in zaposlene; pričakuje, da bo v Svetu čim prej dosežen dogovor in da bo zakonodajni postopek končan do 1. oktobra 2015; vztraja, da bi bilo treba preudarno oceniti potrebe po dodatnih zaposlenih, ki bi ustrezale imenovanju devetih sodnikov;

Oddelek V – Računsko sodišče

101.  popravlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 2,1 %, da bi Računsko sodišče lahko izpolnilo svoje potrebe glede kadrovskega načrta;

102.  obnavlja predlog proračuna za proračunske vrstice, ki se nanašajo na prejemke preostalega osebja, da bo lahko Računsko sodišče izpolnilo svoje zakonske obveznosti do svojega osebja;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor in Oddelek VII – Odbor regij in izvajanje sporazuma o sodelovanju z Evropskim parlamentom

103.  opozarja, da bo v skladu s sporazumom o sodelovanju z dne 5. februarja 2014 do 80 mest iz obeh odborov prenesenih na Parlament in da je bil dosežen dogovor o povečanju sredstev za okrepitev njunih političnih dejavnosti in dodatnih potreb za zunanje prevajanje;

104.  potrjuje, da bo predvidoma na Parlament prenesenih najmanj 60 delovnih mest in da bo to potekalo v dveh fazah, pri čemer se je prva faza začela 1. oktobra 2014, druga pa bo potekala kasneje v letu 2015; v proračun vključuje popravke, povezane s prenosom 42 mest (30 mest iz Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in 12 iz Odbora regij), kar ustreza izvedbi prve faze, pri čemer polovico sredstev, namenjenih prenosu predvidenih dodatnih mest (najmanj 6 iz Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in najmanj 12 iz Odbora regij), umešča v rezervo, ki se bo sprostila, ko bo sprejeta končna odločitev o preostalih prenosih; pričakuje, da bo zadnji prenos končan do julija 2015;

105.  pozdravlja tekoče sodelovanje med odboroma glede upravnih zadev in ju spodbuja, naj to sodelovanja še okrepita, saj bosta tako lahko izpolnila nadaljnje skupne cilje in prihranila dodatna sredstva; poziva Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, naj premislita, kako bi lahko s poglobitvijo dvostranskega sodelovanja usklajeno izvajala strukturne in organizacijske reforme;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

106.  popravlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 4,5 %, da bi Evropski ekonomsko-socialni odbor lahko deloval kljub stalnemu zmanjševanju osebja;

Oddelek VII — Odbor regij

107.  poudarja, da bo proračun Odbora regij za leto 2015 zaznamovalo povečanje političnih dejavnosti, saj se bo njegov novi (šesti) politični mandat začel februarja 2015, obenem pa bo to prvo leto, ko bodo v proračun vključena sredstva, ki bodo v celoti odražala priključitev pete politične skupine (skupina ECR) k temu odboru;

108.  se nikakor ne strinja s predlogom Komisije za zmanjšanje odhodkov, povezanih s političnimi dejavnostmi Odbora regij in s tem povezanih odhodkov, ali odhodkov za dejavnosti informiranja in komuniciranja; glede na začetek novega mandata Odbora regij torej poveča ustrezne proračunske vrstice;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

109.  ugotavlja, da je Svet predlog proračuna za Evropskega varuha človekovih pravic zmanjšal za 1,7 %; poudarja, da bo to zmanjšanje pomenilo veliko breme za že zelo omejen proračun Evropskega varuha človekovih pravic in da bo imelo velik vpliv na izvajanje nove strategije varuha in zmogljivost te institucije za učinkovito in uspešno služenje evropskim državljanom; zato obnavlja vse proračunske vrstice, v katerih je Svet zmanjšal sredstva, da bi Evropski varuh človekovih pravic lahko izpolnil svoje obveznosti;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

110.  opozarja, da je brez upoštevanja neizogibnih pravnih obveznosti, kot so odhodki povezani s koncem mandata članov institucije Evropskega nadzornika za varstvo podatkov ali uskladitev plač, povečanje sredstev v primerjavi z letom 2014 večinoma povezano z ustanovitvijo projektne skupine Evropskega odbora za varstvo podatkov ter novimi specifičnimi dejavnostmi, določenimi za obdobje 2014–2020;

111.  obnovi predlog proračuna za proračunske vrstice, ki zadevajo novi mandat Evropskega odbora za varstvo podatkov, ustanovitev projektne skupine Evropskega odbora za varstvo podatkov in zagotavljanje ustreznega delovanja institucije, zlasti glede na novo strategijo za obdobje 2014–2020; poudarja, da bi bilo lahko horizontalno zmanjšanje izredno škodljivo in nekonstruktivno, zlasti za tako majhno institucijo;

Oddelek X — Evropska služba za zunanje delovanje

112.  spominja Svet, da so se države članice dogovorile za ustanovitev ESZD in da ta potrebuje zadostna sredstva za opravljanje svojih dejavnosti; poziva države članice, naj dodatno raziščejo sinergije med nacionalnimi veleposlaništvi in ESZD, kot so uporaba skupnih prostorov, varnost in sodelovanje pri upravnih zadevah;

113.  popravlja standardne pavšalne odbitke na prvotno raven 5,3 % za sedež ESZD, 2,7 % za delegacije in 27 % za napotene vojaške nacionalne strokovnjake ter obnavlja sredstva, zahtevana v predlogu proračuna; poudarja, da bo s takim povečanjem pavšalnih odbitkov zmanjšanje števila zaposlenih v kadrovskem načrtu večje od obveznega 1-odstotnega zmanjšanja, kar bo posledično oviralo njegovo delovanje in razvoj kot novega telesa z naraščajočim številom nalog;

114.  obnavlja predlog proračuna za vse vrstice, za katere je Svet predvidel zmanjšanje, zlasti za tiste, ki se nanašajo na sredstva za varnost komunikacij ESZD, da bi visoki predstavnik in njegovo višje osebje lahko učinkovito sodelovalo v zelo občutljivih pogajanjih;

115.  zahteva, da se komunikacijski sistemi ESZD zaščitijo pred vdori ter da so komunikacijski sistemi med ESZD in državami članicami ter med centralo in delegacijami varni in sodobni;

116.  podpira predlog visoke predstavnice, naj se v proračun ESZD vključijo sredstva, potrebna za odprtje nove delegacije na območju Zaliva, saj Unija tam ni dovolj zastopana(11); zato povečuje sredstva v odgovarjajočih proračunskih vrsticah v skladu z zahtevami iz ocen ESZD;

117.  prerazporedi sredstva za "skupne upravne stroške" za osebje in delegacije Komisije iz Oddelka III (Komisija) v Oddelek X (ESZD) proračuna; poudarja, da ta prenos ne bo vplival na proračunska sredstva in da ne bo imel nobenega drugega vpliva na upravna sredstva Komisije niti na delovne pogoje osebja v delegacijah Komisije, ter da bo pomenil odziv na poenostavitev upravljanja upravnih stroškov delegacij EU, ki sta ga zahtevala ESZD in Svet, in ga je v zadnjem poročilu omenilo Računsko sodišče; vztraja, naj ta prenos poteka ob dobrem sodelovanju med ESZD in Komisijo; poziva Svet, naj spoštuje proračunsko nevtralnost tega sporazuma;

o
o   o

118.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, drugim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.
(2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0247.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0450.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0358.
(8) http://ec.europa.eu/about/juncker-commission/docs/pg_sl.pdf
(9) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 2. julija 2014: Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov (COM(2014)0398).
(10) Resolucija Parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014 (P7_TA(2013)0437).
(11) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. aprila 2014 o strategiji EU do Irana; sprejeta besedila, P7_TA(2014)0339.


Protokol k Sporazumu o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, da se upošteva pristop Hrvaške k Evropski uniji ***
PDF 203kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, Dodatnega protokola k Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi, da se upošteva pristop Hrvaške k Evropski uniji (06035/2014 – C7-0113/2014 – 2014/0019(NLE))
P8_TA(2014)0037A8-0012/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06035/2014),

–  ob upoštevanju osnutka Dodatnega protokola k Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi, da se upošteva pristop Hrvaške k Evropski uniji (06037/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členi 91, 100(2), 167(3), 207 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0113/2014),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0012/2014),

1.  odobri sklenitev Dodatnega protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Koreje.


Evropski semester za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2014
PDF 451kWORD 198k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2014 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2014 (2014/2059(INI))
P8_TA(2014)0038A8-0019/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter zlasti členov 121(2) in 136 Pogodbe,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 3,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe SVETA (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 o akcijskem načrtu za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam (COM(2012)0722),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o vlogi in delovanju trojke(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2014(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2014 o priporočilih za posamezne države za leto 2014 (COM(2014)0400),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2014(12),

–  ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o izvajanju prednostnih nalog za leto 2014 v okviru evropskega semestra,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(13),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. julija 2014 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Smernice o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov z dobrim gospodarskim upravljanjem v skladu s členom 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 (COM(2014)0494),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. septembra 2011(14) in 16. januarja 2014(15) o strategiji EU za brezdomce,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 13. novembra 2013 z naslovom Enotni trg za rast in delovna mesta: analiza napredka in preostale ovire v državah članicah – Prispevek k letnemu pregledu rasti 2014 (COM(2013)0785),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2014 z naslovom Evropski semester 2014: priporočila za posamezne države – Krepitev rasti (COM(2014)0400),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0019/2014),

A.  ker sta vzdržnost javnih financ in pametna skladnost z okvirom EU za fiskalni in makroekonomski nadzor bistvenega pomena za pravilno delovanje evropske ekonomske in monetarne unije (EMU);

B.  ker je za doseganje prave ekonomske in monetarne unije potrebno boljše usklajevanje makroekonomskih in proračunskih politik držav članic ter celovita politika za euroobmočje pod vodstvom Komisije;

C.  ker ima evropski semester bistveno vlogo pri usklajevanju ekonomskih in proračunskih politik v državah članicah;

D.  ker vse večja splošna brezposelnost in zlasti brezposelnost mladih ogrožata gospodarsko in socialno stabilnost in zbliževanje v EU;

E.  ker je treba brezposelnost mladih obravnavati na proaktiven način, da se tako okrepi in razširi sedanji okvir sodelovanja med nacionalnimi organi, odgovornimi za to področje;

F.  ker je zaradi še vedno visoke zadolženosti in brezposelnosti, nizke nominalne rasti BDP, inflacije, ki je močno nižja od načrtovane stopnje, velikega števila oseb, ki jim grozi revščina, in izzivov, povezanih s staranjem družbe ter podporo ustvarjanju novih delovnih mest, zlasti za mlade, fiskalno konsolidacijo treba še naprej izvajati na način, ki spodbuja rast, in diferencirano;

G.  ker duh evropskega semestra vključuje zavezanost gospodarski solidarnosti med državami članicami in ker te nosijo odgovornost, sorazmerno s svojimi prispevki k splošni gospodarski uspešnosti Unije;

H.  ker je marca Evropski svet določil prednostne naloge v okviru evropskega semestra, ponovno pa jih je potrdil junija; ker je poudarek na politikah, ki povečujejo konkurenčnost, podpirajo ustvarjanje delovnih mest in preprečujejo brezposelnost, ter na nadgradnji reform, da bi izboljšali financiranje gospodarstva in delovanje trgov dela;

I.  ker je strategija Evropa 2020 eno od sredstev za odziv EU na svetovno gospodarsko krizo in prihodnje izzive ter ker Komisija priznava, da večina ciljev strategije Evropa 2020 ne bo izpolnjena;

J.  ker so svetovna finančna kriza ter bančna in dolžniška kriza v EU močno omejile dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev;

K.  ker je Evropski parlament večkrat pozval k okrepitvi okvira upravljanja;

L.  ker enotni trg, zlasti za storitve, ne deluje v celoti;

M.  ker po šestih letih gospodarske krize in negativnih stopenj rasti gospodarska obnova počasi pridobiva zagon in naj bi jo do leta 2015 dosegle vse države članice; ker bo gospodarska obnova po napovedih Komisije še vedno šibka in je treba še naprej izvajati reforme, da bi izpolnili zahteve državljanov v zvezi z zaposlovanjem in socialnimi pravicami ter povrnili produktivnost in konkurenčnost; ker Komisija priznava, da so socialne razmere v številnih delih EU slabe, da je brezposelnost dosegla doslej najvišjo raven in da se razlike med regijami in državami članicami povečujejo; ker bi ukrepi, s katerimi bi uredili razmere na področju zaposlovanja in sociale, izboljšali konkurenčnost in obete za rast;

N.  ker je v EU stopnja brezposelnosti in stopnja brezposelnosti mladih kljub njenemu rahlemu zmanjšanju še vedno izredno zaskrbljujoča (25,005 milijona brezposelnih v EU-28 junija 2014 in 5,06 milijona mladih brezposelnih v EU-28 julija 2014); ker poleg tega razlike med splošnimi stopnjami brezposelnosti in stopnjami brezposelnosti mladih v državah članicah (5 % brezposelnih v Avstriji v primerjavi s 27,3 % v Grčiji; 9,3 % mladih brezposelnih v Avstriji v primerjavi s 53,8 % v Španiji) pomenijo veliko tveganje tako za gospodarsko stabilnost EU kakor za evropsko socialno kohezijo;

O.  ker Komisija ugotavlja, da imajo inovacije, raziskave in razvoj pomembno vlogo pri ustvarjanju dodane vrednosti in da je neusklajenost med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih, zlasti v sektorjih, temelječih na znanju, vse večja;

P.  ker je zdaj fragmentacija trga dela eden od glavnih vzrokov neenakosti med državami članicami in različnimi sektorji; ker se to odraža v razlikah pri dostopu do zaposlitve (vključno z ovirami pri vstopu na trg dela) ter v pogojih dela in ravneh plač, ki včasih ne zadostujejo za zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda, ter v vse večjem razkoraku med nizko- in visokokvalificiranim delom, ki lahko onemogoči gibanje na trgu dela; ker so reforme še vedno potrebne, da bi to fragmentacijo odpravili ;

Q.  ker so za določitev minimalne plače pristojne države članice;

R.  ker zakonodaja EU o pogojih dela, diskriminaciji ter zdravju in varnosti na delovnem mestu zagotavlja zaščito delavcev pred izkoriščanjem in diskriminacijo ter prispeva k lažjemu vključevanju skupin, kot so ženske in invalidi, na trg dela; ker po ocenah stroški nesreč na delovnem mestu in poklicnih bolezni znašajo od 2,6 do 3,8 % BDP, medtem ko podjetja za vsak evro, ki ga porabijo za uvedbo zdravstvenih in varnostnih standardov, dobijo nazaj 2,2 evra;

S.  ker se je v gospodarski in finančni krizi pokazala ranljivost javnih financ v nekaterih državah članicah;

T.  ker so nekatere države članice, da bi premagale krizo, ostro zarezale v svoje javne finance prav v trenutku, ko so se zaradi povečanja števila brezposelnih potrebe po socialnem varstvu povečale; ker so se sredstva za socialno varstvo v nacionalnih proračunih še bolj skrčila zaradi zmanjšanja vplačanih prispevkov, do katerega je prišlo zaradi obsežne izgube delovnih mest ali zniževanja plač;

U.  ker je Komisija v sporočilu z dne 2. junija 2014 (COM(2014)0400) zapisala: „Učinki krize in ukrepov politik na gospodarske in socialne razmere vplivajo na raven neenakosti. Strukturna narava nekaterih reform na področju brezposelnosti, omejitve dostopa do izobraževanja in zdravstvenega varstva ter nekatere reforme davčnih ugodnosti lahko nesorazmerno vplivajo na ranljivejše sloje družbe“;

V.  ker člen 9 PDEU določa, da Unija „pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja“, in ker je pomembno, da se ta horizontalna klavzula v zadostni meri izvaja na vseh področjih politik, da bi lahko dosegli cilje iz člena 3 PEU; ker člen 174 PDEU določa, da Unija razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, da bi pospešila svoj vsesplošni skladni razvoj. Posebno pozornost namenja podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam;

W.  ker je trenutno samo 7,5 milijona ljudi (3,1 % delovne sile EU) zaposlenega v drugi državi članici in ker so mladi verjetno najbolj mobilna skupina prebivalstva;

X.  ker se zaradi krize mala in srednja podjetja ter mikropodjetja pri dostopu do financiranja soočajo z izjemno visokimi stroški dostopa do financiranja in imajo zato pri tem težave, kar onemogoča njihovo rast in ustvarjanje delovnih mest; ker morajo zato Komisija in države članice podpreti razvoj malih in srednjih podjetij, in sicer s spodbujanjem pametne, trajnostne in vključujoče gospodarske rasti in kakovostnih delovnih mest v EU v skladu s cilji strategije Evropa 2020;

1.  je seznanjen z analizo, da je bilo gospodarsko oživljanje v EU v zadnjih dveh letih spodbudno, vendar je zaskrbljen zaradi njegove upočasnitve v prvem četrtletju leta 2014, saj je obrestna mera dosegla ničelno spodnjo mejo, stopnje inflacije pa so bile na splošno zelo nizke; vendar poudarja, da je oživljanje še vedno krhko in nedosledno ter da ga je treba ohraniti, da bi srednjeročno zagotovili večjo rast in več delovnih mest;

2.  poudarja, da je nujna ambiciozna pobuda za spodbuditev naložb v celotni EU, da se gospodarsko oživljanje ponovno zažene in ohrani; poziva Komisijo, naj nujno vzpostavi evropski naložbeni program v vrednosti 300 milijard EUR, kot ga je predlagal Jean-Claude Juncker, da bi prispevali k kratkoročnemu okrevanju evropske rasti;

3.  ugotavlja, da sta najpomembnejša cilja gospodarske politike ponovna vzpostavitev konkurenčnosti držav članic in odprava brezposelnosti v Evropi;

4.  poudarja, da je treba nujno obravnavati izzive sedanjih gospodarskih razmer, ki so šibka rast BDP (v euroobmočju je stabilen, v državah EU28 pa se je v drugem četrtletju 2014 povišal za 0,2 %), izjemno nizka inflacija (avgusta 2014 je padla na 0,3 %, najnižjo stopnjo po novembru 2009) in nesprejemljivo visoka brezposelnost (11,5 % v euroobmočju in 10,2 % v državah EU28 julija 2014);

5.  ponovno poziva Komisijo, naj zagotovi konkretna priporočila za države članice in EU kot celoto, tudi za tiste države, ki so vključene v programe gospodarskega prilagajanja, da se ne bodo ukvarjale samo s konsolidacijo javnih financ, temveč tudi s strukturnimi reformami, ki prinašajo realno, trajnostno in socialno uravnoteženo rast, zaposlovanje, okrepljeno konkurenčnost in pospešeno konvergenco;

6.  je seznanjen z daljnosežnimi strukturnimi reformami, ki jih izvajajo države članice v okviru programov makroekonomskega prilagajanja; obžaluje, da nekatere države članice euroobmočja niso tako ambiciozne pri posodabljanju svojega gospodarstva, kar je eden od razlogov za nizka pričakovanja glede trajnostne rasti na srednji in dolgi rok;

7.  obžaluje, da obstaja tveganje, da bosta euroobmočje in EU še bolj zaostala za drugimi regijami v smislu gospodarskih obetov in priložnosti ter da bo EU manj privlačna za vlagatelje v EU in zunaj nje;

8.  poudarja, da zgolj z ohlapno monetarno politiko ne bo mogoče rešiti finančne krize, krize državnega dolga in krize konkurenčnosti; poudarja, kako pomembno je nadaljevati proces korenitih, uravnoteženih in družbeno trajnostnih strukturnih reform za zagotavljanje rasti in delovnih mest; v zvezi s tem poudarja, da EU ne more konkurirati samo s stroški, temveč mora veliko več vlagati v raziskave in razvoj, industrijski razvoj, izobraževanje in razvijanje spretnosti ter učinkovito rabo virov, tako na nacionalni kot na evropski ravni; opozarja, da je cilj strukturnih reform in zmanjšanja stopnje javnega in zasebnega dolga omogočiti EU, da se osredotoči na politike, ki spodbujajo trajnostno rast, ter nazadnje zagotovi delovna mesta in odpravi revščino; poziva Komisijo in države članice, naj v večji meri izkoristijo potencial razvojnih bank, da bi zagnali gospodarstvo v Evropski uniji;

9.  opozarja, da prednostne naloge in cilji strategije EU 2020, kot sta boj proti revščini in socialni izključenosti, ostajajo enaki in bi jih bilo treba izvajati;

10.  znova poudarja, da pretirana zadolženost številnih držav članic euroobmočja ovira rast, obenem pa predstavlja ogromno breme za prihodnje generacije; je še vedno zaskrbljen zaradi premajhnega napredka pri zmanjševanju ravni čezmernega zasebnega dolga;

11.  zato poudarja, da bi morale biti države članice pri oblikovanju ekonomskih politik in reform posebej pozorne na njihov vpliv na sedanjo in na prihodnje generacije ter na njihovo potrebo po ugodnih življenjskih razmerah in zaposlitvenih možnostih; prihodnosti naših družb ne smemo zapraviti z zdajšnjim izogibanjem odločitvam in s političnimi napakami;

12.  pozdravlja dejstvo, da je Jean-Claude Juncker v političnih smernicah za naslednjo Evropsko komisijo sporočil, da se bo zavzemal za okrepitev evropskih naložb za 300 milijard EUR;

13.  poudarja, da ekonomska in monetarna unija še zdaleč ni dokončno vzpostavljena, ter opominja Komisijo na njene obveznosti in zaveze glede upoštevanja makroekonomskih neravnovesij v EU in zlasti v euroobmočju z namenom povečanja gospodarske in proračunske koordinacije ter krepitve konkurenčnosti v EU; v zvezi s tem pozdravlja zavezo novoizvoljenega predsednika Komisije o uresničitvi načrta, določenega v poročilu z dne 5. decembra 2012 z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“;

14.  znova poziva Komisijo, naj brez odlašanja poda predloge za dokončanje ekonomske in monetarne unije v skladu z vsemi smernicami v njenem načrtu za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo; ugotavlja, da bi moralo dokončanje EMU temeljiti na metodi Skupnosti; znova zahteva, da se po rednem zakonodajnem postopku sprejme zakonodajni akt o smernicah za zbliževanje, ki bo za določeno obdobje opredelil zelo omejeno število ciljev za najnujnejše reforme, in da države članice uvedejo nacionalne programe reform na podlagi omenjenih smernic za konvergenco, te programe pa preveri Komisija; poziva države članice EU, naj se obvežejo, da bodo v celoti izvedle svoje nacionalne programe reform; na podlagi tega predlaga, naj države članice vstopijo v konvergenčno partnerstvo z institucijami EU z možnostjo pogojnega financiranja reformnih ukrepov; znova poudarja, da bi moralo biti takšno okrepljeno gospodarsko sodelovanje tesno povezano s finančnim mehanizmom, ki temelji na spodbudah; meni, da mora biti vsako dodatno financiranje ali instrument, kot je mehanizem solidarnosti, sestavni del proračuna EU, vendar zunaj večletnega finančnega okvira;

15.  v zvezi s tem poziva prihodnjo Komisijo, naj pripravi predlog o enotnem zunanjem predstavništvu euroobmočja v skladu s členom 138 PDEU, pri čemer je cilj vzpostaviti učinkovito euroobmočje s skupnim stališčem o zadevah, ki so v obsegu pristojnosti tega predstavništva; opozarja, da se je novi predsednik Komisije v svojem govoru, tik preden ga je Evropski parlament v torek, 15. julija 2014, izvolil, zavzel, „da bi ekonomsko in monetarno unijo ter evro v institucijah sistema Bretton Woods zastopal en sedež, eno mesto in en glas“;

16.  v zvezi s tem poziva prihodnjo Komisijo, naj med drugim pripravi predlog o enotnem zunanjem predstavništvu euroobmočja v skladu s členom 138 PDEU ter predloži poročilo, h kateremu se je zavezala v dvojnem svežnju in načrtu „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“, o možnostih, ki jih obstoječi fiskalni okvir Unije ponuja za uskladitev potreb po javnih naložbah s cilji fiskalne discipline;

17.  poziva Komisijo, naj okrepi postopek evropskega semestra tudi tako, da zagotovi dovolj časa in virov za oblikovanje in spremljanje priporočil, da bi ta bila čim bolj relevantna za oblikovanje ekonomskih politik na ravni EU in nacionalni ravni; zato poziva Komisijo, naj predloži predloge, kako bi lahko priporočila evropskega semestra postala bolj zavezujoča; poudarja pomen zgodnje in čim širše vključitve Evropskega parlamenta, da bi glede na vse večji pomen in zavezujočo vlogo Parlamenta preprečili vrzel v legitimnosti postopka oblikovanja političnih mnenj;

18.  meni, da morajo nacionalni parlamenti prevzeti večjo odgovornost v zvezi s priporočili za posamezne države; poziva Komisijo, naj zagotovi možnost, da se priporočila za posamezne države predstavijo nacionalnim parlamentom, preden jih sprejme Svet;

19.  je seznanjen s svežnjem priporočil Komisije za posamezne države za leto 2014; je seznanjen z oceno Komisije, da je bil dosežen napredek pri fiskalni konsolidaciji in strukturnih reformah, zlasti na področju posodobitve trgov dela ter pokojninskih in zdravstvenih sistemov;

20.  s tem v zvezi je seznanjen, da je Evropski svet potrdil priporočila za posamezne države in priporočila Sveta, zlasti posebna priporočila o euroobmočju;

21.  poudarja, da so solidarnost in pogojenost ter visoka raven odgovornosti in zavezanosti reformam nujni pogoji za uspešnost programov finančne pomoči; opozarja Komisijo, naj pravne obveznosti, ki izhajajo iz „dvojnega svežnja“ (Uredba (EU) št.472/2013), v celoti uskladi s sedanjimi programi prilagajanja; poziva Komisijo in države članice, naj finančno pomoč in priložnostni sistem trojke vključijo v izboljšano pravno strukturo, ki bo v skladu z okvirom EU za ekonomsko upravljanje in zakonodajo Unije, s čimer bodo zagotovile demokratično odgovornost; je seznanjen s spremljevalnim dokumentom Komisije k poročilu Evropskega parlamenta o trojki; poziva Komisijo, naj upošteva ugotovitve poročil Evropskega parlamenta o trojki;

22.  podpira cilj pripisovanja večjega pomena politikam, ki povečujejo konkurenčnost, podpirajo naložbe in ustvarjanje delovnih mest, preprečujejo brezposelnost ter izboljšujejo delovanje trga dela, zlasti v sektorjih z visokim potencialom za rast; meni, da imajo države članice pomembne informacije na področju preprečevanja brezposelnosti med mladimi, ki jih lahko delijo z drugimi; poudarja, da se je model dualnega sistema izobraževanja za preprečevanje brezposelnosti med mladimi izkazal za zelo uspešnega;

23.  poudarja, da je kohezijska politika pomemben naložbeni okvir za usmerjanje rasti prijaznih odhodkov, vključno z naložbami v inovacije in raziskave, digitalno agendo, izdatki za lažji dostop do financiranja za MSP ter naložbami v okoljsko trajnost, prednostne vseevropske prometne povezave ter izobraževanje in socialno vključenost;

24.  poziva Komisijo, naj vzpostavi celovit mehanizem za spodbujanje izmenjave najboljših praks med vsemi nacionalnimi akterji, ki so odgovorni za področje brezposelnosti mladih; ponovno poudarja, da so se nekatere države članice z brezposelnostjo mladih spoprijele učinkoviteje kot druge, čeprav je res, da enotna rešitev za vse ni mogoča;

25.  poudarja, da je treba pri izvajanju evropskega semestra v celoti upoštevati strategijo Evropa 2020; poziva Komisijo, naj si za osrednjo prednostno nalogo zastavi tudi enotni trg, saj ta znatno prispeva k uresničevanju ciljev evropskega semestra, in sicer k zagotavljanju trajnostne gospodarske rasti in zaposlenosti;

26.  opozarja pa, da so bili dosedanji dosežki držav članic pri izvajanju priporočil za posamezne države zelo skromni; meni, da evropska prizadevanja in nacionalno izvajanje priporočil za posamezne države v državah članicah niso usklajeni; poudarja, da je pomembno, da ustrezne vlade prevzamejo nacionalno odgovornost za prizadevanja na ravni EU; opozarja, da bi morala biti priporočila za posamezne države oblikovana tako, da bi puščala državam članicam politični manevrski prostor za oblikovanje ukrepov in posebnih reform, potrebnih za izvajanje takšnih priporočil;

27.  poziva predvsem Komisijo, naj preuči razvoj skupnih meril, usmerjenih k rezultatom, za merjenje in primerjavo strukturnih reform v okviru katerega koli prihodnjega predloga, katerega cilj je okrepiti usklajevanje gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji;

28.  je zaskrbljen, ker je bilo po podatkih Komisije v celoti izvedenih le 10 % priporočil za posamezne države za leto 2013; ugotavlja tudi, da je bil napredek pri 45 % priporočil za posamezne države omejen ali pa ga sploh ni bilo;

29.  poudarja, da sta ustrezen, demokratično odgovoren sistem za evropski semester in izvajanje priporočil za posamezne države pomembna pogoja za doseganje ekonomske konvergence, ki je izredno pomembna za delovanje ekonomske in monetarne unije, saj omogoča finančno in gospodarsko stabilnost ter visoko raven konkurenčnosti evropskega gospodarstva, kar vodi k rasti in ustvarjanju delovnih mest; pričakuje, da se bodo vlade držav članic za sklepe v zvezi s priporočili za posamezne države, ki so jih v Svetu sprejele vse države članice, na nacionalni ravni tudi aktivno zavzele in jih izvajale (nacionalna odgovornost);

30.  poudarja, da številna priporočila za posamezne države temeljijo na pravnih aktih EU in da ima njihovo neizvajanje lahko pravne posledice; opozarja države članice, naj izpolnjujejo svoje pravne obveznosti v skladu z zakonodajo EU; meni, da bi morala Komisija pri razlagi pregleda stanja ustrezno upoštevati dejstvo, da so euroobmočje in njegove države članice soodvisna in odprta gospodarstva;

31.  poziva Komisijo kot varuhinjo Pogodbe, naj v celoti izkoristi vse ukrepe, ki jih omogoča zakonodaja EU za usklajevanje in uresničevanje izvajanja priporočil za posamezne države, tako da bodo vse države članice v zahtevanem času sprejele gospodarske in finančne politike, prilagojene lastnim razmeram;

32.  ugotavlja, da vse več priporočil za posamezne države obravnava regionalno raven; poudarja, da je treba v celoti izkoristiti nove programe evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zlasti kadar bi se uporabljali kot spremljevalni ukrepi za strukturne reforme; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo pravilno določanje prednostnih nalog, da bi okrepili kakovost porabe;

33.  zahteva, da Komisija vsake tri mesece poroča ustreznim odborom Parlamenta o ukrepih, sprejetih za zagotovitev napredka pri izvajanju priporočil za posamezne države, in o doseženem napredku; poziva države članice, naj pred ustreznim odborom Parlamenta obrazložijo razloge za neizpolnjevanje priporočil za posamezne države;

34.  poziva predsednika Euroskupine, naj na učinkovit način spremlja izvajanje priporočil za posamezne države v državah članicah euroobmočja in naj v okviru ocene Euroskupine osnutkov proračunskih načrtov za leto 2015, ki jih morajo ustrezne države članice predložiti do sredine oktobra 2014, poroča o doseženem napredku;

35.  poziva Komisijo, naj v nacionalnih programih reform držav članic upošteva vidike spola, kot so vključevanje žensk v delovno silo, odprava razlik v plačilu in pokojninah med spoloma, izboljšanje storitev otroškega varstva in prilagodljiv delovni čas;

36.  meni, da bi bilo treba v naslednjem evropskem semestru izvajati dolgoročno in uravnoteženo strategijo za fiskalno konsolidacijo, ki podpira rast in naložbe, da bi izboljšali fiskalno vzdržnost; poudarja pa, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti reformam in politikam, ki povečujejo rast, kar še zlasti velja za tiste države članice, ki imajo fiskalni manevrski prostor za naložbe, ki bi spodbudile rast in olajšale uravnoteženje v euroobmočju; opozarja, da sedanji pravni okvir omogoča, da se, če so reforme uvedene, državam članicam dovoli določena prožnost, in poziva, naj se ta možnost izkoristi;

37.  poudarja, da je fiskalna vzdržnost osnovni pogoj za dolgoročno rast;

38.  meni, da bi morale države članice v prvi vrsti posodobiti svoja gospodarstva, pokojninske sisteme ter sisteme socialne varnosti in zdravstva, da bi preprečili preveliko obremenitev prihodnjih generacij; poziva države članice, naj upoštevajo učinek svojih reform na celotno evropsko gospodarstvo;

39.  meni, da bi morale biti strukturne reforme ciljno usmerjene k izboljšanju zmožnosti trgov dela za vključevanje mladih in drugih izključenih skupin v delovno silo, obenem pa nuditi priložnosti za starejše delavce; meni, da je dualni sistem izobraževanja posebej učinkovit instrument za to; meni tudi, da bi morala biti cilj strukturnih reform srednje- in dolgoročna vzdržnost in pravičnost sistema socialne varnosti, zdravstvenega in pokojninskega sistema ter znižanje energetske odvisnosti, da bi povečali konkurenčnost evropskih podjetij in za osrednjo prednostno nalogo opredelili ustvarjanje delovnih mest;

40.  poudarja, da slabo delujoč notranji trg dela in netrajnosten pristop do priseljevanja ovirata rast v EU; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo skupen in vključujoč trg dela ter skupno sodobno, vključujočo politiko priseljevanja; poudarja, da je pravična in enaka obravnava delavcev bistvena za izgradnjo notranjega trga dela;

41.  ugotavlja, da sta energetska politika in gospodarska rast tesno povezani; zato poziva k izvajanju velikopotezne evropske energetske politike, ki lahko z zanesljivo oskrbo in inovacijami v energetskem sektorju prinese večjo gospodarsko stabilnost in rast;

42.  ugotavlja, da še ni bilo pravih prizadevanj, da bi raziskali, v kolikšni meri so demografska gibanja odgovorna za stalno upadanje rasti, ki je v evropskih državah prisotno zadnji dve desetletji; poudarja, da nedelujoč notranji trg prav tako škoduje potencialu Unije za rast; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo resnično skupen trg dela in uporabijo vsa sredstva Unije, da bi uvedli skupno politiko priseljevanja v duhu predlogov novoizvoljenega predsednika Komisije;

43.  znova poziva države članice, naj poenostavijo svoje davčne sisteme, da bi ponovno vzpostavili ugodno okolje za podjetja v prav vseh državah članicah, ter jih ponovno poziva, naj znižajo obdavčitev dela; poziva Komisijo, naj na podlagi izkušenj z izpolnjevanjem akcijskega načrta za leto 2012 na tem področju nujno ukrepa in razvije celovito strategijo, ki bo temeljila na konkretnih zakonodajnih ukrepih za boj proti davčnim goljufijam in davčni utaji; opozarja Komisijo na predloge v resoluciji Parlamenta z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam(16) (poročilo Kleva Kekuš) v zvezi z davčnimi utajami in izogibanjem davkom;

44.  ponovno poudarja, da je treba strukturne reforme dopolniti in utemeljiti z dolgoročnejšimi naložbami v izobraževanje, raziskave, inovacije, sodobno infrastrukturo in trajnostno energijo, da bi okrepili digitalni in ekološki prehod; poudarja, da so naložbe v raziskave, inovacije, izobraževanje in infrastrukturo predpogoj za konkurenčnost, trajnostno rast in ustvarjanje novih delovnih mest; poudarja vlogo, ki jo mora proračun Unije odigrati na teh temeljnih področjih v skupnem interesu;

45.  poudarja, da že tako visoka raven javnega dolga ne omogoča znatnega povečanja izdatkov, sicer bodo prizadevanja za reforme in konsolidacijo zaman; zato priporoča prerazporeditev odhodkov z neproduktivnih na produktivna, v prihodnost usmerjena področja; poudarja, da pakt za stabilnost in rast omogoča prožnost in da bi jo bilo treba uporabiti, vendar zahteva, da predvsem države članice pripravijo verodostojne reforme;

46.  je seznanjen z govorom predsednika ECB na letnem simpoziju centralnih bank v Jackson Holeu 22. avgusta 2014; poziva oblikovalce politike, naj pri svojih sklepih upoštevajo monetarne, proračunske in strukturne politike reform, da bi ustvarili rast in delovna mesta; opozarja na naslednji pretehtani pripombi: „Nobena fiskalna ali denarna prilagoditev ne more nadomestiti potrebnih strukturnih reform v euroobmočju." in "Skladna strategija za zmanjšanje brezposelnosti mora vključevati politike na strani povpraševanja in ponudbe tako na ravni euroobmočja kot na nacionalnih ravneh. Uspešna je lahko samo zares skladna strategija“;

47.  meni, da gospodarstvo EU najbolj omejujeta nizka raven skupnega zasebnega vlaganja in pomanjkanje učinka vzvoda javnih naložb na sedanji ravni; poziva Komisijo, naj preuči razloge za nizko stopnjo zasebnih naložb v EU; poudarja, da je potrebna reforma stečajnega postopka in postopka zaradi insolventnosti, da se odpravi presežni dolg na obrobju euroobmočja;

48.  poudarja, da so naložbe pomembne, saj vplivajo na povpraševanje in ponudbo, ustvarjajo delovna mesta in dohodek za gospodinjstva ter povečujejo prihodke od davkov in tako pomagajo vladam pri konsolidaciji in povečanju rasti; poudarja, da je treba sprejeti politike, ki so naklonjene vlagateljem, skrajšati upravne postopke in zmanjšati upravne obremenitve; poziva naslednjo Evropsko komisijo, naj evropske naložbe okrepi za 300 milijard EUR, kot je v političnih smernicah napovedal Jean-Claude Juncker;

49.  poziva Komisijo, naj končno izpolni svojo zavezo o dokončni vzpostavitvi enotnega trga, zlasti glede storitev; poziva države članice, naj izpolnijo svoje zaveze glede strategije EU 2020, zlasti na področjih raziskav in razvoja, učinkovite rabe virov, inovacij, zaposlovanja, izobraževanja, revščine, energije iz obnovljivih virov ter zmanjšanja emisij; zato poziva Komisijo, naj pospeši ukrepe za zagotovitev pravilnega izvajanja in izvrševanja zakonodaje EU v državah članicah ter odločno uporabi vsa svoja pooblastila;

50.  je zaskrbljen zaradi protekcionističnih teženj v nekaterih državah članicah, zlasti glede prostega pretoka oseb; poudarja, da Pogodba zagotavlja prost pretok oseb, storitev ali kapitala in da mora Komisija te svoboščine zaščititi in uveljaviti;

51.  poudarja, da slab dostop do finančnih sredstev, zlasti za mala in srednja podjetja, močno otežuje rast v EU; zato poziva Komisijo, naj se prednostno posveti alternativnim virom financiranja za MSP, pri tem pa upošteva priporočila iz Resolucije Evropskega Parlamenta z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja, zlasti v okviru strukturnih skladov, Evropske investicijske banke, Evropskega investicijskega sklada in javnih razvojnih bank; poudarja, da je treba še dodatno zmanjšati birokratske ovire za mala in srednja podjetja ter v evropski zakonodaji v prihodnje še strožje uporabljati načelo sorazmernosti;

52.  meni, da bi bilo treba predvideti nujne reforme za vse tiste države, kjer težave pri ustanavljanju podjetij ovirajo potencialno rast in ustvarjanje delovnih mest;

53.  poziva Komisijo, naj nujno predlaga ukrepe za dokončanje notranjega trga za kapital in tako izboljša razporeditev kapitala podjetjem za oživitev realnega gospodarstva; meni, da je treba za velika ter mala in srednja podjetja zagotoviti več alternativ bančnemu financiranju, zlasti z izboljšanjem pogojev financiranja prek kapitalskih trgov in drugih zasebnih virov, kot so skladi tveganega kapitala, medsebojno posojanje („peer-to-peer“) ali delniški skladi; poziva, naj se posebno pozornost posveti vlogi stroškov kapitala za ustanovitev in vodenje podjetij v državah članicah ter ustrezno posodabljanje pregleda stanja;

54.  poudarja nujnost priprave zakonodaje o dolgoročnih naložbah;

55.  poudarja, da je treba pospešeno izvajati in dokončno vzpostavitvi bančno unijo; ugotavlja, da lahko potrditev treh stebrov bančne unije in izvajanje novih pravil za kreditne institucije in zavarovalnice prispevata k ponovni vzpostavitvi vzdržljivosti evropskega finančnega sektorja; meni, da je treba dokončanje bančne unije doseči prek zavarovalne in tržne unije; ponavlja, da bi moral stroške propada bančnih institucij kriti sam bančni sektor;

56.  poudarja, da je trden, stabilen, dovolj raznolik in pregleden finančni sistem bistven za rast v prihodnosti;

57.  poudarja, da evropski semester nikakor ne sme ogrožati pristojnosti Evropskega parlamenta ali nacionalnih in regionalnih parlamentov; poudarja, da bi morale biti pristojnosti na ravni EU in nacionalni ravni jasno razdeljene in da je Evropski parlament središče odgovornosti na ravni Unije, nacionalni parlamenti pa so središča odgovornosti na ravni držav članic; poudarja, da mora biti za večjo demokratično legitimnost Evropski parlament formalno in primerno vključen v začetni fazi in kar se da obsežno;

58.  poudarja, da je treba okrepiti demokratično odgovornost do Evropskega parlamenta in državnih parlamentov glede bistvenih elementov delovanja euroobmočja, kot so evropski mehanizem za stabilnost, odločitve Euroskupine ter spremljanje in vrednotenje programov finančne pomoči; poziva Evropsko komisijo, naj izvede in objavi naknadne ocene svojih priporočil in svojega sodelovanja v trojki;

Sektorski prispevek k evropskemu semestru 2014

59.  pozdravlja priznanje Komisije, da je treba nadaljevati fiskalno konsolidacijo, ki bo diferencirana in bo spodbujala rast, da bodo države članice lahko ne le vlagale v rast in ustvarjanje delovnih mest, temveč se tudi spopadle z visokim dolgom, brezposelnostjo in izzivi staranja družbe;

60.  poudarja zaposlitveni potencial zelenega gospodarstva, ki bi po ocenah Komisije lahko do leta 2020 ustvarilo 5 milijonov delovnih mest samo v sektorju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, če bodo vzpostavljene ambiciozne podnebne in energetske politike; poziva države članice, naj v teh sektorjih zagotovijo zadosten obseg naložb in predvidijo, katere spretnosti delavcev bodo potrebne v prihodnosti; poziva Komisijo, naj v letni pregled rasti za leto 2015 vključi izkoristek potenciala, ki ga ima zeleno gospodarstvo za ustvarjanje delovnih mest;

61.  pozdravlja, da Komisija upošteva razlike med državami članicami, ki so razvidne v nacionalnih programih reform, hkrati pa njo in države članice poziva, naj zlasti pri dodeljevanju sredstev posebno pozornost namenijo regijam, ki se nenehno soočajo z neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami;

62.  poudarja, da socialnih politik in politik zaposlovanja ne bi smeli obravnavati le z vidika stroškov, pač pa bi morali biti pozorni tudi na strukturne reforme trga dela in dolgoročne koristi, da bi še naprej vlagali v družbo in državljane, da bi izpolnili cilje strategije Evropa 2020 ter državam članicam in EU kot celoti zagotovili prihodnost in stabilnost;

63.  poudarja, da so plače sicer pomembna spremenljivka pri reševanju makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju, niso pa samo orodje gospodarskega prilagajanja, temveč predvsem dohodki, od katerih morajo delavci živeti; poziva Komisijo, naj zagotovi, da priporočila v zvezi s plačami ne bodo povzročila povečanja revščine zaposlenih ali plačnih neenakosti v državah članicah ali škodovala skupinam z nizkimi dohodki;

64.  je zelo zaskrbljen, ker je EU precej oddaljena od izpolnitve ciljev v zvezi z zaposlovanjem in socialnih ciljev strategije Evropa 2020, kar velja zlasti za cilj zmanjševanja revščine, saj se je med letoma 2010 in 2012 število ljudi, ki živijo v revščini, povečalo za 10 milijonov, namesto da bi se zmanjšalo; poziva novo Komisijo, naj sprejme dosleden pristop in od držav članic zahteva, naj nemudoma poročajo o svojem napredku v zvezi s strategijo Evropa 2020; poziva države članice, naj v nacionalnih programih reform vzpostavijo natančno določene nacionalne strategije, da bi dosegli napredek v zvezi s strategijo Evropa 2020, predvsem na področju zmanjševanja revščine;

65.  pozdravlja dejstvo, da Komisija za letošnja priporočila za posamezne države uporablja nov pregled stanja na področju zaposlovanja in socialnem področju, zlasti navedbo splošne stopnje brezposelnosti, stopnje brezposelnosti mladih ter deležev oseb, ki niso zaposlene in se ne izobražujejo ali usposabljajo; ugotavlja, da so ti kazalniki zgolj analitični; poziva, naj se v pregled stanja vključijo dodatni kazalniki, kot so kakovost dela, raven revščine otrok, dostop do zdravstvenega varstva in brezdomstvo; poziva, naj ti kazalniki dejansko vplivajo na celoten proces evropskega semestra;

66.  poziva Komisijo in Svet, naj še naprej izboljšujeta kazalnike za spremljanje socialne, okoljske in inovacijske razsežnosti strategije Evropa 2020 v okviru evropskega semestra; poziva Komisijo, naj nadaljuje razpravo o številu in razvoju socialnih in zaposlitvenih kazalnikov, saj sta gospodarski in socialni vidik EU dve plati iste medalje, oba pa imata osrednjo vlogo v razvoju EU;

67.  ponovno poziva, naj se ministri euroskupine za zaposlovanje in socialne zadeve sestanejo pred vrhunskimi srečanji držav euroobmočja, kadar je to potrebno, da se zagotovi popolnejša obravnava socialnih vprašanj in vprašanj zaposlovanja v razpravah organov euroobmočja in pri njihovem odločanju ter da bi prispevali k srečanjem voditeljev držav in vlad euroobmočja; meni, da so skupna srečanja svetov EPSCO in ECOFIN pomembna, da bi, kadar je to potrebno, oblikovali usklajeno stališče;

68.  pozdravlja priznanje Komisije, da so imeli ukrepi za fiskalno konsolidacijo, ki so bili sprejeti, da bi zagotovili ne le vzdržnost gospodarstva nekaterih držav članic, pač pa celotnega evropskega gospodarstva, resen in daljnosežen vpliv na zaposlovanje in socialne razmere v EU; poziva k večjim prizadevanjem za izpolnitev obveznosti na področju zaposlovanja in socialnem področju, določenih v Pogodbah in Listini EU o temeljnih pravicah; poziva Agencijo EU za temeljne pravice, naj natančno oceni učinek teh ukrepov na temeljne pravice in izda priporočila v primeru kršitev listine;

69.  pozdravlja, da italijansko predsedstvo načrtuje konferenco na ravni voditeljev držav ali vlad o zaposlovanju, zlasti mladih, kot je navedeno v sklepih izrednega zasedanja Evropskega sveta z dne 30. avgusta 2014;

70.  pozdravlja že omenjeno zmanjšanje stopnje brezposelnosti v nekaterih državah članicah; vendar opozarja, da strategija Evropa 2020 natančno določa, da je številka, ki jo je treba spremljati, stopnja zaposlenosti, in obžaluje, da veljavni kazalniki stopnje zaposlenosti ne odražajo pravilno dejanskih razmer na vseh trgih dela v EU;

71.  je seznanjen, da Komisija opozarja, da so nujne strukturne reforme, s katerimi bi zlasti v času visoke brezposelnosti izboljšali okvirne pogoje za rast in delovna mesta, ter da bi se z dokončanjem enotnega trga odprlo veliko možnosti tako na nacionalni kot evropski ravni;

72.  poziva novo Komisijo, naj okrevanje zaposlovanja določi za absolutno prednostno nalogo, tako da oblikuje ambiciozno in celostno strategijo za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, v kateri bi morali sodelovati vsi novi komisarji; meni, da bi moral komisar za zaposlovanje in socialne zadeve v ta namen pripraviti načrt, ki bo zajemal vsa področja politik in vključeval konkretne ukrepe za spodbujanje kakovostnih zaposlitev;

73.  meni, da EU ne more ponovno doseči konkurenčnosti samo z zmanjševanjem stroškov, temveč je treba povečati tudi naložbe v raziskave in razvoj, izobraževanje in pridobivanje spretnosti ter učinkovitejšo rabo virov; zahteva večjo prilagodljivost in dinamičnost trgov dela, da se bo mogoče prilagajati motnjam v gospodarskih razmerah, ne da bi povzročili kolektivna odpuščanja in pretirano prilagajanje plač; opozarja, da je kupna moč številnih delavcev EU močno skopnela, prihodki gospodinjstev so se znižali, upadlo pa je tudi domače povpraševanje; meni, da mora EU za obnovitev konkurenčnosti našega gospodarstva razmisliti tudi o strategijah, ki se osredotočajo na druge proizvodne stroške, spremembe cen in profitne marže ter medsektorske politike za spodbujanje inovacij, produktivnosti in odličnosti;

74.  je zaskrbljen zaradi vse večjih neenakosti v premoženju in prihodkih, zaradi katerih se zmanjšujejo kupna moč, domače povpraševanje in naložbe v realno gospodarstvo; poziva države članice, naj v nacionalne programe reform vključijo ukrepe za zmanjšanje teh neenakosti, da bi spodbudile rast, zaposlovanje in socialno kohezijo;

75.  poudarja, da je treba davčno breme preložiti z dela na druge oblike vzdržne obdavčitve, da bi spodbudili rast in ustvarjanje delovnih mest;

76.  pozdravlja priporočila Komisije za posamezne države na področju okoljske obdavčitve; poziva države članice, naj jih izvajajo, pri tem pa poskrbijo, da bo to koristilo zlasti osebam z nižjimi prihodki; poudarja, da imata preusmeritev obdavčitve z dela na okoljsko obdavčitev in postopno ukinjanje okolju škodljivih subvencij pozitivne učinke na proračun, zaposlovanje, družbo in okolje;

77.  je zaskrbljen, da finančna razdrobljenost euroobmočja ponekod ogroža rast in vzdržnost malih in srednjih podjetij; poziva, naj se ponovno vzpostavi posojilna zmožnost gospodarstva, ki malim in srednjim podjetjem omogoča naložbe in ustvarjanje delovnih mest, ter naj se tem podjetjem olajša dostop do podjetništva in programov, kot sta Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) in Obzorje 2020;

78.  poziva države članice, naj odpravijo nepotrebno upravno breme in birokracijo za samozaposlene, mikropodjetja ter mala in srednja podjetja ter izboljšajo pogoje za ustanovitev novih podjetij;

79.  poziva Komisijo, naj na podlagi člena 9 PDEU nemudoma izvede obljubljeni načrt naložb v višini 300 milijard EUR in oceni, ali ta znesek zadostuje za obnovitev polnega potenciala EU za rast, konkurenčnost in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

80.  pozdravlja poziv Komisije v krovnem sporočilu o priporočilih za posamezne države na ravni EU k večjemu vlaganju v raziskave in razvoj, inovacije, izobraževanje, veščine in aktivne politike trga dela, skupaj z energijo, prometom in digitalnim gospodarstvom;

81.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo industrijo EU z uporabo bolj prilagodljive politike konkurence v korist konkurenčnosti in zaposlovanja, skupaj z načrtom ekološke in digitalne tranzicije; ponovno poziva Komisijo, naj po posvetovanju s socialnimi partnerji pripravi predlog pravnega akta o zagotavljanju informacij delavcem ter posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja, da bi zagotovili gospodarsko in socialno odgovorno prilagoditev spremembam industrije EU, in sicer tako, da se ohranijo pravice delavcev, ne da bi podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, naložili pretirano regulativno breme;

82.  je zaskrbljen, ker v številnih državah članicah in sektorjih izgubo delovnih mest spremlja nižanje kakovosti delovnih mest, večanje ovir za zaposlitev in slabšanje delovnih standardov; poudarja, da si morajo Komisija in države članice namensko prizadevati za izboljšanje kakovosti delovnih mest, da bi uskladili znanje in spretnosti s potrebami trga dela; poziva Komisijo in države članice, naj si namensko prizadevajo za rešitev dodatnih težav, ki jih povzročajo neprostovoljne pogodbe za skrajšan delovni čas in neprostovoljna zaposlitev za določen čas, prekarne pogodbe (na primer pogodbe brez določenega delovnega časa), navidezna samozaposlitev in delo na črno; zato pozdravlja pobudo Komisije o evropski platformi o delu na črno; ponovno poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imele osebe, ki opravljajo prekarno delo, so zaposlene s pogodbami za določen čas ali pogodbami o zaposlitvi za skrajšan delovni čas, pa tudi samozaposlene osebe, temeljne pravice in ustrezno socialno varstvo;

83.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo njene politične smernice spodbujale reforme trga dela, ki naj bodo med drugim usmerjene v zmanjšanje segmentacije, lažje prehajanje iz ene zaposlitve v drugo, boljše vključevanje ranljivih skupin na trg dela, zmanjševanje revščine zaposlenih, spodbujanje enakosti spolov, krepitev pravic delavcev z netipičnimi pogodbami in zagotavljanje večjega socialnega varstva za samozaposlene delavce;

84.  ugotavlja, da je Komisija v svojem letnem poročilu o zaposlovanju in socialnih razmerah v EU za leto 2013 poudarila pomen izdatkov za socialno varstvo kot zaščite pred socialnimi tveganji; spominja na pomen avtomatskih stabilizatorjev pri obravnavi asimetričnih šokov, preprečevanja pretiranega izčrpanja nacionalnih sistemov socialne varnosti in s tem krepitve trajnosti ekonomske in monetarne unije kot celote; poziva Komisijo, naj v svoja priporočila za posamezne države vključi pomen ohranjanja močnih avtomatskih stabilizatorjev v državah članicah zaradi njihove izjemne vloge pri ohranjanju socialne kohezije in spodbujanju domačega povpraševanja in gospodarske rasti; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi zeleno knjigo o avtomatskih stabilizatorjih v euroobmočju;

85.  je seznanjen z namero italijanskega predsedstva Evropskega sveta, kot je zapisana v njegovem programu, da bo začelo razpravo o avtomatskih stabilizatorjih na ravni EU in da bo posebno pozornost namenilo morebitni vzpostavitvi sistema nadomestil za brezposelnost v euroobmočju;

86.  poudarja pomen aktivnih in vključujočih politik trga dela kot strateškega orodja za spodbujanje zaposlovanja v sedanjih razmerah; izraža globoko zaskrbljenost, ker je več držav članic kljub naraščajoči stopnji brezposelnosti zmanjšalo proračunska sredstva za financiranje teh politik; poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji povečajo obseg in učinkovitost aktivnih politik trga dela;

87.  pozdravlja Sklep št. 573/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o boljšem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje (JZZ); je seznanjen s predlogom o uredbi EURES (Evropski portal za zaposlitveno mobilnost) iz januarja 2014; poziva Parlament in Svet, naj se nemudoma posvetujeta o reformi, da bi EURES lahko postal učinkovit instrument za spodbujanje mobilnosti delavcev znotraj EU v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 1296/2013 ter da bi spodbudili raznolikost; opozarja, da mora mobilnost ostati prostovoljna in ne sme omejevati prizadevanj za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in mest za usposabljanje na kraju samem; poudarja, da so zanesljive strokovne informacije o pogojih dela in življenjskih razmerah v drugih državah članicah osnovni pogoj za dobro delovanje Evropskega gospodarskega prostora;

88.  poudarja, da vse več delavcev, zlasti mladih, zapušča svojo državo, da bi našlo zaposlitev v drugih državah članicah; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami spodbuja mobilnost delavcev znotraj EU, da bi zagotovili prosto gibanje, obenem pa ostali zvesti načelu enakopravne obravnave ter zavarovali plače in socialne standarde; poziva države članice, naj vzpostavijo socialne in delovne pogoje, ki bodo v skladu s strategijo Evropa 2020;

89.  je zaskrbljen, da ponudba spretnosti in znanj na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike ne bo zadostila vse večjemu povpraševanju podjetij v prihodnjih letih, kar bo zmanjšalo zmožnost delovne sile EU za prilagajanje in napredek; poziva države članice, naj vlagajo v posodobitev sistemov izobraževanja in usposabljanja, vključno z vseživljenjskim učenjem in zlasti na področju dualnih sistemov učenja, ter naj olajšajo prehod iz izobraževanja v zaposlitev;

90.  meni, da je treba izboljšati vodstvena, upravljavska in podjetniška znanja in spretnosti med mladimi, da bi nova podjetja in zagonska podjetja lahko izkoristila nove trge in uresničila svoj potencial za rast, da bi mladi postali delodajalci in ne le delojemalci;

91.  ugotavlja, da so bančna posojila še vedno najpogostejši vir financiranja v EU; vseeno meni, da nove oblike financiranja prinašajo resnične koristi prek inovativnih programov in nebančnih poti, kot so množično financiranje, poslovni angeli za mala in srednja podjetja, medsebojna posojila, mikroposojila, lahko dostopne mikroposojilne agencije in druga orodja, ki lahko zagotovijo nujno potrebne naložbe, da lahko zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja rastejo in ustvarjajo delovna mesta;

92.  pozdravlja zmanjšanje stopenj brezposelnosti mladih, vendar poudarja, da so še vedno na skrb zbujajoči ravni: 22 % v EU-28 in 23,1 % v euroobmočju; poudarja skrb zbujajoče razlike med državami članicami (7,8 % v Nemčiji in 56,3 % v Grčiji (aprila 2014)); poudarja, da sta se povečala tudi negotovost zaposlovanja in podzaposlenost, pri tem pa je treba upoštevati, da, četudi mladi najdejo zaposlitev, številni – povprečno 43 % v primerjavi s 13 % odraslih delavcev – delajo v prekarnih pogojih ali neprostovoljno s skrajšanim delovnim časom; je zaskrbljen tudi zaradi vse večje stopnje mladih brezposelnih brezdomcev v številnih državah članicah;

93.  pozdravlja omembo jamstev za mlade v večini priporočil za posamezne države; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izzive, opredeljene v priporočilih za posamezne države za leto 2014, glede kakovosti ponudb, pomanjkanja dejavnega terenskega dela z mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, glede upravnih zmogljivosti javnih služb za zaposlovanje ter pomanjkanja učinkovitega sodelovanja z vsemi ustreznimi partnerji, obenem pa naj opredeli primere najboljše prakse, ki bodo služili kot referenčno merilo za izboljšanje programov; poziva k večji preglednosti pri spremljanju izvajanja, ostrejši obravnavi držav, ki na tem področju ne kažejo napredka, ter boljši uporabi okrepljenega financiranja v začetni fazi; v zvezi s tem poudarja, da bi morala biti pobuda za zaposlovanje mladih spodbuda vsem državam članicam, da bi za financiranje širših projektov, povezanih z mladimi, predvsem tistih, ki obravnavajo boj proti revščini in socialni izključenosti, uporabile Evropski socialni sklad;

94.  poziva Komisijo, naj predlaga evropski okvir, ki bo uvedel minimalne standarde za izvajanje jamstev za mlade, vključno s kakovostjo pripravništev in delovnih mest, dostojnimi plačami za mlade in dostopom do storitev za zaposlovanje, ter bo zajemal mlade v starosti med 25 in 30 let; poziva države članice, naj razpoložljivi proračun uporabijo učinkovito in naj nemudoma začnejo izvajati jamstva za mlade; poziva Komisijo in države članice, naj jamstva za mlade določijo za prednostno nalogo, saj so proračunska sredstva v začetni fazi okrepljena; poziva k povečanju razpoložljivega proračuna med obljubljenim vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira, pri čemer je treba upoštevati, da je Mednarodna organizacija dela ocenila, da je za rešitev težav glede brezposelnosti mladih v euroobmočju potrebnih 21 milijard EUR; to povečanje razume kot nujno naložbo glede na ogromne letne gospodarske izgube zaradi pomanjkanja ukrepov proti brezposelnosti mladih, ki dosegajo 153 milijard EUR, kar je 1,2 % BDP EU (Eurofound, 2012)(17);

95.  poudarja, da je treba spodbujati praktične veščine in dualni sistem poklicnega usposabljanja, ki mladim ponuja več možnosti za zaposlitev;

96.  poziva države članice, naj na vseh ravneh izboljšajo sodelovanje med podjetji in izobraževalnim sektorjem;

97.  je seznanjen s priporočili Sveta iz marca 2014 o kakovostnem okviru za pripravništva, da bi preprečili diskriminacijo in izkoriščanje mladih delavcev; poziva Komisijo in države članice, naj v okviru evropskega semestra ta priporočila vključijo v nacionalne programe reform in priporočila za posamezne države;

98.  z zaskrbljenostjo opaža, da so stopnje brezposelnosti žensk višje od skupnih stopenj (11,7 % v EU-18 in 10,4 % v EU-28, v primerjavi z 11,5 % v prvem in 10,2 % v drugem primeru); zato poziva k oblikovanju specifičnih načrtov za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest s ciljno usmerjenimi ukrepi za ženske; poziva k vključevanju načela enakosti spolov v priporočila in poudarja, da druga priporočila ne smejo ogrožati enakosti spolov in udeležbe žensk na trgu dela; poziva k oblikovanju specifičnih priporočil za zmanjšanje razlik v plačilu in pokojnini med spoloma, ki ni le breme za gospodarstvo in konkurenčnost, ampak tudi znak socialne nepravičnosti;

99.  pozdravlja priporočila za povečanje udeležbe žensk na trgu dela; poziva Komisijo, naj v naslednji letni pregled rasti vključi širši vidik enakosti spolov in ne zgolj stopnjo zaposlenosti; poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo segregacijo na trgu dela in neenako porazdelitev odgovornosti; poziva k cenovno dostopnim in kakovostnim javnim storitvam na področju varstva otrok in nege vzdrževanih oseb, ki bodo negovalcem, zlasti ženskam, omogočile vrnitev na delovno mesto in olajšale usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

100.  poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo visoki stopnji brezposelnosti med zapostavljenimi skupinami in prednostno obravnavajo vprašanje dostopa do trga dela in vključevanja nanj ter vprašanje združevanja politik dostopa in vključevanja, saj je zaposlitev bistveni pogoj za uspešno vključevanje;

101.  je zelo zaskrbljen, ker je za dolgoročno brezposelne in starejše delavce stopnja brezposelnosti višja, soočajo pa se tudi z dodatnimi težavami pri ponovnem vstopu na trg dela; poziva države članice, naj v celoti uporabijo Evropski socialni sklad, da bi tem delavcem pomagale pri uspešni vrnitvi na trg dela;

102.  je zaskrbljen, da v številnih primerih delavci, starejši od 40 let, v službi niso deležni ustreznega usposabljanja in nadaljnjega izobraževanja; zato poziva delodajalce, socialne partnerje in nacionalne vlade, naj na trgu dela uresničijo idejne zasnove in izvajajo ukrepe dejanskega vseživljenjskega učenja, da bi čim prej dosegli opazen napredek pri kvalificiranosti starejših delavcev;

103.  pozdravlja tista priporočila za posamezne države, ki so namenjena povečanju ustreznosti in kritja shem minimalnega dohodka, varnostnih mrež ter socialnega varstva, in več priporočil za posamezne države v zvezi s politikami vključevanja na trg dela; vendar meni, da neenakomerna in slabotna rast, ki jo Komisija pričakuje v letih 2014 in 2015, ne bo dovolj, da bi odpravili učinke krize in njenih posledic na boj proti revščini in socialni izključenosti ter na doseganje ciljev strategije Evropa 2020; poziva države članice, naj skrbno spremljajo priporočila, jih upoštevajo in predlagajo specifične ciljne ukrepe v okviru nacionalnih programov reform za boj proti revščini, zlasti brezdomstvu in revščini otrok;

104.  poziva Komisijo, naj evropski semester tesneje poveže s socialnimi cilji strategije Evropa 2020; meni, da bi bilo treba v okviru nacionalnih programov reform poročati o napredku pri doseganju nacionalnih ciljev za zmanjševanje revščine in prikazati prispevek k skupno dogovorjenemu krovnemu cilju s tega področja v okviru strategije Evropa 2020; poziva Komisijo, naj v prihodnje za vse države članice pripravi specifična priporočila za posamezne države o zmanjševanju revščine; poziva države članice, naj pripravijo posebne ukrepe za socialno vključevanje in proti diskriminaciji, s katerimi bi zmanjšale revščino v skupinah, ki jim najbolj grozi socialna izključenost; poziva države članice, naj v skladu z nacionalno prakso izvedejo celovito strategijo za dejavno vključevanje, in sicer z zagotovitvijo minimalnega dohodka in sistema socialne varnosti, vključno z določbami v kolektivnih pogodbah ali nacionalni zakonodaji;

105.  glede na priporočilo Sveta z dne 9. in 10. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah poziva države članice, naj izvajajo dolgoročne, ciljno usmerjene in celovite ukrepe za zmanjšanje socialne in gospodarske izključenosti romskih skupnosti, zlasti s sprejetjem ukrepov za njihovo vključevanje na trg dela, vključno z boljšimi povezavami med socialno pomočjo in aktivacijskimi ukrepi, boljšim obiskovanjem pouka romskih otrok in zmanjšanjem šolskega osipa;

106.  poziva Komisijo, naj se z uvedbo jamstva proti revščini otrok nemudoma spoprime s skrb zbujajočim širjenjem tega pojava v Evropi; meni, da je tovrstno jamstvo izrednega pomena, da bi zaščitili otroke, ki trpijo posledice sedanje gospodarske in socialne krize;

107.  obžaluje, da so bila priporočila Komisije o pokojninah oblikovana brez upoštevanja stališča Parlamenta o zeleni in beli knjigi o pokojninah; poudarja, da je za pokojninske reforme potrebna politična in socialna kohezija na nacionalni ravni in da je njihov uspeh odvisen od pogajanj s socialnimi partnerji, ter da je treba zasnovati, pripraviti in sprejeti nujne celovite reforme pokojninskih sistemov držav članic, da bi zagotovili njihovo vzdržnost, hkrati pa ne ogrozili ustreznih ravni pokojnin in ostali zvesti gospodarskim in socialnim prednostnim nalogam strategije Evropa 2020;

108.  meni, da je obžalovanja vredno, da zelo malo priporočil za posamezne države obravnava vprašanje revščine zaposlenih ali brezdomstva; opozarja, da se pojavljajo nove oblike revščine v srednjem in delavskem razredu, ki se srečujeta s težavami pri plačevanju hipotek, kar povzroča vse pogostejše deložacije in zasege premoženja; poziva Komisijo, naj v letnem pregledu rasti za leto 2015 izrecno obravnava vprašanje revščine zaposlenih in revščine tistih, ki imajo omejen dostop do trga dela ali ga sploh nimajo; priporoča, naj Komisija in države članice izvajajo integrirane politike s poudarkom na socialnih in cenovno dostopnih stanovanjih, učinkovite preprečevalne politike za zmanjšanje števila deložacij ter politike, ki obravnavajo vse večjo energijsko revščino;

109.  pozdravlja dejstvo, da nekatera priporočila za posamezne države obravnavajo boj proti revščini otrok in cenovno ugodne storitve otroškega varstva, a poziva k večjemu številu politik, namenjenih družinam z nizkimi dohodki; poziva k več priporočilom o strategijah za socialno vključevanje, vključno z bojem proti najskrajnejšim oblikam revščine, kot je brezdomstvo;

110.  je seznanjen s tem, da Komisija podpira strategije dejavnega vključevanja; meni pa, da morajo te zajemati ukrepe za vključevanje invalidov in oseb z zmanjšano delovno zmožnostjo na trg dela; spodbuja države članice, naj razmislijo o dodani vrednosti spodbujanja delodajalcev k temu, da bi zaposlovali ljudi, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, in sicer z dobro uravnoteženo kombinacijo odgovornosti in podpornih mrež, v katerih bi bili zajeti vsi akterji, ki sodelujejo pri razvijanju politike trga dela v državah članicah;

111.  glede na visoko stopnjo revščine poziva, naj se oceni, ali ima Evropski sklad za pomoč najbolj ogroženim na voljo dovolj sredstev – če ne, je treba pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira razmisliti o možnosti povečanja njegovih sredstev;

112.  soglaša s Komisijo, da morajo države članice brezdomstvo obravnavati s celostnimi strategijami, ki bodo temeljile na preprečevanju, pristopu z zagotavljanjem stanovanj, pregledu predpisov in prakse pri deložacijah ter ustavitvi kriminalizacije brezdomcev; poziva k izboljšanju meddržavne izmenjave primerov najboljše prakse in k vzajemnemu učenju ter priznava vlogo programa Progress pri tem;

113.  pozdravlja priporočilo o naložbah v izobraževanje, vendar je zaskrbljen, ker je več kot 20 držav članic zmanjšalo izdatke za izobraževanje v relativnem smislu (kot delež BDP) in s tem ogrožajo svojo rast, možnosti ustvarjanja delovnih mest ter konkurenčnost; opozarja, da bo zmanjšanje tovrstnih naložb povečalo strukturne slabosti EU zaradi neskladja med vse večjo potrebo po visokokvalificiranih delavcih in dejstvom, da je v številnih državah članicah visok delež delovne sile zdaj nizkokvalificiran;

114.  je seznanjen s priporočilom Komisije za reformo sistemov zdravstvenega varstva, da bodo lahko uresničili cilje zagotavljanja splošnega javnega dostopa do visokokakovostnega zdravstva na stroškovno učinkovit način ter da bi zagotovili njihovo finančno vzdržnost;

115.  ponovno poziva k obsežnejšemu in strukturiranemu vključevanju deležnikov civilne družbe na nacionalni ravni in ravni EU, da se zaščiti legitimnost in izboljša učinkovitost procesa evropskega semestra; glede tega z veseljem pričakuje, da bodo pred sprejetjem letnega pregleda rasti za leto 2015 v delo Odbora za socialni dialog vključeni socialni partnerji, kot je načrtovala Komisija;

116.  kritizira dejstvo, da niso vse države članice vključile nacionalnega parlamenta in nacionalnih socialnih partnerjev ter civilne družbe v pripravo programov nacionalnih reform; poziva države članice, naj v svoje nacionalne programe reform vključijo podroben pregled sodelujočih in na kak način so sodelovali; poziva Komisijo, naj preuči različne primere nacionalne prakse v parlamentarnih postopkih in vključenost deležnikov v evropskem semestru;

Proračunske politike

117.  znova poudarja pomembno vlogo proračuna EU za spodbujanje trajnostne rasti, ustvarjanje novih delovnih mest in zmanjšanje makroekonomskih neravnovesij v EU, s čimer pripomore k zmanjševanju socialnih neenakosti; opozarja zlasti, da je okrog 60 % proračuna EU, ne da bi sploh upoštevali njegovo vlogo spodbujanja naložb, neposredno namenjenih doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poudarja tudi, da številni programi za obdobje 2014–2020 vsebujejo inovativne finančne instrumente, ki bi lahko imeli v državah članicah bistveno vlogo pri podpiranju javnih in zasebnih naložb, zlasti dolgoročnih naložb, ki splošno veljajo za pomembno politično prednostno nalogo;

118.  opozarja, da je treba na začetku novega večletnega finančnega okvira tako na ravni EU kot na ravni držav članic začeti hitro in učinkovito izvajati nove programe, da bi ti lahko pripomogli k procesu gospodarskega okrevanja; poziva k še posebej hitremu izvajanju programov, ki bodo na vrsti v prvih letih večletnega finančnega okvira, kot so Obzorje 2020, COSME, Erasmus+ in pobuda za zaposlovanje mladih; poudarja, da imajo ti programi na področju nacionalnih naložbenih politik ter rasti in ustvarjanja delovnih mest učinek finančnega vzvoda ter sinergijsko in pospeševalno vlogo; poudarja, da je treba ob upoštevanju že podpisanih sporazumov o partnerstvu, dogovorjenih operativnih programov in izplačanega predfinanciranja hitro začeti izvajati kohezijsko politiko za obdobje 2014–2020; še enkrat opozarja na vlogo kohezijske politike pri spodbujanju rasti in ustvarjanja delovnih mest na vsem ozemlju EU; glede na to poziva države članice, naj zagotovijo, da bo financiranje EU po možnosti usmerjeno k projektom, ki bodo spodbujali ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za mlade, ter trajnostno rast in konkurenčnost; izraža globoko zaskrbljenost zaradi doslej največje ravni neporavnanih obveznosti, ki jih je največ v kohezijski politiki, ter zaradi velikega tveganja prenehanja obveznosti, s katerim se soočajo nekatere države članice v zvezi s financiranjem iz predhodnega programskega obdobja;

119.  podpira jamstvo EU za mlade in pobudo za zaposlovanje mladih kot zelo pomembna načina za zmanjševanje izredno visoke stopnje brezposelnosti med mladimi; pozdravlja nedavne ukrepe, ki jih je Komisija sprejela za pomoč državam članicam pri hitrem načrtovanju ukrepov, financiranih v okviru pobude za zaposlovanje mladih; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo pravilno, učinkovito, hitro in pravočasno izvajanje teh programov;

120.  poudarja, da je treba za spodbujanje delovnih mest, rasti in konkurenčnosti v EU pospešiti oblikovanje vrednostnih verig v EU ter na vseh njihovih ravneh izraziteje vključiti podjetja EU, tudi mala in srednja podjetja; opozarja, da bi morale te politike zajemati podjetja vseh velikosti, prispevati k ohranitvi proizvodne verige v Evropi in spodbujati sektorje z velikim potencialom za rast, pri tem pa se še posebej osredotočati na inovacije, spretnosti in znanja, vzdržnost, podjetnost in ustvarjalnost, pri čemer bi morale omogočiti zadostno rast in blaginjo, da bi lahko ustvarili več delovnih mest;

121.  poudarja, da si je treba v času, ko je veliko držav članic močno odvisnih od enega samega dobavitelja energije – med njimi jih je šest pri oskrbi z zemeljskim plinom popolnoma odvisnih od Rusije –, za spodbujanje in ohranjanje delovnih mest prizadevati, da bi bila EU manj izpostavljena zunanjim energetskim šokom, kar je postalo očitno ob sedanji krizi v Ukrajini; v zvezi s tem pozdravlja sklepe z zasedanja Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014 in pričakuje, da bodo najpozneje oktobra 2014 dopolnjeni z ambicioznimi srednje- do dolgoročnimi ukrepi za okrepitev energetske varnosti EU;

122.  poudarja, da so nizke meje plačil za obdobje 2014–2020 še vedno bistvena težava za proračun EU in negativno vplivajo na gospodarsko okrevanje, saj zamude pri plačilu najbolj škodujejo neposrednim upravičencem; opozarja, da je treba glede izvajanja zagotoviti pravočasno in pravilno zaporedje plačil, da bi za čim hitrejši začetek izvajanja novih programov sočasno izvedli plačila, ki izhajajo iz preteklih obveznosti, in tista, ki izhajajo iz predhodnega financiranja, ter preprečili vsak škodljiv prenos neporavnanih obveznosti v proračun za leto 2015; v zvezi s tem poziva Svet, naj v celoti sprejme predlog spremembe proračuna št. 3/2014, ki ga je predložila Komisija, da bi imel proračun EU kar največji učinek pri dejanskih naložbah; opozarja, da bodo predlogi sprememb proračuna št. 2, 3 in 4, če bodo sprejeti brez sprememb, imeli skupni proračunski učinek zgolj 106 milijonov EUR dodatnih prispevkov iz bruto nacionalnega dohodka (BND), ki jih bodo morale dati na voljo države članice, da bi v letu 2014 zagotovile zadostno raven sredstev za plačila za kritje obstoječih pravnih obveznosti Unije; poudarja svojo odločenost, da bo še naprej spremljal splošno stanje, kar zadeva plačila in neporavnane obveznosti, ter da bo v celoti izkoristil vsa sredstva prilagodljivosti, ki jih vsebujeta uredba o večletnem finančnem okviru ter z njo povezani medinstitucionalni sporazum; poudarja, da je treba med povolilnim pregledom večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 (ki ga bo nova Komisije, ki naj bi prevzela mandat 1. novembra 2014, začela čim prej) na trajnostni način obravnavati vprašanje ponavljajoče se krize plačevanja prispevkov v proračun EU;

123.  ponavlja svoje stališče, da se lahko fiskalni položaj v državah članicah ublaži z novim sistemom lastnih sredstev za financiranje proračuna Unije, ki bo zmanjšal prispevke iz bruto nacionalnega dohodka in tako omogočil državam članicam, da bodo uspešne v svojih prizadevanjih za konsolidacijo, ne da bi to ogrozilo financiranje EU v podporo naložbam v gospodarsko okrevanje in reformne ukrepe; ponavlja tudi, da je Komisija vložila več zakonodajnih predlogov za reformo sistema lastnih sredstev, vendar jih do sedaj Svet na žalost ni resno obravnaval; zato poudarja pomen nove skupine na visoki ravni za lastna sredstva, ki bi lahko pripomogla k resnični reformi financiranja EU;

124.  poziva Komisijo, naj v okviru letnega pregleda rasti za leto 2015, ki bo objavljen novembra 2014, v celoti obravnava in poudari vlogo proračuna EU v procesu evropskega semestra, tako da zagotovi dejanske in konkretne podatke o njegovih sprožilnih, pospeševalnih, sinergijskih in dopolnilnih učinkih na splošno javno porabo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

125.  poleg tega poziva Komisijo, naj v prihodnjem letnem pregledu rasti predstavi popolno in celovito sliko o tem, kaj je bilo doseženo z izvajanjem Pakta za rast in delovna mesta, sprejetim na zasedanju Evropskega sveta junija 2012, da bi premostili gospodarsko in finančno krizo, ter naj predloži nove predloge o vlogi, ki bi jo lahko imel proračun EU pri nadaljnjem ustvarjanju pametne, trajnostne in vključujoče rasti, pri kateri bomo učinkovito porabljali vire in ustvarjali nova delovna mesta;

126.  pozdravlja zavezo izvoljenega predsednika Komisije z dne 5. decembra 2012, da bo poskrbel za uresničitev časovnega načrta Komisije „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“; meni, da morajo biti vsa dodatna sredstva ali instrumenti, kot je solidarnostni mehanizem, neločljiv sestavni del proračuna EU, vendar nad dogovorjenimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira.

Notranji trg

127.  poziva k vzpostavitvi dejanskega notranjega energetskega trga, ki bo zagotavljal pravičen dostop na trg, visoko stopnjo varstva potrošnikov in bo dostopen, predvsem za mala in srednja podjetja;

128.  meni, da bi morale države članice okrepiti prizadevanja za posodobitev svojih javnih uprav, tako da bi dokončale reforme ustreznih zakonov o javni upravi, zagotovile številnejše in dostopnejše digitalne storitve za državljane in podjetja, zmanjšale stroške in izboljšale učinkovitost, olajšale čezmejno sodelovanje ter vzpostavile okvire interoperabilnosti za javne uprave; poudarja, da bi popolno in hitro izvajanje zakonodaje EU o javnih naročilih in koncesijah pomenilo veliko priložnost za spodbuditev inovacij, dostopa za mala in srednja podjetja, posodobitev javne uprave tako na vladni kot lokalni ravni, saj bi povečalo kakovost, učinkovitost in preglednost javne porabe in naložb;

Okoljska politika

129.  poudarja, da okolju prijaznejša gospodarstva EU prispevajo k dolgoročni rasti, ki je odporna na krizo, povečujejo konkurenčnost in ustvarjajo delovna mesta, obenem pa izboljšujejo energetsko varnost in neodvisnost Unije; zeleno gospodarstvo bi morali obravnavati kot pomembno gonilo gospodarskega razvoja;

o
o   o

130.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu Svetu, Svetu, vladam držav članic, Evropski komisiji, nacionalnim parlamentom in Evropski centralni banki.

(1) UL L 306, 23.11.2011, str. 12.
(2) UL L 306, 23.11.2011, str. 41.
(3) UL L 306, 23.11.2011, str. 8.
(4) UL L 306, 23.11.2011, str. 33.
(5) UL L 306, 23.11.2011, str. 25.
(6) UL L 306, 23.11.2011, str. 1.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0240.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0036.
(9) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0130.
(10) UL L 140, 27.5.2013, str. 11.
(11) UL L 140, 27.5.2013, str. 1.
(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0129.
(13) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(14) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 101.
(15) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0043.
(16) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0205.
(17) Eurofound (2012), NEETs: young people not in employment, education or training: characteristics, costs and policy responses in Europe (NEET – Mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo: značilnosti, stroški in odzivi politike v Evropi), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov