Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2014 o osnutku sklepa Sveta o odobritvi, v imenu Evropske unije, Protokola h Konvenciji o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na železniška vozna sredstva, sprejetega v Luxembourgu 23. februarja 2007 (15113/2013 – C8-0004/2014 – 2013/0184(NLE))

P8_TA(2014)0054 A8-0030/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15113/2013),

–  ob upoštevanju Protokola h Konvenciji o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na železniška vozna sredstva, sprejetega v Luxembourgu 23. februarja 2007(1),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 81(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0004/2014),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve (A8-0030/2014),

1.  odobri sklenitev Protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 331, 16.12.2009, str. 5.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2014 o osnutku sklepa Sveta o odobritvi Haaške konvencije z dne 30. junija 2005 o sporazumih o izbiri sodišča v imenu Evropske unije (12052/2014 – C8-0222/2014 – 2014/0021(NLE))

P8_TA(2014)0055 A8-0034/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12052/2014),

–  ob upoštevanju Haaške konvencije z dne 30. junija 2005 o sporazumih o izbiri sodišča(1),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 81(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0222/2014),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve (A8-0034/2014),

1.  odobri odobritev konvencije;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.

(1) UL L 133, 29.5.2009, str. 3.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2014/008 FI/STX Rauma, s Finske) (COM(2014)0630 – C8-0214/2014 – 2014/2137(BUD))

P8_TA(2014)0056 A8-0043/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0630 – C8-0214/2014),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti točke 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov, predvidenega v točki 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0043/2014),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela,

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši možni način, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 glede sprejetja sklepov za uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG),

C.  ker je bil pri sprejetju uredbe o ESPG upoštevan dogovor Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo ESPG zaradi krize, da se finančni prispevek Unije poveča na 60 % vseh ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se poveča učinkovitost pri obravnavi vlog za sredstva ESPG v Komisiji ter v Parlamentu in Svetu, tako da se skrajša postopek ocene in odobritve, da se razširi obseg upravičenih ukrepov in upravičencev, in sicer z vključitvijo samozaposlenih in mladih, ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja,

D.  ker so finski organi 27. maja 2014 predložili vlogo EGF/2014/008 FI/STX Rauma zaradi odpustitve 577 delavcev v podjetju STX Finland Oy, ki je delovalo v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 30 NACE po reviziji 2 (proizvodnja drugih vozil in plovil),

E.  ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči iz uredbe o ESPG,

1.  ugotavlja, da so finski organi predložili vlogo v skladu z merilom za pomoč iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG, ki zahteva najmanj 500 odpuščenih delavcev ali samozaposlenih oseb, ki so prenehale opravljati dejavnost, v štirimesečnem referenčnem obdobju v podjetju v državi članici, vključno z odpuščenimi delavci ali samozaposlenimi osebami, ki so prenehale opravljati dejavnost, pri njegovih dobaviteljih in proizvajalcih v poproizvodni fazi;

2.  ugotavlja, da so finske oblasti vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložile 27. maja 2014, Komisija pa je njeno oceno dala na voljo 14. oktobra 2014; pozdravlja hiter postopek ocenjevanja, ki je trajal manj kot pet mesecev;

3.  ugotavlja, da finski organi navajajo, da se je svetovna pomorska industrija v zadnjih letih korenito spremenila in da se je v tem svetovnem kontekstu tržni delež EU v ladjedelništvu(4) v prvih treh četrtletjih leta 2013 zmanjšal s 13 % iz leta 2007 na 5 %, pri čemer je ustrezni delež Kitajske, Južne Koreje in Japonske v istem obdobju skupaj narasel s 77 % na 86 %; ugotavlja, da sta poleg tega precejšnja širitev ladjedelniškega trga v Aziji in manjše število naročil zaradi gospodarske krize prisilila evropski sektor v preveliko globalno zmogljivost, ki vodi do močne konkurence;

4.  se strinja, da so ti dejavniki povezani z velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije in da so merila za ukrepanje iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG izpolnjena, zato je Finska upravičena do finančnega prispevka na podlagi navedene uredbe;

5.  ugotavlja, da je bilo doslej za ladjedelniški sektor vloženih šest vlog ESPG, od tega se ena sklicuje na spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije in pet na svetovno finančno in gospodarsko krizo; meni, da bi prestrukturiranje v tem sektorju lahko omililo težave in da bi lahko ladjedelniško industrijo v različnih državah članicah podprli s smernicami iz evropske perspektive;

6.  ugotavlja, da bo odpuščanje v pričujočem primeru še prispevalo k stopnji brezposelnosti na jugozahodnem Finskem, saj je večina odpuščenih delavcev starejših in slabo izobraženih, kar bo verjetno povečalo tveganje dolgotrajne brezposelnosti; je vedno bolj zaskrbljen zaradi posledic tega zaprtja za regijo, saj sta ladjedelniška in kovinska industrija osrednji gospodarski dejavnosti in imata zgodovinsko tradicijo, zaradi česar bo prehod na nove gospodarske dejavnosti toliko težji;

7.  ugotavlja, da je poleg 577 delavcev iz referenčnega obdobja upravičenih prejemnikov tudi 57 delavcev, odpuščenih po štirimesečnem referenčnem obdobju, torej je skupno število upravičenih prejemnikov 634; od katerih je število ciljnih prejemnikov ukrepov iz ESPG 565;

8.  ugotavlja, da ocenjeni celotni stroški znašajo 2 378 000 EUR, od tega je 113 000 EUR namenjenih izvajanju, in da finančni prispevek iz ESPG znaša 1 426 800 EUR, kar predstavlja 60 % vseh stroškov;

9.  pozdravlja dejstvo, da so se finske oblasti odločile, da bodo začele prilagojene ukrepe za prizadete delavce izvajati 15. januarja 2014, precej pred dokončno odločitvijo o dodelitvi podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj in celo pred vlogo za finančni prispevek iz ESPG, da bi odpuščenim delavcem zagotovile hitro pomoč;

10.  je seznanjen z navedbo finskih organov, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen v posvetovanju z ustreznimi socialnimi partnerji in različnimi deležniki, ter pozdravlja dejstvo, da posvetovanje poteka v delovni skupini, ki jo je sklicalo ministrstvo za zaposlovanje in gospodarstvo, da bi obravnavala odpuščanje v podjetju STX Finland;

11.  ugotavlja, da ponujene prilagojene storitve obsegajo tri vrste ukrepov za odpuščene delavce, zajete v tej vlogi: (i) pomoč pri iskanju nove zaposlitve, (ii) pomoč pri ustanovitvi lastnega podjetja in (iii) zagotavljanje izobraževanja ali usposabljanja;

12.  med predlaganimi ukrepi pozdravlja vzpostavitev kontaktnih točk; ceni, da bodo te točke zagotavljale bolj osebne in poglobljene storitve kot javni urad za zaposlovanje;

13.  ugotavlja, da je visok delež (41,42 %) odpuščenih delavcev starih med 55 in 64 let; poleg tega ugotavlja, da je za to starostno skupino značilno višje tveganje dolgotrajne brezposelnosti in izključitve s trga dela; zato meni, da imajo ti delavci lahko specifične potrebe, ko se jim zagotavljajo prilagojene storitve;

14.  pozdravlja zlasti ukrep za raziskavo med podjetji, pri katerem bo v sodelovanju s podjetji in industrijskimi sektorji v mestu Rauma opravljena raziskava delovnih mest v tej regiji, ki bo zagotovila najnovejše podatke o potrebah podjetij po delavcih, z njo pa bo mogoče ciljne delavce usmeriti v pravo smer ter jim ponuditi potrebno usposabljanje;

15.  pozdravlja zamisel, da tisti, ki načrtujejo podjetništvo, lahko poskusijo, kako je biti podjetnik, z opravljanjem prakse v obstoječem podjetju; opozarja na možno dodano vrednost, ki jo lahko pridobijo te osebe in družba kot celota, če presežni delavci ustanovijo podjetje;

16.  ugotavlja, da je namen subvencioniranja plač zagotoviti, da upravičeni delavci, ki jih najamejo novi delodajalci, niso prikrajšani v prvem obdobju nove zaposlitve; meni, da bi ta ukrep lahko služil kot spodbuda za iskanje in vključevanje v širši spekter novih in nepoznanih delovnih mest za delavce;

17.  opominja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti razvoj na trgu dela in potrebne veščine ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na okoljsko trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

18.  poziva, naj ukrepi iz Evropskega socialnega sklada (ESS), načrtovani znotraj novega programskega obdobja ESS, dopolnijo načrt ESPG in omogočijo ponovno vključitev delavcev v trajnostne in v prihodnost usmerjene gospodarske sektorje;

19.  opozarja, da je zaposljivost odvisna tudi od stopnje vključenosti v družbo, zato poziva, da se posebno pozornost nameni socialnemu spremljanju starejših in manj usposobljenih delavcev;

20.  pozdravlja dejstvo, da se bosta pri dostopu do predlaganih ukrepov in njihovem izvajanju spoštovali načeli enakosti obravnave in nediskriminacije;

21.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2014/008 FI/STX Rauma, s Finske)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu 2014/878/EU.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (4) Merjeno v količini proizvodnje.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2014/005 FR/GAD, iz Francije) (COM(2014)0662 – C8-0226/2014 – 2014/2166(BUD))

P8_TA(2014)0057 A8-0044/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0662 – C8-0226/2014),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1309/2013 z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti točke 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov, določenega v točki 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0044/2014),

A.  ker je Unija uvedla zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela,

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši možni način, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 glede sprejetja sklepov za uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG),

C.  ker je bil pri sprejetju uredbe o ESPG upoštevan dogovor Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo ESPG zaradi krize, da se finančni prispevek Unije poveča na 60 % vseh ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se poveča učinkovitost pri obravnavi vlog za sredstva ESPG v Komisiji, Parlamentu in Svetu, tako da se skrajša postopek ocene in odobritve, da se razširi obseg upravičenih ukrepov in prejemnikov, in sicer z vključitvijo samozaposlenih in mladih, ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja,

D.  ker so francoski organi 6. junija 2014 predložili vlogo EGF/2014/005 FR/GAD po odpustitvi 744 delavcev v podjetju GAD société anonyme simplifiée, ki je delovalo v gospodarskem sektorju, razvrščenem v NACE Revizija 2, oddelek 10 („Proizvodnja živil“),

E.  ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči iz uredbe o ESPG,

F.  ker lokalni organi v regiji Bretanji niso sodelovali pri določitvi prilagojenih ukrepov (Cellule de reclassement) za prizadete delavce, čeprav so zadolženi za poklicno usposabljanje; ker lokalni zastopniki sindikata na glavnih prizadetih lokacijah niso sodelovali pri pogajanjih o ukrepih;

1.  ugotavlja, da so francoski organi predložili vlogo v okviru merila za pomoč iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG, ki zahteva najmanj 500 odpuščenih delavcev ali samozaposlenih oseb, ki so prenehale opravljati dejavnost, v štirimesečnem referenčnem obdobju v podjetju v državi članici, vključno z odpuščenimi delavci ali samozaposlenimi osebami, ki so prenehale opravljati dejavnost, pri njegovih dobaviteljih in proizvajalcih v poproizvodni fazi;

2.  se strinja s Komisijo, da so merila za uporabo iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG izpolnjena, zato je Francija upravičena do finančnega prispevka na podlagi navedene uredbe;

3.  ugotavlja, da so francoske oblasti vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložile 6. junija 2014, Komisija pa je svojo oceno dala na voljo 24. oktobra 2014; pozdravlja, da se je Komisija držala tesnega roka 12 tednov, ki ga določa uredba o ESPG;

4.  ugotavlja, da se je po mnenju francoskih organov GAD, klavnica in mesnopredelovalno podjetje, znašlo v precepu med dvema vrstama cenovnih pritiskov – s strani kmetov, ki so s težavo obvladovali višje cene krme, in s strani potrošnikov, ki so se soočali z nižjimi prihodki;

5.  se strinja, da je manjša poraba svinjine ob višjih cenah in nižji kupni moči potrošnikov povezana s svetovno finančno in gospodarsko krizo, navedeno v Uredbi (ES) št. 546/2009(4);

6.  meni, da bi bilo mogoče povečanje cen prašičje krme, ki jo Unija večinoma uvaža z drugih celin, na katerih je pred kratkim pustošila suša, pripisati globalizaciji;

7.  meni, da so pri težavah podjetja pomembno vlogo odigrali tudi drugi dejavniki, na primer nelojalna konkurenca na notranjem trgu, pri čemer so konkurenti zlorabljali Direktivo o napotitvi delavcev(5) oziroma to, da v vseh državah članicah ni določene dostojne minimalne plače;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi enake pogoje na notranjem trgu ter poskrbi za doslednost zakonodaje in instrumentov;

9.  sklepa, da so dejavniki, ki so prispevali k finančnim težavam podjetja GAD, raznoliki, a se vseeno strinja s tem, da je Francija upravičena do finančnega prispevka iz ESPG;

10.  ugotavlja, da je bila za sektor "Proizvodnja živil" vložena še ena vloga ESPG(6), prav tako zaradi svetovne finančne in gospodarske krize;

11.  ugotavlja, da bo odpuščanje zaostrilo razmere na področju brezposelnosti v Bretanji, saj je zaposlovanje v tej regiji bolj odvisno od kmetijskega gospodarstva, kot je povprečje v Franciji (11 % v Bretanji v primerjavi s 5 % v Franciji);

12.  ugotavlja, da je poleg 744 delavcev iz referenčnega obdobja upravičenih prejemnikov tudi 16 delavcev, odpuščenih po štirimesečnem referenčnem obdobju, torej je skupno število upravičenih prejemnikov 760, pri čemer je število ciljnih prejemnikov ukrepov ESPG prav tako 760;

13.  ugotavlja, da ocenjeni celotni stroški znašajo 1 530 000 EUR, od tega je 30 000 EUR namenjenih izvajanju, in da finančni prispevek iz ESPG znaša 918 000 EUR, kar predstavlja 60 % vseh stroškov;

14.  pozdravlja dejstvo, da so se francoski organi odločili, da bodo začeli prilagojene ukrepe za prizadete delavce izvajati 3. januarja 2014, precej pred dokončno odločitvijo o dodelitvi podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj in celo pred vlogo za finančni prispevek iz ESPG, da bi odpuščenim delavcem zagotovili hitro pomoč;

15.  ugotavlja, da so francoski organi navedli, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen potem, ko je bil osrednji svet delavcev podjetja GAD 28. junija 2013 obveščen o načrtovani ukinitvi 889 delovnih mest v podjetju;

16.  vseeno obžaluje nezadostno sodelovanje lokalnih političnih organov in sindikatov; predlaga, da se v okviru prihodnjega ponovnega pregleda uredbe o ESPG v dokumentacijo s prošnjo za uporabo sredstev, ki jo nacionalni organi predložijo Komisiji, vključi formalno posvetovanje z lokalnimi političnimi organi in sindikati; meni, da je treba ESPG bolj vključiti v programe spremembe namembnosti in procese lokalnih gospodarskih polov;

17.  pozdravlja, da se delavce z različnimi ukrepi že podpira pri iskanju novih zaposlitev in da jih je do 20. maja 2014 108 že sklenilo pogodbe, daljše od šest mesecev, 66 pa pogodbe, krajše od šestih mesecev, medtem ko so trije ustanovili lastna podjetja, skoraj vsi pa so se odločili ostati v regiji;

18.  obžaluje, da prilagojene storitve, ki se bodo zagotavljale, zajemajo zgolj en sam ukrep, ki se v celoti izvaja na točki „vse na enem mestu“ (Cellule de reclassement), upravljata pa ga dve pogodbeni agenciji; ugotavlja, da Francija zaproša za sredstva ESPG samo za financiranje te točke; izraža zaskrbljenost zaradi nizkega zneska sredstev za vsakega delavca (približno 1 200 EUR); poziva francoske oblasti, naj za preostale obrate GAD v vlogah za sredstva ESPG, ki jih še načrtujejo, predlagajo ambicioznejše programe, ki bodo vključevali širši niz ukrepov, kot so sprejemni center in delo na vsakem primeru posebej, usmerjanje s strani zunanjih strokovnjakov, tematske delavnice, usposabljanje, podpore za usposabljanje in sredstva za ustanavljanje podjetij;

19.  pričakuje, da bodo Komisija in francoske oblasti dosledno sledile načelu, po katerem se plačila agencijam opravijo po obrokih in na podlagi doseženih rezultatov;

20.  meni, da spremljanje dejavnosti agencij z rednimi pisnimi poročili zagotavlja ustrezno uporabo sredstev, da se udeležencem zagotovijo prilagojene poklicne poti, zadostno število ponudb za zaposlitev in spremljanje pri ustanavljanju podjetij v okviru sistema „vse na enem mestu“;

21.  opozarja, da morajo sredstva pomagati delavcem in v nobenem primeru podpirati agencij;

22.  pozdravlja, da so pogodbene agencije plačane glede na lestvico, opredeljeno na podlagi doseženih rezultatov;

23.  ugotavlja, da je 17,50 % odpuščenih delavcev starih od 55 do 64 let; poleg tega ugotavlja, da je za to starostno skupino značilno višje tveganje dolgotrajne brezposelnosti in izključitve s trga dela; zato meni, da imajo ti delavci lahko specifične potrebe, ko gre za zagotavljanje prilagojenih storitev tem osebam;

24.  pozdravlja dejstvo, da se bosta pri dostopu do predlaganih ukrepov in njihovem izvajanju spoštovali načeli enakosti obravnave in nediskriminacije;

25.  opominja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na okoljsko trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

26.  ugotavlja, da francoske oblasti niso zaprosile za sredstva za pripravljalne dejavnosti, upravljanje ter informiranje in oglaševanje;

27.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

28.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2014/005 FR/GAD, iz Francije)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu 2014/876/EU.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (4) Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 167, 29.6.2009, str. 26). (5) Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1). (6) EGF/2014/001 EL/Nutriart, ki se nanaša na pekovske izdelke.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2014 o pridobitvi mnenja Sodišča o združljivosti Sporazuma med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih s Pogodbama (2014/2966(RSP))

P8_TA(2014)0058 B8-0265/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njegovih odstavkov 6 in 11,

–  ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih v imenu Unije(12652/2013),

–  ob upoštevanju Sporazuma med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (12657/2013),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o globalnem pristopu k prenosu podatkov iz evidence imen letalskih potnikov (PNR) tretjim državam (COM(2010)0492),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. maja 2010 o začetku pogajanj o sporazumih o evidencah imen letalskih potnikov (PNR) z Združenimi državami Amerike, Avstralijo in Kanado(1) in z dne 11. novembra 2010 o globalnem pristopu k prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) tretjim državam(2).

–  ob upoštevanju stališča evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 19. oktobra 2010 o sporočilu Komisije o globalnem pristopu k prenosu podatkov iz evidence imen letalskih potnikov (PNR) tretjim državam(3),

–  ob upoštevanju mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 30. septembra 2013 o predlogih sklepov Sveta o sklenitvi in podpisu sporazuma med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih(4),

–  ob upoštevanju mnenja št. 7/2010 z dne 12. novembra 2010 o sporočilu Evropske komisije o globalnem pristopu k posredovanju podatkov iz evidence imen letalskih potnikov (PNR) tretjim državam, ki ga je sprejela delovna skupina za varstvo podatkov iz člena 29,

–  ob upoštevanju člena 16 PDEU ter členov 7, 8 in 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 9. marca 2010 v zadevi C–518/07 – Evropska komisija proti Zvezni republiki Nemčiji,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 8. aprila 2014 v združenih zadevah C–293/12 in C–594/12, v kateri je razsodilo, da je direktiva o hrambi podatkov neveljavna,

–  ob upoštevanju člena 108(6) Poslovnika,

A.  ker je Evropska unija s Kanado leta 2005 sklenila sporazum o obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR), ki temelji na sklopu zavez kanadske mejne agencije (CBSA) v zvezi z uporabo njenega programa PNR; ker je s prenehanjem veljavnosti tozadevne odločitve Komisije 22. septembra 2009 prenehala obstajati evropska pravna podlaga za prenos podatkov iz evidence podatkov o potnikih kanadski mejni agenciji;

B.  ker je kanadska mejna agencija dala enostransko zagotovilo Evropski uniji, da bodo dane zaveze veljale in učinkovale še naprej, dokler se ne začne uporabljati nov sporazum; ker so bile o tem obveščene vse države članice in njihovi organi za varstvo podatkov;

C.  ker je po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 za sklenitev novega sporazuma PNR potrebna odobritev Evropskega parlamenta, preden ga lahko sprejme Svet;

D.  ker je Svet 2. decembra 2010 sprejel sklep in pogajalsko izhodišče, s katerima je Komisijo pooblastil, da v imenu EU začne pogajanja o sporazumu s Kanado o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih;

E.  ker je Komisija 18. julija 2013 predlagala Svetu, naj sprejme odločitev o sklenitvi sporazuma;

F.  ker je evropski nadzornik za varstvo podatkov 30. septembra 2013 izdal mnenje o sporazumu, v katerem je izrazil dvom v potrebnost in sorazmernost sistemov PNR in velikih prenosov podatkov PNR tretjim državam ter v izbiro pravne podlage;

G.  ker je Svet 5. decembra 2013 Parlament zaprosil za odobritev sklenitve sporazuma;

H.  ker je bil Sporazum podpisan 25. junija 2014;

I.  ker je Svet 7. julija 2014 zaprosil Parlament za odobritev sklenitve sporazuma ;

J.  ker je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 8. aprila 2014 v združenih zadevah C–293/12 in C–594/12 razsodilo, da je direktiva o hrambi podatkov neveljavna;

K.  ker je namen sporazuma, kot je zapisano v njegovem členu 1, opredeliti pogoje, v skladu s katerimi se lahko prenesejo in uporabijo podatki PNR, ter določiti način varovanja podatkov;

1.  meni, da ni pravne gotovosti glede skladnosti osnutka sporazuma z določbami Pogodb (člen 16 PDEU) in Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah (členi 7, 8 in 52(1)), kar zadeva pravico posameznika do varstva osebnih podatkov; poleg tega dvomi v izbiro pravne podlage, in sicer člena 82(1)(d) in 87(2)(a) PDEU (policijsko in pravosodno sodelovanje) namesto člena 16 PDEU (varstvo podatkov);

2.  sklene, da bo Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o skladnosti sporazuma s Pogodbama;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji v vednost ter sprejme ustrezne ukrepe, potrebne za pridobitev mnenja Sodišča.

(1) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 70. (2) UL C 74 E, 13.3.2012, str. 8. (3) UL C 357, 30.12.2010, str. 7. (4) UL C 51, 22.2.2014, str. 12.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2014 o EU in svetovnem razvojnem okviru po letu 2015 (2014/2143(INI))

P8_TA(2014)0059 A8-0037/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 8. septembra 2000,

–  ob upoštevanju poročila, ki ga je julija 2014 sprejela odprta delovna skupina OZN o ciljih trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju poročila, ki ga je dne 8. avgusta 2014 sprejel medvladni odbor strokovnjakov za financiranje trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju ministrske izjave s političnega foruma na visoki ravni za trajnostni razvoj iz julija 2014,

–  ob upoštevanju poročila Združenih narodov o razvojnih ciljih tisočletja za leto 2014,

–  ob upoštevanju dokumenta z rezultati srečanja na visoki ravni GPEDC v Mehiki aprila 2014,

–  ob upoštevanju pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, potrjenih septembra 1995 na četrti svetovni konferenci o ženskah, in nadaljnjih dokumentov z rezultati,

–  ob upoštevanju akcijskega programa, sprejetega na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju v Kairu leta 1994, in nadaljnjega pregleda +20,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

–  ob upoštevanju poročila ZN z naslovom "Enakost spolov: pregled napredka za leto 2012", ki ocenjuje izboljšanje vidikov enakosti spolov na področju osmih razvojnih ciljev tisočletja,

–  ob upoštevanju rezultatov konference OZN o okolju in razvoju leta 1992 in poročila z naslednje konference o trajnostnem razvoju, ki je potekala od 20. do 22. junija 2012 v Rio de Janeiru (Brazilija),

–  ob upoštevanju poročila o človekovem razvoju za leto 2014 Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) z naslovom "Ohranjanje človeškega napredka: zmanjševanje ranljivosti in gradnja odpornosti",

–  ob upoštevanju poročila o razvojni agendi po letu 2015, ki ga je maja 2013 pripravila skupina uglednih oseb OZN,

–  ob upoštevanju poročila s konference OZN o trajnostnem razvoju, ki je bila od 20. do 22. junija 2012 v Riu de Janeiru v Braziliji,

–  ob upoštevanju poročila posebne skupine strokovnjakov v okviru sistema OZN iz junija 2012 za razvojno agendo OZN po letu 2015 z naslovom Uresničevanje prihodnosti, ki si jo želimo za vse, predloženega generalnemu sekretarju OZN,

–  ob upoštevanju resolucije z naslovom "Uresničiti obljube: združeni za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, ki jo je leta 2010 sprejela generalna skupščina OZN na 65. plenarnem zasedanju na visoki ravni o razvojnih ciljih tisočletja,

–  ob upoštevanju istanbulskega akcijskega programa za najmanj razvite države za desetletje 2011–2020,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju poročila organizacije FAO o stanju neustrezne prehranske varnosti,

–  ob upoštevanju deklaracije in akcijskega načrta, sprejetih na srečanju na visoki ravni o učinkovitosti pomoči, ki je potekalo decembra 2011 v Busanu,

–  ob upoštevanju poročila UNDP z naslovom "Vmesna točka: doseganje razvojnih ciljev tisočletja, ki je bilo objavljeno januarja 2010,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in pravnega okvira za človekove pravice,

–  ob upoštevanju dela posebne skupine strokovnjakov v okviru sistema OZN za razvojno agendo OZN po letu 2015, ki ga s podporo vseh agencij OZN in v posvetovanju z ustreznimi deležniki skupaj vodita Oddelek OZN za ekonomsko-socialne zadeve (UN DESA) in UNDP,

–  ob upoštevanju globalne strategije in akcijskega načrta SZO o javnem zdravju, inovacijah in intelektualni lastnini z dne 24. maja 2008,

–  ob upoštevanju pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči in agende za ukrepanje iz Akre,

–  ob upoštevanju deklaracije o pravici do razvoja iz leta 1986,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja EU o dopolnjevanju in delitvi dela v okviru razvojne politike(1),

–  ob upoštevanju člena 7 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki potrjuje, da EU „skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in dejavnosti ob upoštevanju vseh svojih ciljev“,

–  ob upoštevanju člena 208 PDEU, ki določa, da „Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2014 z naslovom "Dostojno življenje za vse: od vizije do skupnega ukrepanja (COM(2014)0335),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2014 z naslovom "Krepitev vloge zasebnega sektorja pri doseganju vključujoče in trajnostne rasti v državah v razvoju" (COM(2014)0263),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 30. aprila 2014, zbirke instrumentov z naslovom "Pristop na osnovi pravic, ki zajema vse človekove pravice za razvojno sodelovanje EU" (SWD(2014)0152),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. februarja 2013 z naslovom "Dostojno življenje za vse: izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostne prihodnosti sveta" (COM(2013)0092),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2012 z naslovom "Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov" (COM(2012)0492),

–  ob upoštevanju javnih posvetovanj Komisije o pripravi stališča EU z naslovom Razvojnemu okviru za obdobje po letu 2015 naproti, ki so potekala od 15. junija do 15. septembra 2012,

–  ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom Evropsko soglasje(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. aprila 2005 z naslovom "Skladnost politike za razvoj" (COM(2005)0134) in sklepov 3166. seje Sveta za zunanje zadeve z dne 14. maja 2012 z naslovom "Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe",

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o 68. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov(4),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. aprila 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu razvoja (2015)(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o razvojnih ciljih tisočletja – opredelitev okvira za obdobje po letu 2015(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 19. maja 2014 o na pravicah temelječem pristopu k razvojnemu sodelovanju, ki zajema vse človekove pravice,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 12. decembra 2013 o financiranju izkoreninjanja revščine in trajnostnega razvoja po letu 2015,

–  ob upoštevanju skupne deklaracije AKP-EU z dne 20. junija 2014 o razvojni agendi po letu 2015,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 25. junija 2013 o Splošni agendi za obdobje po letu 2015,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0037/2014),

A.  ker so se leta 2000 srečali vsi pomembni deležniki in določili razvojne cilje tisočletja, da bi dosegli oprijemljive cilje glede razvoja in izkoreninjenja revščine do leta 2015;

B.  ker se je z razvojnimi cilji tisočletja dvignila ozaveščenost o izkoreninjenju svetovne revščine kot nujnem cilju in prednostni nalogi za globalno ukrepanje; ker se stopnje doseganja razvojnih ciljev tisočletja razlikujejo in so vidni pozitivni učinki pri zmanjševanju skrajne revščine, boju proti malariji in tuberkulozi, izboljševanju dostopa do pitne vode in zmanjševanju razlik pri vpisu v osnovne šole; ker je treba pri opredelitvi okvira za obdobje po letu 2015 natančno obravnavati nekatere pomanjkljivosti teh ciljev;

C.  ker so ocene napredka, doseženega pri uresničevanju sedanjih razvojnih ciljev tisočletja, pokazale, da se je v novem okviru nujno treba posvetiti tesni povezavi med izkoreninjenjem revščine, bojem proti neenakosti in spodbujanjem trajnostnega razvoja, pa tudi enotno in splošno skupino ciljev z različnimi pristopi;

D.  ker se bo po napovedih število mestnega prebivalstva s trenutnih 3,6 milijarde povečalo na več kot 6 milijard, največja mesta pa bodo zrasla v megamesta z več kot 100 milijonov prebivalcev; ker pretirana urbanizacija ovira trajnost razvoja v vseh razsežnostih;

E.  ker so na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala leta 1994 v Kairu, zahtevali dostop do storitev na področju reproduktivnega in spolnega zdravja, vključno z načrtovanjem družine; v zvezi s tem opozarja, da je po ocenah leta 2013 med nosečnostjo in porodom umrlo 289.000 žensk; opozarja na razvojni cilj tisočletja 5 in dejstvo, da bi morale imeti ženske dostop do učinkovitega načina kontracepcije in načrtovanja družine, s čimer bi skoraj za tretjino zmanjšali umrljivost mater;

F.  ker zmanjševanje revščine poteka neenakomerno in ker neenakosti znotraj držav in med njimi, tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, pomenijo velik razvojni izziv, zlasti v državah z nizkim in srednjim dohodkom; ker 1,5 milijarde ljudi živi v reščini, kjer se spopadajo s pomanjkanjem zdravstvenih, izobraževalnih in življenjskih standardov, zlasti v državah, ki jih pretresajo konflikti, in v nestabilnih državah;

G.  ker nasilni konflikti in humanitarne krize še naprej ovirajo prizadevanja za razvoj; ker vojaški konflikti in krize močneje prizadenejo ženske;

H.  ker so še zmeraj potrebna dodatna prizadevanja, da bi prepolovili delež ljudi, ki trpijo zaradi lakote, saj je 162 milijonov otrok podhranjenih; ker je mogoče skrito lakoto opredeliti kot pomanjkanje mikrohranil, ki lahko povzroči nepopravljivo škodo za zdravje in socialno-ekonomske posledice, povezane z zmanjšanjem storilnosti ljudi;

I.  ker je leto 2014 mednarodno leto družinskega kmetovanja;

J.  ker deklaracija o pravici do razvoja iz leta 1986 potrjuje, da je razvoj temeljna človekova pravica; ker je deklaracija predana pristopu, temelječem na človekovih pravicah, ki ga zaznamuje priznavanje vseh človekovih pravic (ekonomskih, socialnih, kulturnih, državljanskih in političnih); ker je deklaracija v enaki meri predana tudi krepitvi mednarodnega sodelovanja;

K.  ker podnebne spremembe in degradacija okolja z zaostrovanjem obstoječih težav ogrožajo zmanjševanje revščine, pri čemer so številne države v razvoju še zmeraj odvisne od kmetijstva in naravnih virov, občutljivih na podnebje, zato niso sposobne upravljati podnebnih tveganj; ker je treba nujno zmanjšati svetovne emisije toplogrednih plinov ter zagotoviti bolj pravično in trajnostno upravljanje naravnih virov;

L.  ker je bil napredek pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja na področju zdravja v precejšnji meri povezan z naložbami v raziskave in razvoj, opravljenimi leta poprej; ker pravice intelektualne lastnine ne bi smele ovirati dostopa do cenovno dostopnih zdravil;

M.  ker je dostop do razvoja v zgodnjem otroštvu,kakovostnega izobraževanja in usposabljanja za vsakega otroka, mladostnika in odraslega nujen pogoj za prekinitev kroga medgeneracijskega prenosa revščine in neenakosti;

N.  ker je bil na področju enakosti spolov in krepitve vloge žensk dosežen le majhen napredek; ker so ženske pogosto tarča diskriminacije in nasilja;

O.  ker je v svetu med ljudmi, ki živijo v skrajni revščini, največ žensk in deklet in ker so enakost spolov in pravice žensk osnovni pogoj za uspeh svetovnega razvojnega okvira po letu 2015; ker v svetu vsak dan približno 800 žensk umre zaradi zapletov med nosečnostjo ali porodom; ker so na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala leta 1994 v Kairu, zahtevali splošni dostop do storitev na področju reproduktivnega in spolnega zdravja in pravic, saj je mogoče z njimi rešiti življenja;

P.  ker je več kot polovica migrantov žensk;

Q.  ker Afrika prek nezakonitih finančnih tokov precej več kapitala izvozi v svet, kot ga pa prejme z mednarodno pomočjo in nakazili;

R.  ker novi trajnostni razvojni okvir ponuja priložnost za zagotovitev široke vključenosti organizacij civilne družbe, lokalnih organov in nacionalnih parlamentov;

S.  ker je treba ustvariti več dostojnih delovnih mest, da se bo mogoče odzvati na svetovno demografsko rast; ker zasebni sektor ustvari veliko delovnih mest, tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, zato je lahko, če so vzpostavljeni jasni mehanizmi odgovornosti in se spoštujejo mednarodni predpisi o socialni zaščiti, pomemben partner pri boju proti revščini;

T.  ker ima pomoč še naprej edinstveno vlogo pri zmanjševanju revščine in lahko sproži spremembe v državah v razvoju;

U.  ker je uporaba nacionalnih virov pomemben element pri boju proti revščini in neenakosti;

V.  ker so EU in države članice največje donatorice razvojne pomoči in bi zato morale v naslednji fazi pogajanj v okviru OZN ostati gonilna sila ter spodbujati zlasti pristop na podlagi človekovih pravic, temelječ na enakosti, nediskriminaciji, udeležbi in vključenosti pri oblikovanju in izvajanju okvira;

W.  ker bo v sklepih Sveta z decembra 2014 določen skladen niz načel in glavnih smernic pogajalske strategije;

X.  ker člen 208 PDEU določa, da je izkoreninjenje revščine osnovni cilj razvojne politike EU, in opredeljuje usklajenost politik za razvoj;

I.  Razvojni cilji tisočletja: ocena in novi izzivi

1.  poudarja, da je prišlo na svetovnem prizorišču v zadnjih letih do sprememb, ki zajemajo premike v svetovnem gospodarskem in političnem ravnovesju, ter ugotavlja, da so nekatere države v razvoju in gospodarstva v vzponu sicer zabeležili gospodarsko rast, a se še zmeraj spopadajo z visoko in rastočo stopnjo neenakosti; meni, da je potreben nov pristop, ki bo vključeval globalno upravljanje in se močno osredotočil na skladnost politik za razvoj ter zagotavljanje svetovnih javnih dobrin;

2.  opozarja, da imajo razvojni cilji tisočletja sicer prednost, da so neposredni, a se ne dotikajo temeljnih strukturnih dejavnikov, ki povzročajo revščino in neenakost; poudarja, da mora imeti svetovni trajnostni razvojni okvir po letu 2015 preobrazbeno vlogo in obravnavati osnovne vzroke za revščino in neenakost, s čimer bi nadaljeval in dopolnjeval sedanje razvojne cilje tisočletja;

3.  poudarja, da so bili razvojni cilji tisočletja, določeni leta 2000, izjemno uspešni v državah s srednjim dohodkom in državah v razvoju, vendar je bil napredek neenakomeren, tako med državami kot znotraj njih, zato je treba pravilno analizirati te rezultate ter pridobiti koristne izkušnje za oblikovanje svetovnega razvojnega okvira po letu 2015;

4.  opominja, da so razvojni cilji tisočletja sicer pomembno vplivali na življenja ljudi, vendar ključna vprašanja, kot so kršitve človekovih pravic, neenakosti, tudi na področju spolov, oboroženi konflikti in terorizem, podnebne spremembe, neustrezna prehranska varnost, pomanjkanje lastninskih pravic, migracije, omejen dostop do zdravstevnih storitev in izobraževanja, demografske spremembe, omejeni viri, izguba biotske raznovrstnosti, korupcija, davčne goljufije in izogibanje plačilu davkov, nevzdržna rast, brezposelnost ter finančne in gospodarske krize še vedno pomenijo izjemno zapletene in medsebojno povezane izzive za naslednja desetletja, zaradi česar se pojavlja potreba po iskanju novih razvojnih poti, ki bi utegnile zagotoviti vključujoč in trajnosten razvoj za vse;

5.  poudarja, da je okoljska trajnost najpomembnejši izziv, saj lahko neuspeh ogrozi vse razsežnosti človekovega razvoja; opozarja predvsem, da okoljska degradacija v precejšnji meri ovira uresničevanje cilja izkoreninjenja skrajne revščine in lakote; opozarja na primer, da so vztrajne neenakosti in boji za redke vire nekateri od ključnih vzrokov konfliktov, lakote, negotovosti in nasilja, ti pa so po drugi strani ključni dejavniki, ki zavirajo človekov razvoj in prizadevanja za dosego trajnostnega razvoja;

6.  poudarja, da bi se moral novi okvir učinkovito odzvati na te izzive in obravnavati pomembna vprašanja, kot so spoštovanje dostojanstva vsakega človeka, pravičnost, enakopravnost, dobro upravljanje, demokracija, pravna država, mir in varnost, podnebne spremembe, obvladovanje tveganja nesreč in povečevanje odpornosti, ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključujoč in trajnostni razvoj, lastninske in zemeljske pravice, zdravstveno in socialno varstvo, izobraževanje, raziskave in inovacije ter pravice žensk, otrok, mladostnikov in manjšin;

7.  poudarja dejstvo, da mora biti novi razvojni okvir univerzalen in uporaben v vseh državah, tudi državah članicah EU, zato mora biti relevanten in pravičen tako za razvite države kot za države v razvoju, pri čemer pa mora upoštevati tudi različne nacionalne okoliščine, zmogljivosti, politike in prednostne naloge; poudarja, da je treba nove pristojnosti in odgovornosti enakopravno in pravično razdeliti med vse države; poziva EU, naj navede konkretne ukrepe in zaveze, s katerimi bi se na nacionalnem in mednarodnem prizorišču odzvali na načelo univerzalnosti;

8.  poudarja, da mora biti vzajemna odgovornost in preglednost na vseh ravneh osnova novega razvojnega okvira, in meni, da je pri izvajanju okvira pomembno zagotoviti odgovornost nacionalnih vlad in drugih akterjev, tudi zasebnega sektorja;

9.  poziva EU, naj dejavno vodi postopek opredelitve enotnega, celovitega in integriranega svetovnega razvojnega okvira po letu 2015, in pozdravlja soglasje o tem, da mora novi svetovni razvojni program okrepiti sredstva za izvajanje in obnoviti svetovno partnerstvo za trajnostni razvoj;

II.  Potreba po obnovljenem svetovnem partnerstvu ter odločnem in enotnem stališču EU

10.  poziva EU, naj prevzame dejavno vlogo pri vzpostavljanju novega svetovnega partnerstva, pri katerem bodo sodelovale vse države, tudi gospodarstva v vzponu, in vsi ustrezni deležniki, vključno z zasebnim sektorjem, organizacijami civilne družbe, lokalnimi organi in nacionalnimi parlamenti;

11.  poziva EU, naj v prihajajočih medvladnih pogajanjih zavzame odločno, dosledno in enotno stališče, pri tem pa upošteva prednostne naloge, navedene v tej resoluciji;

12.  podpira zaključke odprte delovne skupine ZN; kljub temu meni, da bi bilo mogoče okvir, opredeljen v zaključkih te skupine, nenazadnje razdeliti na dele, obenem pa ohraniti ravnovesje med izkoreninjanjem revščine in bojem proti neenakostim ter tremi razsežnostmi trajnostnega razvoja, in sicer niti na račun pristopa, temelječega na pravicah, niti na račun ambicioznejših in inovativnejših ciljev;

13.  poudarja, da bi moral novi svetovni okvir vključevati ustrezno institucionalno arhitekturo, obravnavati osrednje cilje izkoreninjenja revščine, boja proti neenakosti in spodbujanja trajnostnega razvoja in vsebovati jasne smernice za nadzor nad izvajanjem, navedena arhitektura pa bi morala obravnavati tudi kompleksne dejavnike in medsebojne povezave med različnimi deli prihodnjega okvira;

14.  meni, da je usklajenost politik za trajnostni razvoj osrednje orodje za izvajanje okvira po letu 2015; v zvezi s tem poziva EU, naj zagotovi, da bo s potrebnimi smernicami, ocenami učinkov ter mehanizmi spremljanja in poročanja vključila usklajenost politik za trajnostni razvoj v okvir;

15.  poudarja, da univerzalnost svetovnega razvojnega programa po letu 2015 zahteva večjo predanost EU in držav članic; poudarja, da se morajo novi trajnostni razvojni cilji iz svetovnega okvira odražati v zunanji in notranji politiki EU;

III.  Prednostna področja

16.  opozarja, da mora izkoreninjenje revščine zraven obravnave prepletajočih se stebrov ekonomske, ekološke in socialne trajnosti in okrepljenega svetovnega partnerstva ostati glavna prednostna naloga svetovnega razvojnega programa po letu 2015;

Izkoreninjenje revščine, boj proti neenakosti in trajnostni razvoj

17.  poudarja, da bi moralo biti izkoreninjenje revščine in boj proti neenakosti skupaj s trajnostnim razvojem osnovni motiv svetovnega razvojnega okvira po letu 2015; poudarja, da mora biti okvir osredotočen na ljudi in z uporabo na pravicah temelječega pristopa obravnavati pomanjkanje pravičnosti, da bi zmanjšali neenakosti med državami in znotraj njih, kar je ena osrednjih prednostnih nalog v novem okviru;

18.  meni, da neenakost ovira razvoj in prizadevanja za zmanjševanje revščine; poudarja, da je mogoče izkoreninjenje revščine, enakost in trajnostni razvoj doseči le, če se upoštevajo vse ranljive skupine ter spodbuja pravičen dostop, trajnostna uporaba virov in dobro upravljanje; poziva EU in njene države članice, naj v novem okviru podprejo trajnostni razvojni cilj 10 kot samostojni cilj, kakor je predlagala odprta delovna skupina ZN;

19.  poudarja, da je treba, če želimo, da okvir dejansko prinese spremembo, določiti cilj za izkoreninjenje skrajne revščine na ravni 2 dolarja dnevno;

20.  poudarja dejstvo, da bi moral prihodnji okvir obravnavati večrazsežnostne vidike revščine in neenakosti, ki presegajo pomanjkanje dohodka, a vključujejo dostojnost ljudi in vse druge njihove razsežnosti, tudi socialno; poudarja, da revščine ne gre ocenjevati zgolj glede na dohodek, temveč tudi v povezavi s kazalniki dobrega počutja, ne le BDP;

21.  priporoča, da se zagotovi podpora oblikovanju države z večjo splošno in/ali sektorsko pomočjo, pogojeno z merili dobrega upravljanja;

22.  poudarja, da je bila z liberalizacijo pogajalska moč delavcev v povečini globaliziranem gospodarstvu zmanjšana, to pa po drugi strani ogroža uresničevanje pravic, navedenih v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in agendi za dostojno delo; ustrezno poziva EU, naj strategijo trgovinske politike oblikuje tako, da bo ohranila in zaščitila visoke socialne in okoljske standarde, obenem pa preprečevala vsakršno obliko socialnega in okoljskega dampinga;

23.  poudarja, da je med dobrim upravljanjem, trajnostno razvojno rastjo in zmanjšanjem družbenih neenakosti pomembna medsebojna povezava; poudarja, kako pomembno je spodbujati enake priložnosti in pravice ter socialni dialog; poziva k širši opredelitvi revščine, ki ne bi temeljila zgolj na BDP, temveč bi zajemala širše ukrepe s področja napredka in dobrega počutja;

24.  poudarja, kako pomemben je z gospodarskega in socialnega vidika močan, stabilen srednji razred; poudarja, da je treba srednji razred tesneje vključiti v politični proces in tako spodbujati vključujočo rast;

25.  poziva k spodbujanju ekološko trajnostnega razvoja v vseh državah, tako razvitih kot tistih v razvoju, in sicer s trajnostno uporabo obnovljivih naravnih virov in varstvom okolja;

26.  poudarja, da je treba spodbujati trajnostni razvoj z iskanjem ravnovesja pri regionalnem razvoju, s spodbujanjem razvoja manjših krajev in mest ter s preprečevanjem prekomerne rasti velikih mest;

Pristop na podlagi človekovih pravic

27.  pozdravlja vključitev spodbujanja pristopa na podlagi človekovih pravic, osredotočenega na ljudi, v trajnostne razvojne cilje, ki jih je predlagala odprta delovna skupina ZN; vendar izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da doslej še ni bil sprejet bolj ambiciozen pristop, in poudarja, da je tak pristop bistven za odpravo izvora revščine, socialne izključenosti in neenakosti;

28.   poudarja univerzalnost, neločljivost in medsebojno odvisnost človekovih pravic za vse, in sicer brez kakršne koli diskriminacije, začenši s temeljno pravico do dostojnosti vseh ljudi, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti človekovim pravicam žensk in deklet, vključno s spodbujanjem splošnega dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, pa tudi zaščito in spoštovanjem pravic migrantov in manjšin, tudi skupine LGBTI in ljudi, ki živijo z virusom HIV; poudarja, kako pomembno je v novem okviru spoštovati in spodbujati pravice invalidov;

29.  poziva EU, naj poudari pomen namenjanja prednosti sprejetju in izvajanju primernega pravnega okvira v agendi za obdobje po letu 2015 ter dejstvo, da bi se morale nacionalne in lokalne politike boriti proti korupciji in nekaznovanosti, pri tem pa zagotoviti dostop do nepristranskih in neodvisnih pravosodnih institucij in učinkovitih rešitev za kršitev človekovih pravic, zlasti marginaliziranim skupinam, in poskrbeti za zaščito zagovornikov človekovih pravic; poudarja, da mora svetovni razvojni okvir po letu 2015 zagotoviti dobro upravljanje, demokracijo in načela pravne države;

30.  poziva EU, naj podvoji prizadevanja, da bi med prihajajočimi medvladnimi pogajanji zagotovila, da bosta pristop na podlagi človekovih pravic in pravica do razvoja postala temeljni zasnovi svetovnega razvojnega okvira po letu 2015 in da bodo osrednji stebri pristopa na podlagi človekovih pravic, torej univerzalnost in neločljivost, nediskriminacija in enakost, odgovornost in načela pravne države, sodelovanje in vključevanje, del oblikovanja, izvajanja in spremljanja razvojnega okvira po letu 2015; poudarja, kako pomembno je v novem okviru ohraniti trajnostni razvojni cilj 16 kot samostojni cilj, kakor je predlagala odprta delovna skupina ZN;

Preprečevanje konfliktov, obnova po konfliktih, izgradnja miru in spodbujanje trajnega miru

31.  meni, da bi moral svetovni razvojni okvir po letu 2015 ustrezno odražati novi sporazum za posredovanja v nestabilnih državah ter cilje izgradnje miru in oblikovanja države, dogovorjene v Busanu; poudarja, da je treba v novem okviru posebno pozornost posvetiti nestabilnim državam; pozdravlja dejstvo, da je spodbujanje miroljubnih družb ena prednostnih nalog EU in da se razvija kot pomemben element novega okvira; meni tudi, da je nujno vzpostaviti strukturno, intenzivno in dolgoročno partnerstvo, ki daje prednost reformi varnostnega sektorja ter vzpostavitvi načel pravne države in demokratičnih institucij;

32.  poudarja, da mora novi okvir obravnavati osnovna gonila konfliktov in nestabilnosti; poziva evropske institucije, naj vzpostavijo odzivnejše postopke v razmerah po konfliktih in sprejmejo strategijo, s katero bo lahko razvojna pomoč čim bolj učinkovito uresničevala varnostne cilje;

33.  ostro obsoja odsotnost kazenskega pregona in izrekanja kazni v konfliktnih območjih, zlasti ko gre za spolno nasilje nad ženskami in dekleti; poudarja, da je treba v novem svetovnem okviru okrepiti prizadevanja za zaščito civilistov v oboroženih spopadih, izboljšati dostop do psihološke pomoči, zlasti za ženske in otroke, in okrepiti povezavo med pomočjo, rehabilitaijo in razvojem;

34.  priznava pomemben prispevek žensk pri prizadevanjih za preprečevanje konfliktov in vzpostavljanje miru, zato poziva k spodbujanju resolucije varnostnega sveta ZN 1325, da bi zagotovili udeležbo žensk pri reševanju konfliktov in izgradnji demokracije;

Blažitev podnebnih sprememb, varstvo okolja in zmanjševanje tveganja nesreč

35.  meni, da je treba blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje učinkovito, vidno in ambiciozno vključiti v svetovni razvojni okvir za obdobje po letu 2015, in sicer kot medsektorsko vprašanje; podpira široko paleto ukrepov za obravnavo posledic podnebnih sprememb in zagotavljanje boljše prihodnosti novi generaciji, vključno s postopno ukinitvijo subvencij, ki škodujejo okolju; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti trajnostni energiji, saj je osrednjega pomena za blažitev podnebnih sprememb;

36.  poudarja, da postopek vključevanja ne sme povzročiti preusmeritve uradne razvojne pomoči v podnebne politike, ki ne zagotavljajo neposrednega zmanjševanja revščine;

37.  meni, da se številne revne skupnosti že soočajo s posledicami podnebnih sprememb, čeprav so najmanj krive zanje; poudarja, da je nujno treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje emisij, pri tem pa se osredotočiti na brezogljične strategije; poudarja, da bi bilo mogoče s premikom k energetsko učinkovitemu in na obnovljivih virih temelječemu gospodarstvu doseči napredek pri izkoreninjenju revščine; meni, da bi EU morala podpirati splošni dostop do obnovljivih, zanesljivih in cenovno dostopnih energetskih storitev;

38.  pozdravlja dejstvo, da sta blažitev podnebnih sprememb in trajnostna uporaba naravnih virov, vključno z ohranitvijo oceanov in morij ter biotske raznovrstnosti in gozdov, trdno zasidrana v dokumentu z rezultati odprte delovne skupine;

39.  poudarja, kako pomembno je v novi okvir vključiti humanitarno pomoč, izgradnjo zmogljivosti, preprečevanje in participativne ukrepe po pristopu od spodaj navzgor, da bi učinkovito zmanjšali tveganje nesreč in povečali odpornost; poudarja, da je treba okrepiti mednarodno pomoč, usklajevanje in vire za odzivanje, reševanje in obnovo v razmerah po nesreči;

40.  priznava pomemben prispevek žensk k trajnosti, zato poziva k vključitvi vidika enakosti spolov v okoljske in podnebne politike, da bi zmanjšali neenakost med spoloma, kadar gre za dostop do virov za prilagajanje podnebnim spremembam in nadzor nad njimi;

Prehranska varnost, prehrana, trajnostno kmetijstvo, boj proti degradaciji zemljišč, voda in komunalna infrastruktura

41.  pozdravlja dejstvo, da sta se v dokumentu z rezultati odprte delovne skupine prehranska in hranilna varnost uvrstili med prednostne naloge za novi svetovni razvojni okvir, in pozdravlja vključitev samostojnega cilja, ki je končati lakoto, zagotoviti prehransko varnost in izboljšano prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo; priznava posebne potrebe kmetovalk na področju prehranske varnosti, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju novega okvira;

42.  poudarja, kako pomembno je obravnavati povezave z večjo storilnostjo trajnostnega kmetijstva in ribištva, saj bi s tem zmanjšali izgube in tratenje hrane ter zagotovili pregledno upravljanje naravnih virov in prilagoditev podnebnim spremembam;

43.  poudarja, da varnost zemljiške posesti za male pridelovalce, ki upošteva tradicionalne pravice za uporabo zemlje, spodbuja lokalna gospodarstva in povečuje prehransko varnost;

44.  poziva, da je treba preseči okvire prehranske varnosti, in meni, da je hrana temeljna človekova pravica, zato želi zastaviti jasen cilj "ničelne lakote" in do leta 2025 rešiti problematiko lakote; poudarja, da se morajo prizadevanja za izkoreninjenje lakote in podhranjenosti, pa tudi pojava skrite lakote, osredotočati posebej na otroke in doječe matere;

45.  poudarja, kako pomembno je v vseh državah izvajati zaveze Rio+20 glede degradacije zemljišč in smernice organizacije FAO o pravici do hrane in zemljiške posesti; prav tako izpostavlja pomen svetovnega dobrega upravljanja pri preprečevanju prilaščanja zemljišč;

46.  poudarja, da je treba okrepiti dobro upravljanje v zemljiškem sektorju in zaščititi zemljišča pred čedalje večjim tveganjem, da si jih prilastijo konzorciji podjetij;

47.  izpostavlja pomen obravnavanja splošnega dostopa do varne pitne vode, komunalne infrastrukture in celostnega gospodarjenja z vodo; poudarja, da je treba z ukrepi zmanjšati uporabo nevarnih kemikalij ter preprečevati onesnaženja;

Zdravstvo in izobraževanje

48.  meni, da je zdravstveni sektor ključen za gospodarski in socialni razvoj družb; zato poziva EU, naj se v novem svetovnem okviru osredotoči na spodbujanje pravičnega, univerzalnega in trajnostnega zdravstvenega varstva, pri tem pa poseben poudarek nameni cenovno dostopnima zdravju in negi mater in otrok, vključno z ambicioznim ciljem izkoreninjenja smrti mater, novorojenčkov in otrok, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, prav tako pa naj konča epidemije aidsa, tuberkuloze, malarije in drugih nalezljivih bolezni;

49.  priznava zdravje kot človekovo pravico; poudarja, kako pomembno je izboljšati splošni dostop do higiene in izjemno kakovostne zdravstvene nege in kritja, vključno s spolnimi in reproduktivnimi zdravstvenimi storitvami; poziva EU, naj poseben poudarek nameni preprečevanju izključevanja in diskriminacije najbolj ranljivih skupin na področju zdravstvenih sistemov;

50.  poudarja, kako pomembno je še naprej izboljševati dostop do vode, sanitarne oskrbe in higiene, saj gre za medsektorsko vprašanje, ki vpliva na uresničevanje drugih ciljev v programu za obdobje po letu 2015, vključno z zdravjem, izobraževanjem in enakostjo spolov;

51.  poudarja, da je izobraževanje osrednjega pomena pri razvoju samozadostnih družb; meni, da je treba v novi svetovni razvojni okvir vključiti dostop do vseh stopenj kakovostnega izobraževanja in da mora okvir obravnavati tudi vprašanje dostopa do izobraževanja v izrednih in kriznih razmerah; poudarja, da je treba pri celotnem izvajanju državljanskih in političnih pravic spodbujati participativno državljanstvo ter oblikovati na znanju temelječe in inovativne družbe;

52.  poziva Komisijo, naj spodbuja prednostno nalogo odprave neenakosti pri dostopu do zdravstva in izobraževanja v okviru za obdobje po letu 2015 ter naj vključi posebne ukrepe, s katerimi bo dosegla prikrajšane posameznike in skupine, za katere obstaja tveganje diskriminacije;

Osrednja vloga žensk v svetovnem razvojnem okviru po letu 2015

53.  pozdravlja dejstvo, da sta krepitev vloge žensk in deklet ter pomen enakosti spolov v dokumentu z rezultati odprte delovne skupine priznana kot prednostni nalogi, pri čemer se upošteva tudi osrednja vloga žensk v novem svetovnem razvojnem okviru; poziva EU in njene države članice, naj podprejo poziv odprte delovne skupine v zvezi s samostojnim ciljem enakosti spolov, obenem pa naj zagotovijo vključitev tega vprašanja v vse cilje ter spodbujajo vključevanje ambicioznih ciljev v zvezi s pravicami žensk in deklet in izboljšano izvajanje teh ciljev;

54.  poudarja, kako pomembno je v novi okvir vključiti odpravo vseh oblik diskriminacije žensk in deklet ter nasilja nad njimi; poudarja, kako pomembno je odpraviti vse diskriminatorne zakone in prakse; poziva EU, naj kot eno glavnih prednostnih nalog na področju človekovih pravic v novem svetovnem okviru določi odpravo vseh vrst nasilja, na primer domačega nasilja, trgovine z ljudmi, spolnega izkoriščanja in nadlegovanja, in vseh škodljivih praks, vključno s porokami otrok, zgodnjimi in prisilnimi porokami ter pohabljanjem ženskih spolnih organov;

55.  meni, da bi moral svetovni program za obdobje po letu 2015 posredovati jasno sporočilo v zvezi z udeležbo žensk pri procesih sprejemanja odločitev;

56.  poudarja, kako pomembno je ženskam in moškim povsod zagotoviti enak dostop do zaposlitev in enako plačilo za delo enake vrednosti; priznava, da je treba varovati pravico žensk z otroki, da ostanejo istočasno zaposlene;

57.  poudarja, kako pomembno je izboljševati dostop deklet do vseh ravni izobraževanja in odpravljati prepreke, ki zaradi spola onemogočajo učenje;

58.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti splošni dostop do zdravstvenih storitev, na primer za načrtovanje družine, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami;

59.  poudarja, da je treba vzpostaviti posebno ureditev, ki bo učinkovito ščitila migrantke, in priznava, kako pomembno je, da se ženske selijo in vključujejo v nove kulture;

Vključujoča in trajnostna rast, zaposlovanje in ustvarjanje dostojnih delovnih mest

60.  poudarja, da je vključujoča in trajnostna gospodarska rast, ki jo spremljajo ustvarjanje dostojnih delovnih mest, učinkovita raba virov, katere cilj je premik proti bolj trajnostnemu modelu porabe in proizvodnje, in blaženje podnebnih sprememb, ključna za uspeh okvira za obdobje po letu 2015; meni, da bo določanje kvalitativnih kazalnikov bistveno za spremljanje stopnje, do katere je napredek v razvoju vključujoč in trajnosten, in obsega, v katerem se upoštevajo potrebe najbolj prikrajšanih in ranljivih skupin;

61.  poudarja, da je bistveno spremljati, v kolikšni meri gospodarski razvoj vključuje najbolj prikrajšane in ranljive skupine in v kolikšni meri plače ohranjajo korak s povečanjem storilnosti; opozarja, da je odgovornost države državljanom svojim zagotavljati osnovne socialne storitve, s čimer se prav tako prispeva k izkoreninjenju revščine; meni, da je v državah v razvoju nujno treba opredeliti najnižje stopnje socialnega varstva in urediti minimalne plače;

62.  poziva EU, naj spodbuja okolje, v katerem bodo uspevali podjetništvo, trgovina, naložbe in inovacije, kar bo spodbudilo zmanjšanje neenakosti in bo usmerjeno h krepitvi socialne pravičnosti;

63.  poudarja, da je treba v novem svetovnem razvojnem okviru odpraviti delo otrok;

64.  poziva k oblikovanju novega svetovnega okvira, ki bo ustvaril bolj pravično in trajnostno trgovinsko shemo, temelječo na dialogu, preglednost in spoštovanju ter bo stremel k večji pravičnosti v mednarodni trgovini; meni, da je pravična trgovina primer uspešnega partnerstva, ki vključuje več zainteresiranih strani po svetu v različnih fazah vzdolž dobavne verige in prikrajšanim proizvajalcem, zlasti ženskam, zagotavlja dostop do trga. jamči trajnostne možnosti preživetja, spoštuje delovne standarde, odpravlja delo otrok in spodbuja okoljsko trajnostne prakse kmetovanja in proizvodnje;

65.  poudarja, da mora novi svetovni okvir spodbujati splošen, pregleden, na pravilih temelječ, odprt, nediskriminatoren in pravičen večstranski trgovinski sistem pod okriljem STO; poziva EU, naj ponovno razmisli o svoji strategiji za politike trajnostnega razvoja, vključno s pravično trgovino;

66.  poziva k podpori razvoju zelenih pobud, kot je ustvarjanje zelenih delovnih mest;

67.  poudarja, kako pomembno je v novem svetovnem okviru obravnavati brezposelnost mladih;

Zasebni sektor

68.  poudarja, da je lahko zasebni sektor osrednje gonilo vključujoče in trajnostne rasti, če se upoštevajo najpomembnejša razvojna načela, kot so človekove pravice, pravice delavcev, odgovornost gospodarskih družb in mehamizmi preglednosti, socialni dialog in odgovornost do okolja; poziva EU, naj podpre vzpostavitev regulativnih sistemov, s katerimi bi skrajšali upravne postopke, spodbujali dobro upravljanje, napovedali boj podkupovanju in korupciji ter spodbujali ustvarjanje delovnih mest; vztraja pri tem, da je treba s pravno zavezujočimi predpisi izboljšati družbeno odgovornost multinacionalnih podjetij; meni, da bi moral biti zasebni sektor pod temi pogoji ključno gonilo vključujočega in trajnostnega gospodarskega razvoja;

69.  poziva k preglednim in pravičnim pravilom pri dostopu do lokalnih in mednarodnih trgov, ki bi vsem deležnikom omogočala enake možnosti;

70.  poudarja, da bi morala biti družbena odgovornost gospodarskih družb pomemben element novega okvira;

71.  poziva EU, naj zagotovi, da bodo vsi tokovi pomoči za zasebni sektor upoštevali načela razvojne učinkovitosti, in poskrbi, da bo cilj zasebnega sektorja v državah v razvoju odpraviti revščino med ljudmi;

72.  pozdravlja priporočilo Sveta, naj se več pozornosti nameni podpori malim in srednjim podjetjem, in sicer z vzpostavitvijo ugodnega ozračja za lastnike malih podjetij ter poenostavitvijo dostopa do financ in usposabljanja;

73.  podpira predvsem nadaljnji razvoj pobude za socialno podjetništvo na področju razvojnega sodelovanja; poziva k oblikovanju novih orodij, ki bi podpirala boljše sodelovanje med malimi in srednjimi podjetji v razvitih državah ter tovrstnimi podjetji v državah v razvoju;

74.  poziva EU, naj v programu za obdobje po letu 2015 nameni prednost davčni pravičnosti in uporabi nacionalnih virov, saj bi morali odigrati pomembno vlogo pri preobrazbi družbe, izkoreninjenju revščine in zmanjševanju neenakosti;

Civilna družba

75.  priznava, da je v novem okviru potreben participativen pristop, ki bi moral združevati akterje z vseh ravni, ter poudarja, kako pomembno vlogo imajo organizacije civilne družbe, vključno z organizacijami žensk, ko gre za osrednjo vlogo žensk v svetovnem razvoju, saj omogočajo razvoj in spodbujajo univerzalnost, enakost, vključenost, odgovornost in preglednost; poudarja, kako pomembno je s temi organizacijami na kraju samem vzpostaviti dialog in poenostaviti neposredno sodelovanje ljudi in skupnosti;

76.  poudarja, da imajo organizacije civilne družbe posebno vlogo pri spodbujanju načel pravne države, pravičnosti, človekovih pravic in demokratičnih načel, predvsem v državah, kjer je izgradnja države še v povojih, zmogljivost vlade pa omejena;

Lokalni organi in nacionalni parlamenti

77.  poudarja, kako pomembno je vključiti lokalne organe in nacionalne parlamente v razvojno načrtovanje, izvajanje ter tokove finančne pomoči; poudarja, da bi bil za to potreben resnično participativen proces, udejanjen zgodaj v razvojni fazi, in da bi bilo treba ob upoštevanju tega priznati in okrepiti decentralizirano javno pomoč;

IV.  Mobilizacija finančnih sredstev

78.  poziva države članice, naj izpolnijo svojo obveznost in vsaj 0,7 % BND namenijo za uradno razvojno pomoč, od tega vsaj 0,2 % najmanj razvitim državam in drugim izjemno ranljivim državam; poziva EU, naj ubere skladen in celovit mednarodni pristop do financiranja po letu 2015; ponovno poudarja, da je treba še naprej tesno sodelovati z drugimi donatorji pri razvoju nadaljnjih inovativnih finančnih mehanizmov, kot je davek na finančne transakcije;

79.  poudarja, kako pomembno je spoštovati načelo lastništva v okviru razvoja; poudarja, da je treba okrepiti politični dialog med donatorji in državami partnericami;

80.  opozarja Komisijo in države članice, da mora uradna razvojna pomoč ostati hrbtenica evropske politike razvojnega sodelovanja za izkoreninjenje revščine;

81.  poziva EU, naj oceni mehanizme združevanja ter zagotovi, da bodo pregledni in odgovorni ter bodo vidno vplivali na trajnostni razvoj; poziva Komisijo, naj objavi smernice, temelječe na usklajenih strategijah za zmanjševanje revščine;

82.  ponovno poziva, da se pri financiranju razvoja med prednostne naloge uvrsti boj proti korupciji, pranju denarja, davčnim goljufijam in izogibanju plačilu davkov, davčnim oazam, nezakonitim tokom kapitala in škodljivim davčnim strukturam; opozarja, da so države v razvoju po ocenah v zadnjem desetletju zaradi nezakonitih finančnih tokov izgubile približno 6 bilijonov ameriških dolarjev, kar precej presega tokove uradne razvojne pomoči v tem obdobju, zato poudarja, kako pomembno je povečati preglednost in svetovno dobro upravljanje;

83.  poziva EU, naj olajša javno-zasebna partnerstva, kjer je to mogoče, in nameni prednost povezovanju izkušenj, strokovnega znanja in upravnih sistemov zasebnega sektorja v partnerstva z javnimi viri;

84.  poziva EU, naj še naprej podpira države v razvoju pri prizadevanjih za povečanje mobilizacije javnih in zasebnih domačih sredstev ter jim pomaga pri uvedbi pravičnih in trajnostnih davčnih sistemov, s katerimi bi zmanjšali revščino in odvisnost od pomoči;

V.  Kazalniki in odgovornost

85.  poudarja, da so dostopni in razčlenjeni zanesljivi podatki ključni za pripravo ustreznih politik glede novega okvira in za zagotovitev odgovornosti vlad in mednarodne skupnosti;

86.  poudarja potrebo po trdnih mehanizmih odgovornosti, s katerimi bi zagotovili, da tako razvite države kot države v razvoju izpolnjujejo svoje obveznosti, ter se učinkovito spoprijeli z izzivi na področju revščine in trajnosti, ki jih bo obravnaval okvir za obdobje po letu 2015; poudarja, da mora okvir temeljiti na dokazih in vključevati finančne cilje ter odporne mehanizme za spremljanje in odgovornost na vseh ravneh; opozarja, da bi morali mehanizmi za spremljanje zajemati postopek pregleda, temelječ na odprtosti in preglednosti;

o
o   o

87.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Združenih narodov in predsedniku odprte delovne skupine za trajnostne razvojne cilje.

(1) Sklepi Sveta 9558/07, 15.5.2007. (2) UL C 46, 24.2.2006, str. 1. (3) UL L 77, 15.3.2014, str. 44. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0259. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0269. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0283.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2014 o zaposlovanju in socialnih vidikih strategije Evropa 2020 (2014/2779(RSP))

P8_TA(2014)0060 B8-0252/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. marca 2014 z naslovom „Ocena izvajanja strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2014)0130),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. in 21. marca 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o strategiji Evropa 2020(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. novembra 2013 z naslovom Enotni trg za rast in delovna mesta: analiza napredka in preostale ovire v državah članicah – Prispevek k letnemu pregledu rasti 2014 (COM(2013)0785),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. julija 2014 o jamstvu za mlade(3),

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o zaposlitvenih in socialnih vidikih strategije Evropa 2020 (O-000076/2014 – B8-0035/2014 in O-000077/2014 – B8-0036/2014),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.  ker je pri celostnem pristopu k strategiji Evropa 2020 poudarjeno načelo, da pametne, trajnostne in vključujoče rasti ni mogoče doseči, ne da bi izpolnili vseh pet krovnih ciljev;

B.  ker kljub celovitosti strategije Evropa 2020 na drugih področjih politike nista dovolj priznana socialni učinek fiskalne konsolidacije in potreba po ohranitvi ustrezne ravni socialnih naložb kot dejavnika za pospeševanje razvoja in rasti;

C.  ker EU zelo zaostaja pri izpolnjevanju krovnih ciljev strategije Evropa 2020, namreč zaposlovanje in odpravljanje revščine;

D.  ker od uvedbe strategije Evropa 2020 leta 2010 brezposelnost v nekaterih državah članicah vztrajno narašča, v celotni Uniji pa je leta 2014 dosegla zaskrbljujočo raven 10,1 %, saj je v Uniji brezposelnih 24,6 milijona oseb, prav tako pa narašča število revnih zaposlenih; ker so razmere v najbolj oddaljenih regijah še slabše, saj je povprečna stopnja brezposelnosti 24 %, povprečna brezposelnost mladih pa 51 %(4);

E.  ker se je število ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, od leta 2008 povečalo za 10 milijonov, tako da jih je že več kot 122,6 milijona oziroma vsaka četrta oseba; ker so tudi razlike med državami članicami vse večje; ker je povprečna stopnja tveganja revščine v EU 24,8 %, za otroke (do 18 let) pa 28 %, in ker od leta 2010, ko je bila uvedena strategija Evropa 2020, te vrednosti naraščajo;

F.  ker je stopnja revščine med invalidi 70 % višja od povprečja, deloma zaradi omejenega dostopa do zaposlitve;

G.  ker je treba zaposliti dodatnih 16 milijonov državljanov, da bi do leta 2020 dosegli cilj 75-odstotne zaposlenosti;

H.  ker se bo po zadnjih napovedih Komisije stopnja brezposelnosti v EU leta 2015 zgolj zanemarljivo znižala na 10,4 %;

I.  ker je visoka stopnja brezposelnosti v EU povezana s krčenjem njene industrije in proizvodnje;

J.  ker je treba nadaljevati reforme, da bi izpolnili zahteve državljanov glede zaposlovanja in socialnih vidikov;

K.  ker se razlika v stopnji zaposlenosti med državami članicami in regijami veča, kar vodi v delitev EU na jedro in obrobje ter grozi, da bo dolgoročno prišlo do večjih socialnih neravnovesij;

L.  ker v členu 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije piše, da EU razvija in izvaja dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, tudi v regijah, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer;

M.  ker so nekatere države članice, da bi premagale krizo, ostro zarezale v svoje javne finance prav v trenutku, ko so se zaradi povečanja števila brezposelnih povečale potrebe po socialni zaščiti; ker so se sredstva za socialno varstvo v nacionalnih proračunih še bolj skrčila zaradi zmanjšanja vplačanih prispevkov, do česar je prišlo zaradi obsežne izgube delovnih mest ali zniževanja plač, kar resno ogroža evropski socialni model;

N.  ker je v regijah, ki so hudo prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, stopnja zaposlenosti pogosto nižja, težji pa je tudi dostop do javnih storitev, na primer izobraževanja in zdravstvenega varstva;

O.  ker je brezposelnost mladih vse bolj zaskrbljujoča, saj je dosegla kritično raven 23,3 % (povprečje na ravni EU leta 2013), medtem ko več kot 40 % mladih dela po pogodbi za določen čas, skoraj 25 % pa jih dela s skrajšanim delovnim časom;

P.  ker je za brezposelnost in brezposelnost mladih krivo tudi to, da ni učinkovitih ukrepov, s katerimi bi spodbujali javne naložbe na področju inovacij, raziskav in razvoja ter poklicnih kvalifikacij in spretnosti, s tem pa tudi gospodarsko rast in ekonomijo obsega;

Q.  ker je Komisija februarja 2013 sprejela sveženj o socialnih naložbah;

R.  ker so bila v okviru strategije Evropa 2020 na 13 držav članic naslovljena priporočila za posamezno državo, ki so se nanašala na spodbujanje zaposlenosti žensk;

S.  ker gre povečanje stopnje zaposlenosti žensk v nekaterih državah članicah v največji meri pripisati povečanju dela s skrajšanim delovnim časom; ker je v EU za polni delovni čas zaposlenih samo 53,5 % zaposlenih žensk; ker je bila leta 2012 stopnja zaposlenosti s krajšim delovnim časom pri ženskah 32,9 %, pri moških pa 8,4 %;

T.  ker Evropski socialni sklad podpira prizadevanja, da bi cilje strategije Evropa 2020 dosegli z ukrepi za boj proti brezposelnosti, s posebnim poudarkom na mladih; ker naj bi za dosego ciljev strategije Evropa 2020 uporabili naložbeni sveženj v vrednosti 300 milijard EUR, ki ga je obljubil Jean-Claude Juncker; ker bi bilo treba posebno pozornost nameniti zmanjšanju revščine in ustvarjanju kakovostnih delovnih mest;

U.  ker je Evropski svet v svojih sklepih z dne 27. junija 2014 poudaril, da je trenutna raven brezposelnosti v EU nesprejemljivo visoka, in zato oblikoval strateški program z močnim poudarkom na delovnih mestih, rasti in konkurenčnosti;

V.  ker si je EU zastavila, da bo dosegla svoje cilje glede predčasne opustitve šolanja, razlike med državami članicami na tem področju pa so kljub temu velike; ker se bo z zmanjšanjem stopnje predčasne opustitve šolanja povečala zaposljivost mladih;

W.  ker so se razlike v dohodkih povečale – leta 2012 je kar 20 % ljudi z najvišjimi dohodki zaslužilo 5,1-krat več kot 20 % ljudi z najnižjimi dohodki –, kar je še en pokazatelj vse večjih socialnih razlik znotraj držav članic in med njimi; ker zaradi večje neenakosti obstaja tveganje destabilizacije družbe v Evropi, s katerim se je treba spoprijeti z ukrepi, ki bodo spodbujali rast, na področju zaposlovanja in dostopa do javnega znanja ter prek ustvarjanja kakovostnih delovnih mest;

X.  ker bi bilo treba več pozornosti nameniti vključevanju načela enakosti spolov in politikam, ki se osredotočajo na ženske, da bi dosegli glavne cilje glede zaposlovanja in zmanjšanja revščine iz strategije Evropa 2020 ter odpravili trajno vrzel med spoloma glede brezposelnosti in revščine;

Y.  ker bodo demografski izzivi in staranje prebivalstva še naprej vplivali na zmožnost držav članic, da dosežejo cilje strategije Evropa 2020;

Z.  ker Komisija opozarja na makroekonomsko neravnotežje in razlike v delovanju trga dela v državah članicah, zlasti kar zadeva brezposelnost mladih;

Aa.  ker povečanje gospodarske rasti še ne zagotavlja dostojnejših delovnih mest in zmanjšanja revščine ali socialne neenakosti, potrebne so namreč tudi ustrezne politične odločitve za izpolnitev teh ciljev;

Ab.  ker kljub temu, da so socialna, zaposlitvena, fiskalna in gospodarska politika tesno povezane, Odbor za socialno zaščito, Odbor za zaposlovanje, Odbor za ekonomsko politiko in Ekonomsko-finančni odbor pri obravnavanju teh vprašanj zelo malo sodelujejo, kar ovira oblikovanje povezanih politik;

1.  obžaluje, da se sedanje politike osredotočajo le na gospodarsko rast, ne priznavajo pa potrebe po vključujočem in trajnostnem pristopu na podlagi pravic; poudarja, da je treba učinke rasti razširiti na vso družbo, da bi postala trajnostna;

2.  obžaluje, da so letni pregledi rasti in priporočila za posamezne države, ki so bila do zdaj sprejeta kot del letnih ciklov evropskega semestra, nezadostno usklajena s cilji strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja, zmanjševanja revščine in izobraževanja; obžaluje, da se ne upošteva pomen sistemov socialne varnosti kot glavnih instrumentov za stabilizacijo gospodarstva in družbe ter zmanjšanje revščine; zato poziva k odločnejšim prizadevanjem za vodenje in usklajevanje politik EU, da bi okrepili enotni trg, premagali ovire pri njegovem delovanju in izkoristili njegov potencial za povečanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanje delovnih mest; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v prihodnjih priporočilih za posamezne države prednostna naloga uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020;

3.  je seznanjen z delom, ki poteka v času italijanskega predsedovanja na temo „onkraj vidika rasti“, in meni, da bi moralo to prispevati k pregledu strategije Evropa 2020; opozarja na svoje stališče v resoluciji z dne 8. junija 2011 o BDP in več – merjenje napredka v svetu, ki se spreminja(5);

4.  poziva k vključitvi načela primerjalnega učenja v strategijo Evropa 2020, ki naj se obvezno upošteva v politiki držav članic EU, zlasti na področju evropskega trga dela; to pomeni, da bi izvajali učinkovito spremljanje in beleženje modelov in metod dobre prakse v Evropi, poudarek pa bi bil na zmanjšanju stopnje brezposelnosti, zlasti med mladimi; na podlagi tega bi morali primerjati in razvrstiti ustrezne nacionalne zglede, ugotovitve držav članic pa bi imele konkretne politične posledice;

5.  poziva države, naj uporabijo ambicioznejše in konkretnejše pristope pri prenosu ciljev EU v svoje cilje na nacionalni ravni; zlasti poziva k razčlenitvi ciljev zaposlovanja, zmanjšanja revščine in izobraževanja glede na starost in spol, da bi olajšali primerjavo;

6.  meni, da je doseganje ciljev ponovne industrializacije bistveno za konkurenčnost EU in da bi lahko s ponovnim zagonom resnične evropske industrijske politike spodbudili rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

7.  poziva k uvedbi prožnega dualnega sistema izobraževanja na nacionalni ali regionalni ravni in uvedbi učinkovite službe za zaposlovanje, ki bo tesno povezana z evropsko mrežo; poziva tudi k uresničitvi pravega vseživljenjskega učenja in merjenja na trgu dela, da bi izboljšali kvalifikacije starejših delavcev;

8.  opozarja na pomen socialnih partnerjev za politiko trga dela ter poudarja, da bi moralo biti posvetovanje z njimi sestavni del tega procesa; zato poziva Svet, Komisijo in države članice, naj okrepijo vključenost socialnih partnerjev, da bi zagotovili uspešno izvajanje strategije Evropa 2020;

9.  poziva k vzpostavitvi platforme socialnih partnerjev, ki bo usklajevala interese delodajalcev in delojemalcev;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo povečanje stopnje zaposlenosti vedno odraz novih kakovostnih delovnih mest v evropskem gospodarstvu;

11.  obžaluje, da se stopnja zaposlenosti v določeni meri povečuje s prekarnimi oblikami zaposlitve, kot so pogodbe brez določenega delovnega časa, navidezna samozaposlitev in neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom; izraža zaskrbljenost, da takšna delovna mesta delavcem ne zagotavljajo dostojnega življenja in ustreznih delovnih pravic;

12.  poudarja, da je kakovost zaposlitve pomembna za zaposlovanje večjega števila ljudi in za to, da bi lahko delali dlje, kar pomeni, da je ključni dejavnik pri doseganju cilja glede zaposlovanja v okviru strategije Evropa 2020; zato poudarja, da bi morali biti kazalniki zaposlenosti usmerjeni ne le v število ljudi, ki najdejo zaposlitev, temveč tudi v kakovost dela, da bi prikazali celostno sliko nacionalnih trgov dela;

13.  meni, da bi morale vse države članice predložiti nacionalna poročila o letnem napredku pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poleg tega poziva Komisijo, naj pripravi letno poročilo o napredku pri izvajanju strategije Evropa 2020 in izpolnjevanju vseh njenih glavnih ciljev;

14.  pozdravlja, da so bili v letošnjem ciklu prvič pregledani ključni zaposlitveni in socialni kazalniki; poziva k vključitvi dodatnih kazalnikov, kot so raven revščine otrok, dostop do zdravstvenega varstva in brezdomstvo; poziva k dodatni analizi značilnosti skupin prebivalstva v državah članicah, ki živijo v revščini, da bi bila prizadevanja na podlagi politik bolj osredotočena; poziva države članice in EU, naj pregled uporablja kot mehanizem za zgodnje opozarjanje, da bi oblikovali ustrezne politike;

15.  poziva, naj se naloge v okviru finančne in gospodarske strategije nujno uravnotežijo z močnimi socialnimi prednostnimi nalogami, s čimer bi zagotovili izvajanje socialne politike; poudarja, da bi morala biti vprašanja, povezana z zaposlovanjem in socialnimi vidiki, v okviru evropskega semestra enakovredna gospodarskim vprašanjem; poleg tega poziva k organizaciji skupnih srečanj med svetoma EPSCO in ECOFIN, da bi uskladila svoja stališča;

16.  meni, da mora biti cilj, povezan z ustvarjanjem kakovostne zaposlitve in kakovostnih delovnih mest ter z učinkovito rabo virov, učinkovitejši in opaznejši v vodilnih pobudah strategije Evropa 2020, zlasti v pobudah Evropa, gospodarna z viri, Unija inovacij in Evropska digitalna agenda, ter v pobudah industrijske politike, med drugim z vključitvijo merljivih zaposlitvenih kazalnikov v ustrezne preglede kazalnikov;

17.  meni tudi, da je pri pregledih, ki se bodo opravljali v prihodnosti, pomembno, da ključni zaposlitveni in socialni kazalniki sistematično razlikujejo med moškimi in ženskami;

18.  poziva Evropski svet, naj čim prej dokonča reformo ekonomske in monetarne unije, zlasti s predhodno uskladitvijo večjih načrtov gospodarskih reform, z oceno njenih socialnih učinkov in s solidarnostnimi mehanizmi; poziva, naj se usklajevanje podpre s celovito predhodno in naknadno oceno vpliva na družbo in enakost spolov;

19.  opozarja, da so se po podatkih Eurofunda stroški za mlade, ki niso zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo (izgubljeni dohodek, izgubljeni davčni prihodki ter večji izdatki za socialne transferje) v EU povečali z 153 milijard leta 2011 na 163 milijard leta 2012 in da bo po podatkih Mednarodne organizacije dela za reševanje težave brezposelnosti mladih v euroobmočju potrebnih 21 milijard EUR; zato meni, da je treba povečati financiranje EU, da bi dosegli cilj strategije Evropa 2020 glede 75-odstotne zaposlenosti; poudarja, da predčasno financiranje ne pomeni dodatnih sredstev in prinaša tveganje, da se bodo sredstva zagotavljala zlasti na začetku, ko so potrebe majhne, in se bodo porabila v času visokih potreb po financiranju, kar za upravičence projektov na terenu pomeni težavnejše in bolj nepredvidljivo delo; meni tudi, da so potrebne celovite in natančne smernice Komisije za države članice in njihove javne zavode za zaposlovanje glede upravičenosti njihovih programov v okviru pobude za zaposlovanje mladih;

20.  verjame, da se morajo države članice bolje odzivati na potrebe trga dela, še zlasti z zagotavljanjem tesnih povezav med izobraževalnim sistemom in trgom dela;

21.  poziva Komisijo, naj uskladi Evropski socialni sklad in druge evropske strukturne in investicijske sklade s političnimi prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020, da bi okrepila njihovo vlogo finančnih stebrov te strategije;

22.  poudarja, da je treba izvajanje jamstva za mlade spremljati tako, da bodo države članice lahko klicane na odgovornost za zaveze, ki so jih sprejele v priporočilu o jamstvu za mlade;

23.  spodbuja države članice, da za uresničitev cilja 75-odstotne zaposlenosti izboljšajo vodstvena, upravljavska in podjetniška znanja med mladimi, da bi nova in zagonska podjetja lahko izkoristila nove trge in uresničila svoj potencial za rast ter da bi mladi lahko postali tudi delodajalci, in ne le zgolj delojemalci;

24.  pozdravlja sprejetje programov v zvezi s pobudo za zaposlovanje mladih v nekaterih državah članicah; poudarja, da 6 milijonov EUR ne zadostuje za rešitev problema brezposelnosti mladih v EU; zato poziva Komisijo, naj reši vprašanje financiranja po koncu obdobja 2014–2015;

25.  pozdravlja, da je novoizvoljeni predsednik Komisije Jean-Claude Juncker najavil obsežen program naložb za zmanjšanje brezposelnosti; poudarja, da so potrebne večje naložbe (v infrastrukturo, raziskave in razvoj, zelena delovna mesta, inovacije in dokončno vzpostavitev notranjega digitalnega trga), ki bodo usmerjene v ohranjanje delovnih mest in ustvarjanje novih v skladu z naložbami v okviru strategije Evropa 2020 in ki ne bodo upoštevale samo vložkov, temveč tudi dejanske učinke politike; poudarja, da bi lahko te naložbe za dolgoročnejše koristi usmerili v visokokakovostno infrastrukturo za formalno in neformalno izobraževanje ter v odpravo ovir za izboljšanje enakega dostopa; spodbuja, da bi te naložbe povezali s konkretnimi zaposlitvenimi cilji in cilji, povezanimi z revščino, ker so za izpolnjevanje ciljev vključujoče družbe pomembne tudi naložbe na področjih, kot so kakovostne javne storitve;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo zlasti najbolj oddaljene regije, saj se tamkajšnji prebivalci zaradi naravnih značilnosti, ki jim niso v prid, kot so oddaljenost, geografska razdrobljenost, šibko gospodarstvo in naravne omejitve, soočajo z več neenakostmi glede dostopa do zaposlitvenih možnosti, delovne prakse in izobraževanja; poudarja, da so v teh regijah potrebni posebni okrepljeni mehanizmi za izvajanje programov naložb, da bi dosegli cilje strategije Evropa 2020 in sprostili potencial teh regij za gospodarski in socialni razvoj;

27.  poziva države članice, naj se osredotočijo na sektorje z visokim potencialom za rast in ustvarjanje delovnih mest, kot so zeleni sektor, beli sektor in IKT;

28.  priporoča, naj se novi program naložb, ki bo namenjen boju proti brezposelnosti, osredotoči na boj proti brezposelnosti mladih, ki je danes eden najresnejših problemov v EU; v ta namen bi bilo treba nameniti dodatna sredstva za program Erasmus za mlade podjetnike, da bi bolj učinkovito podpirali podjetništvo in mobilnost mladih kot konkreten način boja proti njihovi brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti;

29.  poziva Svet, Komisijo in države članice, naj v okvir strategije Evropa 2020 vključijo vprašanje enakosti spolov, da bi merili napredek pri zmanjšanju razlik med spoloma pri zaposlovanju in da bi se politični ukrepi v letnem pregledu rasti vključili v priporočila za posamezne države;

30.  ponovno poziva k izvajanju svežnja socialnih naložb, vključno s: sporočilom o socialnih naložbah za rast in kohezijo; priporočilom z naslovom „Vlaganje v otroke – prekinimo krog prikrajšanosti“; delovnimi dokumenti služb Komisije o demografskih in socialnih trendih, o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela, o socialnih storitvah splošnega pomena, o dolgoročni negi v starajočih se družbah, o boju proti brezdomstvu v Evropski uniji, o vlaganju v zdravje in o socialnem vlaganju v okviru evropskega socialnega sklada;

31.  obžaluje, da so bili časovni načrt in postopki evropskega semestra vzpostavljeni tako, da ni bila predvidena formalna vloga Parlamenta v tem ciklu in zato ne bo imel dovolj časa za obravnavo pred spomladanskim zasedanjem Evropskega sveta;

32.  poziva države članice, naj odpravijo nepotrebne upravne obremenitve in birokracijo za samozaposlene, mikropodjetja ter mala in srednja podjetja in olajšajo pogoje za ustanovitev zagonskih podjetij;

33.  poudarja, da je treba davčno breme preložiti z dela na druge oblike vzdržne obdavčitve, da bi spodbujali rast in ustvarjanje delovnih mest;

34.  poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo in izboljšajo mehanizme za mobilnost delavcev, zlasti Evropski portal za zaposlitveno mobilnost in javne zavode za zaposlovanje, da bi okrepili zaposlovanje mladih in tudi siceršnje zaposlovanje;

35.  ugotavlja, da cilji strategije Evropa 2020 še niso doseženi, in meni, da bi bilo treba za njihovo doseganje uvesti odločnejše ukrepe za premostitev sedanjega zaostanka; poziva Komisijo, naj v sklopu vmesnega pregleda sproži postopek javnega posvetovanja za pregled evropskega semestra, da bi izboljšali njegovo učinkovitost in legitimnost, ker bi moral proces evropskega semestra pomagati pri uresničevanju strategije Evropa 2020;

36.  obžaluje, da Evropski svet v svoji predhodni razpravi o oceni strategije Evropa 2020 dne 20. in 21. marca 2014 ni obravnaval krovnega cilja zmanjšanja revščine;

37.  poziva Evropsko komisijo, naj razvije strategijo, ki bo s celostnimi ukrepi in ustreznimi socialnimi naložbami podprla države članice pri premagovanju brezdomstva;

38.  poudarja, da veliko povečanje neenakosti, ki smo ji priča v EU in o kateri so države poročale v okviru semestra, pomeni veliko tveganje za demokracijo; opozarja na opozorila Mednarodnega denarnega sklada in Mednarodne organizacije dela, da bi lahko dodatno povečanje neenakosti v EU destabiliziralo našo družbo; ponovno poziva k ambicioznejšim ciljem ter natančnejšim in objektivnejšim oblikam merjenja, da bi zmanjšali neenakost, revščino in socialno izključenost tako v državah članicah kot med njimi, zlasti glede na vse večje socialne razlike v nekaterih državah članicah;

39.  poziva države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe in obrnejo trend rasti stopnje tveganja revščine in socialne izključenosti, da bi dosegli krovni cilj strategije Evropa 2020 in do leta 2020 rešili vsaj 20 milijonov ljudi pred tveganjem revščine in socialne izključenosti;

40.  poziva države članice, naj zagotovijo dostop do trga dela in ustrezno socialno varnost tudi najranljivejšim članom družbe;

41.  poziva Komisijo, naj sprejme konkretne nove ukrepe na področju izobraževalnih in inovacijskih politik, da bi okrepila medsebojno dopolnjevanje med rastjo in bojem proti neenakosti;

42.  poziva, naj se pri vmesnem pregledu strategije Evropa 2020 določi podcilj za zmanjšanje revščine otrok;

43.  zato poziva k uvedbi kazalnikov „revščine“, ki bi se uporabljali za merjenje ravni revščine v državah članicah, da bi prepoznali tiste, ki jim grozi izključenost;

44.  vendar opozarja, da kazalnik revščine ni neposreden dokaz za dejansko socialno izključenost in zato poziva k izboljšanju merjenja zaznane socialne izključenosti, da bi bolje razumeli razloge zanjo in katere skupine so še posebej prizadete;

45.  priznava, da so države članice odgovorne za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 v skladu z načelom subsidiarnosti in da jih EU podpira pri njihovih ukrepih; meni, da v okviru tega procesa in prek medsebojnih pregledov in izmenjave najboljše prakse obstaja potencial za podporo držav članic pri izvajanju potrebnih strukturnih reform, za večjo prilagodljivost prožnost trga dela in zagotovitev pogojev, v katerih bi podjetja ustvarjala delovna mesta; vendar poudarja, da je pomembno pravočasno ukrepanje držav članic, saj bi imelo neukrepanje resne posledice v vsej EU; zahteva vključitev nacionalnih parlamentov ter lokalnih in regionalnih oblasti pri oblikovanju in izvajanju nacionalnih programov reform, tudi prek sistemov upravljanja na več ravneh;

46.  obžaluje, da sprejeti večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 s proračunskimi sredstvi v višini 960 milijard EUR prvič pomeni neto zmanjšanje proračuna EU; meni, da večletni finančni okvir ni dovolj, da bi pomagal doseči zaposlitvene in socialne cilje strategije Evropa 2020; zato meni, da je vmesni pregled večletnega finančnega okvira izjemnega pomena za spremembo strateške usmeritve izdatkov EU v smeri gospodarskega okrevanja s številnimi delovnimi mesti;

47.  opozarja na pomembno vlogo Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve pri spremljanju učinkovite porabe sredstev Evropskega socialnega sklada, vključno z 20 %, ki so na voljo za socialno vključevanje, in spremljanju, kako so države članice učinkovito uporabile ta vir naložb za doseganje ciljev strategije Evropa 2020;

48.  poudarja, da mora biti spremljanje zaposlitvenih in socialnih ciljev bolj natančno in da je treba hitreje pripraviti primerljive statistike; zato poziva, da bi podatke o brezposelnosti in kazalnike o izpostavljenosti tveganju revščine ali socialne izključenosti zlasti na ravni NUTS 3 pridobivali v realnem času, da bi lahko ocenili razmere na nacionalnih trgih dela;

49.  poziva Komisijo, naj ob vmesnem pregledu strategije Evropa 2020 določi poseben cilj na področju zaposlovanja mladih in/ali pripravi posebno integrirano smernico o zaposlovanju mladih;

50.  poziva, naj konstruktivno posvetovanje s civilno družbo poleg posvetovanja s socialnimi partnerji postane sestavni del strategije Evropa 2020 na vseh ravneh postopka; poziva Komisijo, naj pripravi smernice za ta postopek;

51.  poudarja, da resno posvetovanje s predstavniki civilne družbe ne bi povečalo le demokratične legitimnosti postopka ter možnosti, da bodo državljani sprejeli reforme in jih bo lažje izvajati, temveč bi lahko okrepilo tudi dokazno osnovo za oceno reform; zato bi morala biti letna konvencija proti revščini in socialni izključenosti bolje usklajena z evropskim semestrom;

52.  poziva Komisijo, naj upošteva tudi rezultat potekajoče javne razprave, preden bo objavila konkretne predloge za vmesni pregled strategije; prav tako vztraja, da se je treba pred sprejetjem dokončnih odločitev posvetovati s Parlamentom;

53.  poziva k močnim prizadevanjem za dosego ciljev glede podnebnih sprememb in energetske trajnosti, ker so bistveni za trajnostno in vključujočo rast;

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, nacionalnim parlamentom in Evropskemu svetu.

(1) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 57. (2) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 57. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0010. (4) Eurostat, Četrtletni pregled razmer na področju zaposlovanja in socialnih razmer v EU, september 2014. (5) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 81.