Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 18. december 2014 - StrasbourgKončna izdaja
Preganjanje demokratične opozicije v Venezueli
 Mavretanija, zlasti primer Birama Daha Abeida
 Sudan: primer dr. Amina Mekija Medanija
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu: predhodni prispevki v sheme za financiranje reševanja
 Sklenitev Pridružitvenega sporazuma z Gruzijo
 Pridružitveni sporazum z Gruzijo ***

Preganjanje demokratične opozicije v Venezueli
PDF 224kWORD 71k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2014 o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli (2014/2998(RSP))
P8_TA(2014)0106RC-B8-0375/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Venezueli, in sicer z dne 24. maja 2007 o primeru postaje „Radio Caracas TV“ v Venezueli(1), z dne 23. Oktobra 2008 o političnih razglasitvah neprimernosti v Venezueli(2), z dne 7. maja 2009 o primeru Manuela Rosalesa v Venezueli(3), z dne 11. februarja 2010 o Venezueli(4), z dne 8. julija 2010 o Venezueli, zlasti primeru Marie Lourdes Afiuni(5), z dne 24. maja 2012 o morebitnem izstopu Venezuele iz Medameriške komisije za človekove pravice(6) in z dne 27. februarja 2014 o političnih razmerah v Venezueli(7),

–  ob upoštevanju izjav za medije, ki jih je dal tiskovni predstavnik visoke predstavnice EU/podpredsednice Komisije Catherine Ashton dne 28. marca 2014 in 15. aprila 2014 o razmerah v Venezueli,

–  ob upoštevanju mnenja delovne skupine za prisilna ali neprostovoljna izginotja pri komisiji generalne skupščine ZN za človekove pravice z dne 26. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju izjave visokega komisarja ZN za človekove pravice z dne 20. oktobra 2014 o priporu protestnikov in politikov v Venezueli,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah, katerega podpisnica je Venezuela,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker zaradi gospodarske krize, močno razširjene korupcije, kroničnega pomanjkanja osnovnih dobrin, nasilja in političnih delitev že od februarja 2014 potekajo mirne demonstracije proti vladi predsednika Nicolása Madure; ker policija, narodna garda ter nasilne in nenadzorovane oborožene provladne skupine nad protestniki izvajajo nesorazmerno silo in nasilje; ker po poročanju lokalnih in mednarodnih organizacij več kot 1700 protestnikov čaka na sojenje, več kot 69 jih je še zaprtih, vsaj 40 ljudi pa je med demonstracijami umrlo, njihovi morilci pa še niso bili privedeni pred sodišče; ker so iz urada visokega komisarja ZN za človekove pravice potrdili, da so prejeli poročila o več kot 150 primerih slabega ravnanja s priporniki, tudi mučenja; ker več virov poroča, da varnostne sile nadaljujejo preganjanje demokratične opozicije;

B.  ker sta svoboda izražanja in pravica do sodelovanja v miroljubnih protestih temelja demokracije in sta priznana tudi v venezuelski ustavi; ker enakost in pravica za vse nista mogoča brez spoštovanja temeljnih svoboščin in pravic vsakega državljana; ker številna poročila potrjujejo, da se nad mediji izvaja vse močnejša cenzura in ustrahovanje; ker je Medameriška tiskovna agencija (IAPA) med svojo 70. generalno skupščino v Santiagu (Čile) objavila, da Venezuela izvaja večji pritisk na neodvisne medije, in jo pozvala, naj spoštuje svobodo izražanja, ter posvarila pred nadaljnjim izgubljanjem demokratične svobode;

C.  ker je bil vodja opozicije Leopoldo López 18. februarja 2014 samovoljno pridržan in obtožen zarote, hujskanja k nasilnim protestom, požiga in poškodovanja lastnine; ker je že od začetka pripora žrtev fizičnega in psihološkega mučenja ter zaprt v samici; ker so bili opozicijska župana Daniel Ceballos in Vincenco Scarano ter policist Salvatore Lucchese aretirani, ker niso ustavili protestov in civilnega upora v svojih mestih, ter obsojeni na več let zapora; kar sta bila zoper opozicijske kongresnike Juana Carlosa Caldero, Ismaela Garcío in Richarda Marda sprožena preiskava in sodni postopek, da bi se jim prekinil mandat in bi bili izključeni iz kongresa;

D.  ker so bili študentski voditelji, kot so predsednik študentskega centra šole za socialno delo na Univerzi v Venezueli Sairam Rivas, Cristian Gil in Manuel Cotiz, več kot 120 dni neupravičeno zaprti v prostorih venezuelske obveščevalne službe, v tem času pa so jih mučili in z njimi slabo ravnali zaradi povezave s protesti, ki so potekali od februarja do maja 2014, obtoženi pa so bili tudi hujskanja k zločinu in uporabe mladoletnikov za izvajanje kriminalnih dejanj;

E.  ker je visoki komisar ZN za človekove pravice Zejd Raad Al Husein 20. oktobra 2014 izrazil zaskrbljenost zaradi pripora protestnikov in pozval k izpustitvi vseh, ki so bili priprti zaradi uživanja pravice do miroljubnega protesta; ker je delovna skupina ZN za samovoljna pridržanja 8. oktobra 2014 ocenila, da je Leopoldo Lopez priprt nezakonito, samovoljno in iz političnih razlogov, ter pozvala k njegovi izpustitvi in izpustitvi vseh, ki so še samovoljno priprti;

F.  ker je venezuelska vlada še posebej dolžna upoštevati pravno državo in mednarodno pravo, saj je Venezuela že od 16. oktobra 2014 nestalna članica varnostnega sveta ZN;

G.  ker je v pripombah iz nedavnega poročila odbora ZN proti mučenju o Bolivarski republiki Venezueli izrecno izražena zaskrbljenost zaradi splošno razširjene nekaznovanosti, mučenja in zlorabljanja političnih zapornikov, pretirane uporabe sile, sprejemanja dejanj oboroženih provladnih skupin in sodelovanja z njimi, samovoljnih pridržanj ter pomanjkanja temeljnih postopkovnih jamstev; ker to poročilo poziva k takojšnji izpustitvi vseh, ki so samovoljno pridržani, tudi Leopolda Lópeza in Daniela Ceballosa, ki sta bila aretirana zaradi izvajanja svoje pravice do izražanja in mirnega protesta, ter izraža zaskrbljenost zaradi napadov na novinarje in borce za človekove pravice, zunajsodnih pobojev in popolnega nespoštovanja neodvisnega sodstva;

H.  ker je generalni sekretar Organizacije ameriških držav José Miguel Insulza pozval k izpustitvi vseh, ki so zaprti zaradi udeležbe v protestih; ker je Medameriška komisija za človekove pravice izrazila resno zaskrbljenost zaradi razmer glede svobode združevanja in svobode izražanja v Venezueli;

I.  ker je 10. septembra 2013 začela učinkovati odločitev Venezuele, da odstopi od Ameriške konvencije o človekovih pravicah; ker zaradi tega ukrepa državljani in prebivalci Venezuele ne morejo vložiti tožbe pri Medameriškem sodišču za človekove pravice;

J.  ker so marca 2014 Mario Corino Machado, poslanko nacionalne skupščine, ki je na volitvah v Venezueli dobila največ glasov, nezakonito in samovoljno odstavili in ji odvzeli mandat, predsednik nacionalne skupščine Diosdado Cabello pa jo je obtožil izdaje, ker je pred stalnim svetom Organizacije ameriških držav spregovorila o množičnih in sistematičnih kršitvah človekovih pravic v Venezueli, in jo izločil iz skupščine;

K.  ker je proti Marii Corini Machado v času njenega političnega in parlamentarnega delovanja potekalo več kazenskih postopkov in je bila deležna političnega preganjanja, groženj, ustrahovanja in nadlegovanja, vladni privrženci pa so jo v glavni dvorani nacionalne skupščine celo fizično napadli; ker je bila nedavno obtožena poskusa umora predsednika države Nicolasa Madura in ji zato grozi do 16 let zaporne kazni;

L.  ker sodstvo v Venezueli ne deluje kot neodvisna veja oblasti; ker ni mogoče pričakovati, da bi v tem sodnem sistemu obtožbe proti predstavnikom opozicije nepristransko preiskali in jim pošteno sodili;

M.  ker lahko samo spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ter konstruktiven in spoštljiv dialog v duhu strpnosti pomagata državi, da se reši iz sedanje težke krize in premaga težave, ki jo čakajo v prihodnosti;

N.  ker sta aprila 2014 vlada in opozicija začeli pogajanja v zvezi s protesti, imenovana „Mesa de Dialogo“, a sta jih žal mesec pozneje prekinili, ne da bi kaj dosegli;

O.  ker ima med državami Latinske Amerike Venezuela največ zalog energentov; ker prebivalci Venezuele trpijo hudo pomanjkanje osnovnih dobrin, cene hrane so se podvojile, količine hrane pa so jim začeli omejevati; ker cene nafte še naprej padajo, kar še prispeva k upadu gospodarske rasti in ogroža krhko in od nafte odvisno gospodarstvo države;

P.  ker Venezuela ni bila sposobna vzdrževati javnega reda in miru in je zato postala ena od držav z največ nasilja na svetu; ker je po navedbah urada Združenih narodov za droge in kriminal trajajoča politična in gospodarska kriza v Venezueli prispevala k višji stopnji umorov in manjši varnosti državljanov;

1.  je močno zaskrbljen glede vse hujših razmer v Venezueli in obsoja zapiranje mirnih protestnikov, študentov in voditeljev opozicije; poziva k takojšnji izpustitvi samovoljno pridržanih zapornikov, kakor zahteva več organov ZN in mednarodnih organizacij;

2.  odločno obsoja politično preganjanje in zatiranje predstavnikov demokratične opozicije, kršitev svobode izražanja in demonstriranja ter medijsko in spletno cenzuro;

3.  odločno obsoja uporabo nasilja proti protestnikom; izraža iskreno sožalje družinam žrtev; poziva venezuelske oblasti, naj ta nezakonita dejanja preiščejo in njihovim storilcem sodijo, pri čemer naj nihče ne ostane nekaznovan;

4.  poziva vse strani k mirnemu dialogu, v katerega naj se vključijo vse plasti venezuelske družbe, da bi poiskali skupne točke in da bi politični akterji lahko razpravljali o največjih težavah, s katerimi se sooča država; poziva vse vpletene strani, naj se izognejo nadaljnjemu stopnjevanju nasilja, venezuelsko vlado pa želi spomniti, da konstruktivnega dialoga ne more biti, dokler bodo voditelji opozicije samovoljno priprti in še naprej v zaporu;

5.  poziva venezuelske oblasti, naj nemudoma razorožijo in razpustijo nenadzorovana oborožena provladna gibanja in skupine ter odpravijo njihovo nekaznovanost;

6.  venezuelsko vlado opozarja, da je odgovorna za zagotovitev skladnosti vseh sodnih postopkov z mednarodnimi standardi; želi spomniti, da je spoštovanje načela delitve oblasti temelj demokracije in da oblast ne sme uporabljati pravosodja kot sredstva za politični pregon in zatiranje demokratične opozicije; poziva venezuelske oblasti, naj umaknejo neutemeljene obtožbe in naloge za prijetje politikov iz opozicije ter zagotovijo varnost vsem državljanom, ne glede na njihova politična stališča in pripadnost;

7.  poziva venezuelsko vlado, naj spoštuje svojo ustavo in mednarodne obveznosti v zvezi z neodvisnostjo sodstva, svobodo govora, združevanja in mirnega zbiranja ter političnim pluralizmom, saj so to temelji demokracije, prav tako pa naj zagotovi, da ne bo nihče kaznovan zaradi uresničevanja pravice do mirnega zbiranja in svobode govora;

8.  poziva venezuelsko vlado, naj spoštuje človekove pravice in opravi učinkovite preiskave v zvezi z obtožbami o kršitvah človekovih pravic, poleg tega pa naj ustvari okolje, v katerem bodo zagovorniki človekovih pravic in neodvisne nevladne organizacije lahko opravljali svoje zakonito delo na področju uveljavljanja človekovih pravic in demokracije;

9.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, delegacijo EU in delegacije držav članic, naj še naprej opazujejo preiskave in sodna zaslišanja voditeljev opozicije;

10.  poziva venezuelsko vlado, naj z Evropsko unijo začne tesen in odprt dialog o človekovih pravicah;

11.  poziva EU, njene države članice in visoko predstavnico/podpredsednico Federico Mogherini, naj pozovejo k takojšni izpustitvi protestnikov, ki so jih od začetka protestov samovoljno priprli;

12.  želi spomniti na svojo zahtevo, da Venezuelo čim prej obišče ad hoc delegacija Evropskega parlamenta, da bi ocenila razmere v državi in stopila v dialog z vsemi stranmi v konfliktu;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in nacionalni skupščini Bolivarske republike Venezuele, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.

(1) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 484.
(2) UL C 15 E, 21.1.2010, str. 85.
(3) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 113.
(4) UL C 341 E, 16.12.2010, str. 69.
(5) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 130.
(6) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 88.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0176.


Mavretanija, zlasti primer Birama Daha Abeida
PDF 132kWORD 66k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2014 o Mavretaniji, zlasti o primeru Birama Daha Abeide (2014/2999(RSP))
P8_TA(2014)0107RC-B8-0382/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mavretaniji, in sicer z dne 14. junija 2012 o človekovih pravicah in varnostnih razmerah na območju Sahela(1) ter z dne 22. oktobra 2013 o razmerah na področju človekovih pravic na območju Sahela(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 17. marca 2014 o izvajanju strategije EU za varnost in razvoj Sahela,

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 25. junija 2014 o predsedniških volitvah v Islamski republiki Mavretaniji,

–  ob upoštevanju 1. člena mavretanske ustave, ki vsem svojim državljanom zagotavlja enakost pred zakonom, ne glede na poreklo, rasno pripadnost, spol ali družbeni položaj,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev (ki jo je Mavretanija ratificirala leta 1986), ki v 5. členu izrecno prepoveduje suženjstvo, in dejstva, da je Mavretanija pristopila k mednarodnim instrumentom, ki prepovedujejo sodobne oblike suženjstva, zlasti h Konvenciji o suženjstvu iz leta 1926 in Protokolu k tej konvenciji, ter Dopolnilni konvenciji o odpravi suženjstva, trgovine s sužnji, ustanov in prakse, podobne suženjstvu, 1956,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (ACP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000 (sporazum iz Cotonouja),

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev o Mavretaniji z dne 24. julija 2014 odbora ZN za odpravo diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela št. 105 o odpravi prisilnega dela,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker Biram Dah Abeid, sin osvobojenih sužnjev, sodeluje v kampanji za odpravo suženjstva; ker je leta 2008 ustanovil Pobudo za ponovno obuditev gibanja za ukinitev suženjstva (Initiative pour la Résurgence du Mouvement Abolitionniste); ker ta organizacija opozarja na to vprašanje in pomaga posamezne primere privesti pred sodišče; ker je Biram Dah Abeid leta 2013 prejel nagrado ZN za človekove pravice;

B.  ker je bil Biram Dah Abeid, vodilni mavretanski aktivist proti suženjstvu in ustanovitelj Pobude za ponovno obuditev gibanja za ukinitev suženjstva, 11. novembra 2014 aretiran po mirnem shodu proti suženjstvu; ker je bil obtožen pozivanja k demonstraciji, udeležbi na njej in članstva v nezakoniti organizaciji, in ker naj bi bil po nekaterih poročilih sodeč lahko obsojen na smrt; ker je v mavretanskem kazenskem zakoniku še vedno predvidena smrtna kazen in ni omejena samo na najhujša kazniva dejanja ter se izreka po obsodbah na podlagi priznanj, pridobljenih z mučenjem;

C.  ker so bili prijeti in pridržani tudi drugi aktivisti proti suženjstvu, tako da se je skupno število zaprtih aktivistov mavretanske Pobude za ponovno obuditev gibanja za ukinitev suženjstva povzpelo na 17; ker naj bi mavretanska policija pri aretacijah uporabila prekomerno silo, med drugim udarce z gumijevkami, vlačenje po tleh ter ponižujoče ravnanje, tudi tako, da so se morale pridržane osebe sleči do golega; ker obstajajo tudi obtožbe, da so pazniki v zaporih poskušali nekatere aktiviste prisiliti k podpisu priznanja;

D.  ker je bil Biram Dah Abeid drugouvrščen na predsedniških volitvah v Mavretaniji leta 2014; ker je zaradi svojega ugleda glavna tarča mavretanskih oblasti; ker gre pri njegovi aretaciji, pa tudi pri aretaciji njegovih kolegov, za zatiranje politične opozicije in civilne družbe;

E.  ker je v Mavretaniji še vedno prisotno suženjstvo, čeprav je bilo leta 1981 uradno odpravljeno in leta 2007 opredeljeno kot kaznivo dejanje; ker je Mavretanija po svetovnem indeksu suženjstva za leto 2014 največja kršiteljica in ima največji delež zasužnjenega prebivalstva (do 4 %); ker je po nekaterih podatkih zasužnjenih do 20 % prebivalstva; ker pred kratkim sprejeti zakon o odpravi suženjstva ne zajema vseh oblik suženjstva v Mavretaniji, saj na primer izključuje vse oblike podložništva;

F.  ker je suženjstvo v Mavretaniji odvisno od rasne pripadnosti in sužnji skoraj izključno prihajajo iz (črnske) skupnosti Haratin, kateri pripada 40 do 60 % mavretanskega prebivalstva, ter drugih skupnosti, kar je potrdil posebni poročevalec za sodobne oblike suženjstva; ker pripadniki skupnosti Haratin, četudi niso sužnji, pogosto nimajo dostopa do boljših delovnih mest in uglednih položajev v javnem življenju;

G.  ker je suženjstvo praviloma dedno in se dojenčki, ki se rodijo zasužnjenim ženskam, pogosto obravnavajo kot doživljenjska lastnina gospodarjeve družine, ker so sužnje redno deležne spolnega nasilja; ker večina sužnjev nima dostopa do formalnega izobraževanja in jih učijo, da je njihova usoda ostati pri gospodarju, s čimer se ohranja tako imenovano psihološko suženjstvo; ker sužnje potrebujejo privolitev gospodarja, če se želijo poročiti; ker se veliko sužnjev rodi kot posledica posilstva; ker imajo tudi izpuščeni sužnji le malo možnosti za kakovostno zaposlitev;

H.  ker je Mavretanija ratificirala konvencije, kot je Splošna deklaracija o človekovih pravicah in Mednarodni pakt o političnih in državljanskih pravicah, ter Sporazum AKP-ES iz Cotonouja;

1.  ostro obsoja aretacijo in pridržanje aktivista proti suženjstvu Birama Daha Abeide in njegovih soaktivistov, ter zahteva njihovo takojšnjo izpustitev; je zaskrbljen zaradi poročil o nasilju proti nekaterim aktivistom, ter poziva mavretanske oblasti, naj sprožijo kazenski pregon proti uradnim osebam, ki so bile udeležene pri zlorabi in mučenju zapornikov;

2.  poziva mavretansko vlado, naj preneha z uporabo sile proti civilistom, ki se udeležujejo mirnih javnih protestov in medijskih kampanj v podporo Biramu Dahu Abeidi, naj preneha zatirati civilno družbo in politično opozicijo, ter naj aktivistom proti suženjstvu dovoli, da svoje nenasilne aktivnosti izvajajo brez strahu pred nadlegovanjem ali ustrahovanjem; poziva mavretanske oblasti, naj dovolijo svobodo govora in združevanja v skladu z mednarodnimi konvencijami in lastnim nacionalnim pravom;

3.  močno obsoja vse oblike suženjstva, še posebej zelo razširjeno suženjstvo, o katerem poročajo v Mavretaniji, suženjstvu podobne prakse in trgovino z ljudmi; pozdravlja, da je mavretanska vlada uvrstila suženjstvo med kazniva dejanja, da obstaja posebno sodišče za suženjstvo in da je vlade marca 2014 napovedala, da bo uvedla časovni načrt za odpravo suženjstva;

4.  z obžalovanjem ugotavlja, da je bil samo en primer suženjstva kazensko preganjan; poziva mavretansko vlado, naj konča vse oblike suženjstva, naj uveljavi zakone proti suženjstvu in sprejme zakone za spremembo ali razveljavitev diskriminacijske zakonodaje, vključno z diskriminacijskimi določbami kazenskega zakonika, zakonika o osebnih stanjih in državljanstvu; poudarja, da je treba sume suženjstva in suženjstvu podobnih praks učinkovito raziskati in sodno preganjati;

5.  poziva mavretanske oblasti, naj povečajo ozaveščenost ljudi o suženjstvu na vseh ravneh družbe; močno spodbuja mavretanske oblasti, naj pomagajo spremeniti stališča družbe do rasne pripadnosti in suženjstva, zlasti glede pripadnikov haratinske skupnosti; poudarja, da bi bilo treba prepovedati diskriminacijo zaradi etnične pripadnosti, zlasti na področju izobraževanja in zaposlovanja; nadalje poziva mavretanske oblasti, naj v celoti odpravijo na kastah temelječi sistem suženjstva, zlasti v zvezi z ženskami, ki delajo v gospodinjstvu;

6.  poziva k uvedbi splošnega formalnega izobraževanja, da se bodo sedanji in nekdanji sužnji in njihovi otroci lahko opismenili in pridobili ustrezno orodje za kakovostno zaposlitev; ugotavlja, da bi morali vsi mavretanski državljani dobiti pravico do lastne zemlje, še zlasti, če so več generacij živeli na njej in jo obdelovali – pravica, ki je po mnenju Birama Daha Abeide in mavretanske Pobude za ponovno obuditev gibanja za ukinitev suženjstva ključna za odpravo suženjstva; v zvezi s tem spodbuja mavretansko vlado, naj ratificira konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 169, ki priznava načine uporabe zemlje za avtohtona ljudstva;

7.  poudarja pomen plodnega sodelovanja med EU in Mavretanijo, ki naj prispeva k demokraciji, trdnosti in razvoju države; poudarja, da je Mavretanija pomembna partnerica za strategijo EU za varnost in razvoj Sahela;

8.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za odpravo suženjstva v Mavretaniji, zlasti z izvajanjem jasne in uporabne zunanje politike in politike človekovih pravic, ki bo v skladu s strateškim okvirom EU za človekove pravice in demokracijo, ter s spodbujanjem razsežnosti človekovih pravic kot sestavnega dela strategije EU za Sahel in v dialogu z mavretansko vlado, tudi v okviru formalnih dvostranskih sporazumov;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, državam članicam, mavretanskim oblastem, skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Svetu ZN za človekove pravice, Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav, Arabski ligi in Afriški uniji.

(1) UL C 322 E, 15.11.2013, str. 94.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0431.


Sudan: primer dr. Amina Mekija Medanija
PDF 134kWORD 66k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2014 o Sudanu: primer dr. Amina Mekija Medanija (2014/3000(RSP))
P8_TA(2014)0108RC-B8-0389/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Sudanu,

–  ob upoštevanju poročila z dne 18. septembra 2013 o razmerah na področju človekovih pravic v Sudanu, ki ga je pripravil neodvisni strokovnjak Sveta OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju izjave Evropske unije z dne 15. julija 2014 o izpustitvi političnih zapornikov v Sudanu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve o Sudanu z dne 11. novembra 2014,

–  ob upoštevanju poročila z dne 4. septembra 2014 o razmerah na področju človekovih pravic v Sudanu, ki pripravil neodvisni strokovnjak Sveta OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju sporazumov o nacionalnem dialogu in ustavnem postopku, podpisanih v Adis Abebi dne 4. septembra 2014,

–  ob upoštevanju izjave o „sudanskem pozivu“ k vzpostavitvi države državljanov in demokracije,

–  ob upoštevanju sudanskega nacionalnega načrta za človekove pravice, ki je bil sprejet leta 2013 na podlagi načel univerzalnosti in enakosti vseh ljudi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o EU in svetovnem razvojnem okviru po letu 2015(1),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

–  ob upoštevanju načel iz Johannesburga o državni varnosti, svobodi izražanja in dostopanju do informacij, svobodi izražanja in dostopanju do informacij, dok. OZN E/CN.4/1996/39 (1996),

–  ob upoštevanju sudanskega celovitega mirovnega sporazuma iz leta 2005,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je 6. decembra 2014 sudanska nacionalna obveščevalna in varnostna služba na domu v Kartumu aretirala dr. Amina Mekija Medanija, znanega borca za človekove pravice in nekdanjega predsednika sudanske organizacije za spremljanje človekovih pravic Sudan Human Rights Monitor,

B.  zaradi resne zaskrbljenosti za varnost dr. Medanija, ki je star 76 let in je šibkega zdravja, ker mu sudanska nacionalna obveščevalna in varnostna služba ob aretaciji domnevno ni dovolila, da bi sabo vzel zdravila,

C.  ker dr. Medani simbolizira močno predanost človekovim pravicam, humanitarnosti in pravni državi, saj je bil na visokih položajih v številnih različnih nacionalnih in mednarodnih ustanovah, tudi v sudanskem pravosodju, demokratični tranzicijski vladi Sudana kot minister za mir in v Organizaciji združenih narodov; ker je zastopal žrtve kršitev in vztrajno opozarjal na zlorabo oblasti in je za svoja prizadevanja na lokalni in mednarodni ravni za spodbujanje človekovih pravic od delegacije EU v Sudanu prejel nagrado „heroji človekovih pravic“ za leto 2013;

D.  ker je bil dr. Medani aretiran kmalu po vrnitvi iz Adis Abebe, kjer je v imenu organizacij civilne družbe podpisal „sudanski poziv“– zavezo, da si bodo prizadevale končati konflikte, ki besnijo po različnih regijah Sudana, in za zakonite, institucionalne in gospodarske reforme; ker sta bila 6. in 7. decembra 2014 na podoben način aretirana tudi vodja opozicijske stranke Forum nacionalnega konsenza Faruk Abu Isa in dr. Farah Ibrahim Mohamed Alagar – po tem, ko sta sodelovala pri „sudanskem pozivu“;

E.  ker so izjavo, ki podpisnike obvezuje, da končajo vojno in konflikte, podpisali predstavniki političnih in opozicijskih strank, tudi Nacionalne stranke Umma, Sil nacionalnega konsenza in Sudanske revolucionarne fronte; ker je ta deklaracija dodatek k pariški deklaraciji z dne 8. avgusta 2014, ki so je podpisale Sudanska revolucionarna fronta in Nacionalna stranka Umma, ki jo je zastopal Sadik al Mahdi;

F.  ker je aretacija dr. Medanija značilna za represivno politiko, ki jo sudanske oblasti izvajajo z namenom, da bi preprečile zakonito mirno politično razpravo, in jo uporabljajo, da bi omejile svobodo mnenja, izražanja in združevanja in ga še dodatno dokazujejo primeri nezakonitega samovoljnega pridržanja, ki ga izvaja sudanska obveščevalna in varnostna služba,

G.  ker je glavna odgovornost vlad, da obravnavajo politična, gospodarska in socialna vprašanja svojih državljanov; ker je treba konflikte med vlado in državljani reševati s političnimi sredstvi prek pogajanj;

H.  ker je Sudan v kritičnem obdobju političnega dialoga, v katerem so ljudje, kot je dr. Medani, zelo potrebni, da v procesu reforme prispevajo svoje izkušnje;

1.  odločno obsoja samovoljno aretacijo in pridržanje dr. Medanija in drugih miroljubnih aktivistov kot nezakonito kršitev njihovih miroljubnih in legitimnih političnih dejavnosti in dejavnosti za človekove pravice; poziva k njihovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi;

2.  je še vedno zaskrbljen zaradi sedanjega pridržanja in položaja članov opozicijske stranke, mladinskih aktivistov, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev v Sudanu; poziva sudansko vlado, naj zagotovi mirno uresničevanje svobode izražanja, združevanja in zbiranja; poziva sudanske oblasti, naj odpravijo vsa dejanja nadlegovanja in zastraševanja zagovornikov človekovih pravic in političnih aktivistov ter naj spoštujejo ustrezne mednarodne norme in standarde;

3.  poziva sudanske oblasti, naj ponovno uveljavijo in spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine po mednarodnem pravu, tudi svobodo izražanja, svobodo zbiranja, versko svobodo, pravice žensk in enakost spolov; poudarja pomen neodvisnega, nepristranskega in dostopnega pravosodnega sistema, da se poveča spoštovanje pravne države in temeljnih pravic prebivalstva;

4.  poziva sudansko vlado, naj pregleda zakon o državni varnosti, ki omogoča pridržanje osumljencev vse do štirih mesecev in pol brez kakršnega koli sodnega pregleda, ravno tako pa jo poziva k reformi pravnega sistema v skladu z mednarodnimi standardi s področja človekovih pravic;

5.  pozdravlja podpis sporazumov o nacionalnem dialogu in ustavnem postopku ter poziva vse skupine, naj se odpovejo nasilju kot sredstvu za politične spremembe ter naj se nemudoma zavežejo nacionalnemu dialogu in pogajanjem; poudarja pomen procesa nacionalnega dialoga, ki je najboljša možnost za napredek pri uveljavljanju nacionalnega miru, sprave in demokratičnega upravljanja v Sudanu;

6.  vendar je še vedno zelo zaskrbljen zaradi nadaljevanja konfliktov v Sudanu, zlasti v Darfurju, južnem Kordofanu in Modrem Nilu, in spremljajočih kršitev humanitarnega prava in prava človekovih pravic ter resnih izrednih humanitarnih razmer, ki še naprej povzročajo ogromno trpljenja in notranje razselitve ter ogrožajo regionalno stabilnost;

7.  glede na nacionalni dialog ponovno poudarja, da je potreben resen dialog s sodelovanjem opozicijskih strank in civilne družbe, skupaj z ženskimi združenji; poudarja, da bi bilo treba v dialog vključiti deležnike iz vseh sudanskih regij, kar bi odražalo celotno etnično, versko in kulturno raznolikost v Sudanu;

8.  vse strani spodbuja, naj prek nacionalnega dialoga rešujejo notranje konflikte Sudana in vprašanja, kot so socialno-ekonomska marginalizacija, neenaka porazdelitev virov, politična izključenost in slaba dostopnost javnih storitev, skupaj z identiteto in socialno enakostjo vseh skupin; glede na to podpira nove in vključujoče ureditve upravljanja, dokončno ustavo in časovni načrt za izvedbo nacionalnih volitev;

9.  poudarja, da bo nacionalni dialog uspešen le, če bo potekal v ozračju, kjer bodo zagotovljene svoboda izražanja, medijev, združevanja in zbiranja; zato poziva k izpustitvi vseh političnih zapornikov in takojšnji opustitvi prakse samovoljnih pridržanj; poziva sudansko vlado, naj odpravi smrtno kazen, ki še vedno velja, in naj smrtne obsodbe spremeni v ustrezne alternativne kazni;

10.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej podpirata dialog med Sudanom in Južnim Sudanom ter sosednjimi državami, da bi v celoti izvajali celoviti mirovni sporazum iz leta 2005 in sporazume iz Adis Abebe iz leta 2012 ter obravnavali nerešena vprašanja;

11.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj podpirata nacionalni dialog, izvedbeno skupino Afriške unije za Sudan na visoki ravni (AUHIP) in posebnega skupnega predstavnika Združenih narodov in Afriške unije za Darfur, ter izraža priznanje predsedniku Mbekiju za njegova prizadevanja pri spodbujanju pristnega nacionalnega dialoga;

12.  izraža zaskrbljenost zaradi nadaljnjih in pogostih kršitev pravic žensk v Sudanu, zlasti po členu 152 kazenskega zakonika; poziva sudanske oblasti, naj nemudoma podpišejo in ratificirajo Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

13.  poziva sudansko vlado, opozicijo in oborožena gibanja, naj izkoristijo zagon nacionalnega dialoga ter pokažejo vodenje, potrebno za usmeritev Sudana na pot miru, blaginje in pravice; ponovno poudarja pomen boja proti nekaznovanosti;

14.  izraža zaskrbljenost zaradi vse slabših humanitarnih razmer v številnih sudanskih regijah, zlasti zaradi omejitev dostopa, ki še vedno veljajo za mednarodne humanitarne agencije in organizacije; ponovno poziva sudansko vlado in oborožena gibanja, naj v skladu z mednarodnimi humanitarnimi načeli humanitarnim agencijam zagotovijo varen, pravočasen in neoviran humanitaren dostop do vseh območij, zlasti tistih, ki so jih prizadeli konflikti;

15.  obsoja vladni osnutek zakona o nevladnih organizacijah, ki nevladnim organizacijam omejuje možnosti za nudenje prepotrebne humanitarne pomoči Sudanu ter še zaostruje že tako težaven položaj nevladnih organizacij v tej državi – vse bolj zaskrbljujoč trend nadlegovanja in humanitarnih delavcev in vmešavanja v njihovo delo ter zatiranje civilne družbe in demokratičnih svoboščin;

16.  poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj ostanejo zavezane podpori Sudanu in sudanskemu ljudstvu pri prehodu v notranje reformirano demokracijo;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladi Sudana, Afriški uniji, generalnemu sekretarju Združenih narodov, sopredsedujočima skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0059.


Nenasprotovanje delegiranemu aktu: predhodni prispevki v sheme za financiranje reševanja
PDF 213kWORD 52k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2014, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 21. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja (C(2014)07674 – 2014/2923(DEA))
P8_TA(2014)0109B8-0381/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2014)07674),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 18. novembra 2014, v katerem poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 16. decembra 2014,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(1), in zlasti členov 103(7) in (8) ter 115(5);

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju sporazuma Sveta o izvajanju Uredbe o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v enotni sklad za reševanje (COM(2014)0710),

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

A.  ker morajo države članice v skladu s členom 130 Direktive 2014/59/EU (direktiva DSRB) od 1. januarja 2015 izvajati nacionalne ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo;

B.  ker morajo države članice za izvajanje direktive zagotoviti, da se prispevki ustreznih kreditnih institucij in investicijskih podjetij (institucije) z dovoljenjem na njihovem ozemlju pobirajo vsaj enkrat letno (člen 103(1) direktive DSRB);

C.  ker morajo biti ti prispevki prilagojeni profilu tveganja institucij v skladu z merili, določenimi z delegiranim aktom Komisije;

D.  ker se v skladu s členom 103(7) direktive DSRB na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, da opredeli pojem prilagajanja prispevkov sorazmerno s profilom tveganja institucij ob upoštevanju meril, naštetih v tem členu;

E.  ker je Komisija z namenom izpolnitve tega pooblastila 21. oktobra 2014 sprejela delegirano uredbo o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja;

F.  ker ta delegirana uredba lahko začne veljati le po koncu časa za pregled, ki ga imata na voljo Parlament in Svet, če nobeden od njiju ne nasprotuje ali, če sta oba pred iztekom tega obdobja obvestila Komisijo, da uredbi ne nameravata nasprotovati; ker je v členu 115(5) direktive DSRB določeno trimesečno obdobje pregleda od dneva obvestila, torej od 21. januarja 2015, ki ga je mogoče podaljšati za dodatne tri mesece;

G.  ker je za nemoten in pravočasen začetek izvajanja okvira DSRB do 1. januarja 2015 treba zagotoviti, da nacionalni organi za reševanje začnejo čim hitreje in najkasneje do 1. januarja 2015 izračun in zbiranje prispevkov v sheme za financiranje reševanja; ker mora izračun in zbiranje potekati v skladu z omenjeno delegirano uredbo;

H.  ker bi zato delegirana uredba morala začeti veljati leta 2014 pred iztekom časa za pregled iz uvodne izjave F;

I.  ker je sporazum Sveta o izvajanju Uredbe o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v enotni sklad za reševanje, dosežen po neuradnem sodelovanju s Parlamentom, skladen z navedeno delegirano uredbo;

1.  izjavlja, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 190.


Sklenitev Pridružitvenega sporazuma z Gruzijo
PDF 253kWORD 106k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2014, ki vključuje predlog nezakonodajne resolucije o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, v imenu Evropske unije (09827/2014 – C8-0129/2014 – 2014/0086(NLE)2014/2816(INI))
P8_TA(2014)0110A8-0042/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (09827/2014),

–  ob upoštevanju Pridružitvenega sporazuma (sporazum) z dne 27. junija 2014 med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani (17901/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217 in s točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter z odstavkom 7 in drugim pododstavkom odstavka 8 člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0129/2014),

–  ob upoštevanja sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, ki sta ga ob posredovanju Evropske unije podpisali Gruzija in Ruska federacija, ter sporazuma o izvajanju z dne 8. septembra 2008,

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrhovnega srečanja vzhodnega partnerstva v Pragi z dne 7. maja 2009, vrhovnega srečanja vzhodnega partnerstva v Varšavi z dne 30. septembra 2011 in vrhovnega srečanja vzhodnega partnerstva v Vilni z dne 29. novembra 2013,

–  ob upoštevanju sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu med EU in Gruzijo, ki je začel veljati 1. marca 2011,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj o pridružitvenem sporazumu med EU in Gruzijo(1),

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta o izvajanju evropske sosedske politike v Gruziji – napredek v letu 2013 in priporočila za ukrepanje (letno poročilo o napredku) z dne 27. marca 2014 (SWD(2014)0072),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi z dne 11. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2014 o ruskem pritisku na države vzhodnega partnerstva, zlasti o destabilizaciji vzhodne Ukrajine(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o oceni odnosov EU z državami vzhodnega partnerstva in določanju prednostnih nalog(4),

–  ob upoštevanju poročila parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 5. septembra 2014 o delovanju demokratičnih institucij v Gruziji,

–  ob upoštevanju dela Thomasa Hammarberga kot posebnega svetovalca EU za ustavno in pravno reformo ter človekove pravice v Gruziji in njegovega poročila in priporočil „Gruzija v tranziciji. Poročilo o dimenziji človekovih pravic: ozadje, že sprejeti ukrepi in prihodnji izzivi“ iz septembra 2013 ter poročila z dne 10. julija 2014 o misiji za nadaljnje ukrepanje,

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 16. aprila 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Gruzijo o splošnih načelih za sodelovanje Gruzije v programih Unije(5),

–  ob upoštevanju pridružitvenega načrta, ki bo nadomestil akcijski načrt evropske sosedske politike,

–  ob upoštevanju člena 49 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 18. decembra 2014 o osnutku sklepa(6),

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0042/2014),

A.  ker v Gruziji vlada močan nacionalni konsenz v podporo integraciji z zahodom, tudi z EU in Natom, ki jo podpirajo tudi vse politične stranke; ker glede na nedavno študijo nacionalnega demokratičnega inštituta za mednarodne zadeve (National Democratic Institute for International Affairs) 69 % gruzijskega prebivalstva podpira podpis pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo; ker bi moral ta konsenz utreti pot do umiritve trenutno razdvojenega političnega okolja in ustvariti potrebne pogoje za konstruktiven dialog večinskih in manjšinskih sil;

B.  ker so parlamentarne volitve leta 2012 in predsedniške volitve leta 2013 v Gruziji potekale gladko in v skladu z evropskimi standardi; ker je po teh volitvah prvič v novejši zgodovini Gruzije prišlo do miroljubne in demokratične predaje oblasti, kar bi lahko služilo kot zgled celotni regiji;

C.  ker bi morala Evropa pokazati solidarnost z državami, ki so se po razpadu Sovjetske zveze ponovno osamosvojile, in podporo njihovi suverenosti;

D.  ker Rusija še vedno zaseda gruzijski regiji Abhazijo in Chinvalsko regijo/Južno Osetijo ter s tem krši temeljne norme in načela mednarodnega prava; ker je na območjih pod dejanskim nadzorom okupacijskih sil, ki so odgovorne za kršitve človekovih pravic na teh območjih, vključno s kršitvami pravic do prostega gibanja, stikov med ljudmi in izobraževanja v maternem jeziku, prišlo do etničnega čiščenja in prisilnih demografskih sprememb;

E.  ker je Gruzija od revolucije vrtnic dosegla pomemben napredek pri reformah in krepitvi odnosov z EU; ker je zaradi napredka pri reformah, ki spodbujajo človekove pravice in demokracijo, Gruzija prejela dodatna finančna sredstva v sklopu programa sodelovanja in povezovanja v okviru vzhodnega partnerstva; ker podpis pridružitvenega sporazuma izraža tudi močno priznavanje tega napredka, obenem pa Gruziji priznava ambicije in zavezanost evropski poti;

F.  ker so bili pridružitveni sporazumi med Evropsko unijo ter Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino podpisani 27. junija 2014 ob zasedanju Evropskega sveta v Bruslju; ker ratifikacija pridružitvenega sporazuma z Gruzijo v Evropskem parlamentu po ratifikaciji sporazumov z Republiko Moldavijo in Ukrajino zaključuje celoten proces, obenem pa odpira novo poglavje, povezano z željo in odločnostjo teh držav, da se približajo Evropski uniji;

G.  ker je vzhodno partnerstvo znotraj evropske sosedske politike vzpostavilo pomemben politični okvir za poglabljanje odnosov, pospeševanje političnega združevanja in nadaljevanje gospodarskega povezovanja med EU in Gruzijo, ki ju povezujejo tesne zemljepisne, zgodovinske in kulturne vezi, saj ta politični okvir podpira politične in družbeno-gospodarske reforme in omogoča približevanje EU;

H.  ker regionalni okviri, vključno s Parlamentarno skupščino Euronest in sinergijo EU za Črno morje, predstavljajo dodatne forume za izmenjavo izkušenj, informacij in primerov najboljše prakse glede izvajanja pridružitvenega načrta;

I.  ker EU poudarja, da se ima Gruzija pravico pridružiti kateri koli mednarodni organizaciji ali zavezništvu, pri čemer je treba spoštovati mednarodno pravo, in ponovno poudarja, da trdno verjame v načelo, v skladu s katerim nobena tretja država ne more vložiti veta na suvereno odločitev druge države glede teh zadev;

J.  ker Parlament odločno podpira liberalizacijo vizumske ureditve za Gruzijo kot neposredni znak tesnejših odnosov med EU in Gruzijo ter neposredno korist prebivalcev;

K.  ker sklenitev pridružitvenega sporazuma ni sama sebi namen, temveč je del širšega procesa pravnega, gospodarskega, političnega in družbenega vključevanja te države v evropske strukture, zato je izvajanje sporazuma bistveno;

L.  ker je pridružitveni sporazum med EU in Gruzijo, zlasti del, ki se nanaša na trgovino in ki je bil dogovorjen na pogajanjih v okviru vzhodnega partnerstva v letih 2012 in 2013, med drugim eden od najbolj ambicioznih sporazumov o prosti trgovini, ki jih je Evropa do sedaj sklenila s tretjo državo;

M.  ker prinaša vzpostavitev poglobljenega in celovitega območja proste trgovine med EU in Gruzijo eno od najpomembnejših vzajemnih koristi sporazuma; ker ima trgovina nesporen pomen za rast, ustvarjanje delovnih mest, blaginjo in stabilnost;

N.  ker bo z ustanovitvijo poglobljenega in celovitega območja proste trgovine z EU Gruzija morala za okrepitev svojega dostopa do trga EU sprejeti zavezujoče obveznosti o prilagajanju svojih zakonov in standardov, da bi tako spoštovala skupne norme in vrednote;

O.  ker bo EU imela koristi od boljših trgovinskih tokov in boljših naložbenih pogojev v Gruziji;

P.  ker poglobljeno in celovito območje proste trgovine vključuje več določb za reformo gruzijske trgovinske zakonodaje in trgovinskih politik na podlagi pravnega reda EU in v skladu z njim, kar bo pripomoglo k posodobitvi gruzijskega gospodarstva ter boljšemu in bolj predvidljivemu poslovnemu okolju, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP);

Q.  ker je EU z odobritvijo splošnih trgovinskih preferencialov plus Gruziji že zagotovila znatne koristi za gospodarstvo te države;

R.  ker začasna uporaba pridružitvenega sporazuma, ki se je začela 1. septembra 2014, prispeva k hitrejšemu izvajanju pridružitvenega načrta;

S.  ker sta dejavno sodelovanje Gruzije ter zavezanost skupnim vrednotam in načelom, vključno s svobodo, enakopravnostjo, demokracijo, pluralizmom, pravno državo, dobrim upravljanjem in spoštovanjem človekovih pravic, ki svoj navdih najde v skupnem videnju edinstvene vrednosti vsakega posameznika, bistveni za to, da se bo proces nadaljeval in se bo pridružitveni sporazum uspešno izvajal s trajnostnim vplivom na razvoj države;

T.  ker bodo močnejše politične in gospodarske vezi pripomogle k večji stabilnosti, varnosti in blaginji vse evropske celine; ker tesnejše vezi Gruzije z EU ne bi smele onemogočiti ali prekiniti tradicionalnih, političnih in gospodarskih vezi te države z drugimi državami v regiji, temveč bi morale, prav nasprotno, ustvariti pogoje, ki bi državi omogočili izkoristili vse razpoložljive možnosti;

U.  ker je Gruzija pomemben člen v oskrbovalni verigi skupnega energetskega trga, s katero se energetski viri prenašajo iz regije Kaspijskega morja v EU;

1.  toplo pozdravlja podpis pridružitvenega sporazuma, ki je pomemben korak naprej v odnosih med EU in Gruzijo, saj daje konkretno podobo zavezi za politično združevanje in gospodarsko povezovanje; pozdravlja finančno pomoč, ki je bila Gruziji dodeljena leta 2014 v skladu z načelom „več sredstev za več reform“; poudarja, da ratifikacija sporazuma ni končni cilj sam po sebi in da je ključno njegovo celovito in čimprejšnje izvajanje;

2.  pozdravlja hitro in soglasno ratifikacijo sporazuma v gruzijskem parlamentu in poziva tudi države članice, naj ga čim prej ratificirajo;

3.  poudarja, da ima Gruzija v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji – tako kot vsaka druga evropska država – evropsko perspektivo in lahko zaprosi za članstvo v Uniji, če bo ravnala v skladu z načeli demokracije, spoštovala temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter zagotavljala pravno državo;

4.  poudarja, da pridružitveni sporazum zajema celotno mednarodno priznano ozemlje Gruzije, je v korist celotnega prebivalstva in služi kot okvir za trajnostni razvoj in demokracijo v tej državi;

5.  poziva Gruzijo, naj zagotovi, da bodo reforme globoko zasidrane v institucionalni okvir, da se bo ustvarila družba, za katero bodo značilni pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakopravnost med ženskami in moškimi;

6.  v zvezi s tem poudarja, kako pomemben je konstruktiven dialog med strankami za sprejetje osnovnih reform in obveznosti, ki izhajajo iz pridružitvenega sporazuma v duhu soglasne evropske izbire; poziva gruzijske politične sile, naj se izogibajo pristopu „zmagovalec pobere vse“, ki je bil značilen za prejšnje vlade, da bi odpravili dolgotrajno razcepljenost gruzijske družbe;

7.  pozdravlja pridružitveni načrt, ki vzpostavlja praktični okvir za doseganje glavnih ciljev sporazuma in ki naj bi služil kot vodilo za razvoj odnosov med EU in Gruzijo;

8.  poudarja, da bi morali biti v izvajanje načrta vključeni obe strani, Gruzija in EU, ter da bi morale prednostne naloge, ki so v njem določene, prejeti ustrezno tehnično in finančno pomoč, da bo tako Gruzija imela sredstva za nadaljevanje svojih demokratičnih in gospodarskih reform; poziva Komisijo in države članice, naj medsebojno usklajujejo podporo, prednostne naloge iz pridružitvenega načrta pa uporabijo kot načela, ki jih bodo vodila pri načrtovanju financiranja za Gruzijo;

9.  poziva obe strani, naj opredelita potrebe po usposabljanju, da bo Gruzija lahko izpolnila svoje obveznosti v skladu s pridružitvenim sporazumom in načrtom;

10.  ponovno izraža podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije ter Unijo poziva k zagotovitvi uporabnosti in koristi pridružitvenega sporazuma za celotno mednarodno priznano ozemlje Gruzije; v zvezi s tem poziva EU, naj bo prek svojega posebnega predstavnika za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji, sopredsedovanja pogovorom v Ženevi in svoje nadzorne misije (EUMM) še naprej aktivna pri reševanju sporov; spodbuja odločnejša prizadevanja za revizijo omejevalnih vidikov zakona o zasedenih ozemljih, da se kar najbolj povečajo koristi pridružitvenega sporazuma ter poglobljenega in celovitega območja proste trgovine;

11.  poziva Rusijo, naj v celoti spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije, pa tudi nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja, naj prekliče priznanje odcepitve Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije ter naj preneha zasedati ta ozemlja, pa tudi zagotovi vzajemnost zaveze o neuporabi sile proti Gruziji; v zvezi s tem obsoja sklenitev pogodbe o „zavezništvu in strateškem partnerstvu“ med zasedenim ozemljem Abhazijo in Rusijo; meni, da je to ukrep Rusije, s katerim želi opraviti popolno priključitev Abhazije; izraža zaskrbljenost tudi zaradi dejstva, da bi lahko bila taka pogodba sklenjena tudi z zasedenim ozemljem Chinvalska regija/Južna Osetija; v zvezi s tem poziva Rusko federacijo, naj umakne tako imenovano pogodbo in upošteva svoje obveznosti iz sporazuma o premirju z 12. avgusta 2008;

12.  pozdravlja nedavne reforme gruzijskih oblasti, katerih cilj je dodatno okrepiti stabilnost, neodvisnost in učinkovitost institucij, ki so pristojne za zagotavljanje demokracije (zlasti pravosodnih institucij), pravne države in dobrega upravljanja, ter utrditi sistem za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bodo vse tri veje oblasti ostale ločene; poziva k učinkoviti uporabi sistema zavor in ravnovesja skupaj z nadzornimi mehanizmi;

13.  je seznanjen s prizadevanjem gruzijskih oblasti na področju demokratičnih reform, tudi reforme sodstva, ugotavlja pa potrebo po tem, da se ustrezno in celovito raziščejo vse domnevne kršitve človekovih pravic; poudarja, da ostaja reforma sodstva v Gruziji prednostna naloga tako za Gruzijo kot za Evropsko unijo; priznava temeljno načelo enakosti pred zakonom in zagotavljanje procesnih pravic; poudarja, da je treba vzpostaviti evidenco izvrševanja sodnih postopkov in obsodb, ki bo omogočila merjenje napredka; poziva k poenotenju sodne prakse, da se zagotovita predvidljiv sodni sistem in zaupanje javnosti; opominja, da bi bilo treba nadaljevati učinkovito izvajanje reforme sodstva;

14.  poudarja, da mora biti vsak pregon pregleden, sorazmeren in brez političnega motiva, izveden pa bi moral biti strogo po ustreznem preiskovalnem in sodnem postopku in ob polnem upoštevanju načel poštenega sojenja iz Evropske konvencije o človekovih pravicah; ostaja zaskrbljen zaradi pomanjkanja odgovornosti urada državnega tožilca in zaradi nejasnih meril imenovanja tožilcev in preiskovalcev; opominja, da morata biti integriteta in strokovnost ključni merili pri kadrovanju teh položajev;

15.  poudarja, da si morajo gruzijske oblasti prizadevati za nacionalno spravo; izraža zaskrbljenost, da so bili številni uradniki prejšnje vlade in nekateri člani sedanje opozicije obtoženi kaznivih dejanj ter zaprti ali pridržani pred sojenjem; izraža zaskrbljenost tudi zaradi morebitne uporabe pravosodnega sistema za boj proti političnim nasprotnikom, kar bi lahko spodkopalo evropsko usmeritev Gruzije in prizadevanja gruzijskih oblasti na področju demokratičnih reform; opominja, da je obstoj pomembne politične opozicije bistven za vzpostavitev uravnoteženega in zrelega političnega sistema, za katerega si prizadeva Gruzija;

16.  ugotavlja, da so imele obtožbe o primerih tako imenovane selektivne pravičnosti negativen vpliv; poziva gruzijske oblasti, naj se izognejo izkoriščanju pravosodnega sistema kot orodja za politične povračilne ukrepe; poziva vse politične sile v Gruziji, naj bodo zelo previdne in se v prihodnje izognejo obtožbam, pri tem pa naj se resno borijo proti korupciji in zlorabi javnih funkcij;

17.  pozdravlja poročilo o nadzorovanju sojenj v Gruziji, ki ga je 9. decembra 2014 objavil OVSE/ODIHR in poziva gruzijsko vlado naj resno pristopi k izboljševanju pomanjkljivosti ugotovljenih v poročilu;

18.  pozdravlja delo Thomasa Hammarberga kot posebnega svetovalca EU in njegovo poročilo „Gruzija v tranziciji“ ter poročilo z dne 10. julija 2014 po ponovnem obisku te države; poziva gruzijske oblasti, naj v celoti izvedejo priporočila iz obeh poročil;

19.  poudarja, da so bile predsedniške volitve oktobra 2013 po mnenju misije za opazovanje volitev Urada za demokratične institucije in človekove pravice (OVSE/ODIHR) v splošnem pozitivne in najboljše v gruzijskem poosamosvojitvenem obdobju, pri čemer so nadaljevale s spodbudnimi ukrepi parlamentarnih volitev leta 2012; v zvezi s tem je seznanjen z udeležbo delegacije Parlamenta za opazovanje volitev;

20.  spodbuja Evropsko unijo, naj zagotovi sinergije med različnimi priložnostmi za podporo, ki jih ponujajo Evropska ustanova za demokracijo, evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, instrument za stabilnost in sklad za civilno družbo, da se okrepi demokratični proces v Gruziji;

21.  poziva gruzijske oblasti, naj se še naprej spopadajo z organiziranim kriminalom, korupcijo, goljufijami in pranjem denarja na vseh ravneh in področjih življenja ter naj naredijo vse za povsem delujoče in neodvisno sodstvo z dovolj osebja, med drugim tudi za večje zaupanje javnosti v to vejo oblasti in za zaščito zakonitega gospodarstva; poleg tega poudarja pomen depolitizacije javne uprave, da bi ta postala učinkovitejša in neodvisna od političnega vmešavanja;

22.  priznava odločenost in dosežke Gruzije pri gradnji svobodne družbe na podlagi pravne države, demokracije in družbenega pluralizma; opozarja na odločno podporo temu procesu v gruzijski družbi; poudarja pomen protidiskriminacijske zakonodaje pri zagotavljanju enakih pravic in zaščite vseh manjšin, zlasti etničnih, verskih in LGBT; pozdravlja, da je gruzijski parlament sprejel zakon proti diskriminaciji, in poziva k njegovemu celovitemu upoštevanju in izvajanju po črki in v duhu zakonodaje EU in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; ugotavlja, da gre za pomemben korak v procesu liberalizacije vizumske ureditve; spodbuja gruzijske oblasti, naj na to temo izvedejo kampanje obveščanja;

23.  je seznanjen z ukrepi, ki jih je Gruzija v skladu z mednarodnimi zavezami sprejela v boju proti islamofobiji in homofobiji; vendar poudarja, da je treba učinkovito soditi storilcem nasilnih dejanj islamofobije in homofobije;

24.  pozdravlja delo, ki ga je Gruzija že opravila pri izvajanju sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu; prav tako pozdravlja dosežni znatni napredek pri dialogu o vizumih; podpira pravočasno uvedbo brezvizumskega režima za Gruzijo kot oprijemljiv pozitiven korak naprej v korist gruzijskih državljanov, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji;

25.  poziva gruzijsko vlado, naj ustvari ugodno okolje za svobodne medije, ki bo spodbujalo svobodo izražanja in medijsko pluralnost ter medijem omogočilo, da poročajo neodvisno in objektivno, brez političnega ali gospodarskega pritiska; v zvezi s tem poziva k izvajanju zakona o preglednosti lastništva medijev v celoti;

26.  spodbuja vlado, naj še naprej dosega napredek glede pravne države in dostopa do sodstva, tako da sprejme novi pravosodni zakonik za mladoletnike v skladu z mednarodnimi standardi, da bi spodbujala dostop do sodstva za vse otroke; poudarja potrebo po nujnih reformah sistema socialnega varstva, da bi zmanjšali vedno večje družbene neenakosti, ki vplivajo predvsem na otroke, kar se odraža v vedno večjem deležu otrok, ki živijo pod nacionalnim pragom revščine (27 % leta 2013 v primerjavi s 25 % leta 2011), in skrajni revščini (6 % v primerjavi s 3,9 % med celotnim prebivalstvom), in sicer z manj kot 1,25 USD na dan;

27.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil sprejet novi kodeks o delu, in poudarja potrebo o njegovi izvedbi, pa tudi, da je treba izboljšati delovne standarde in socialni dialog, da bi v tej državi veljale delovne pravice in standardi, kot jih predpisuje Mednarodna organizacija dela;

28.  pozdravlja odločnost Gruzije, da si bo prizadevala za tesnejše gospodarske vezi z EU s sprejemanjem korenitih in težkih gospodarski reform;

29.  čestita Gruziji, da ji je uspelo vzdržati zunanji pritisk, med drugim Rusije, in preusmeriti svoj izvoz na nove trge, ter Gruzijo spodbuja, naj tudi v prihodnje vztraja na tej poti; obsoja politiko gospodarskega pritiska, ki ga je izvajala Rusija nad Gruzijo pred podpisom sporazuma o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine junija 2014 in po njem;

30.  je trdno prepričan, da bo poglobljeno in celovito območje proste trgovine imelo dolgotrajne koristi za gruzijsko gospodarstvo in tako prispevalo k povečanju kakovosti življenja gruzijskih državljanov;

31.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je gruzijski parlament 18. julija 2014 ratificiral sporazum, kar je omogočilo začasno uporabo sporazuma o poglobljenem in celovitem območja proste trgovine od 1. septembra 2014 dalje;

32.  poziva parlamente držav članic, naj čim prej ratificirajo pridružitveni sporazum, vključno s poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine, tako da bodo lahko takoj začele v celoti veljati vse gospodarske in trgovinske določbe tega sporazuma;

33.  poudarja, da je uspeh poglobljenega in celovitega območja proste trgovine odvisen od obojestranskega doslednega izpolnjevanja zavez, določenih v sporazumu; s tem v zvezi poziva EU, naj Gruziji priskrbi vso potrebno pomoč, da bi med drugim ublažila kratkoročne stroške za to državo; vabi države članice, naj z Gruzijo delijo znanje o gospodarskih reformah in približevanju;

34.  verjame, da je parlamentarni nadzor eden od temeljnih pogojev za demokratično podporo politik EU; zato poziva Komisijo naj Evropskemu parlamentu pravočasno omogoči reden in natančen nadzor izvajanja poglobljenega in celovitega območja proste trgovine;

35.  poziva Komisijo, naj tesno spremlja izvajanje poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, da bi preprečila socialni in okoljski damping, zlasti v prehodnem obdobju nekaterih sektorjev;

36.  poziva Komisijo, naj okrepi zagotavljanje podpore in strokovnega znanja organizacijam civilne družbe v Gruziji, da bodo lahko izvajale notranji nadzor in nad reformami in sprejetimi zavezami vlade, zlasti tistimi, sprejetimi v okviru pridružitvenega sporazuma in načrta, ter zagotovile večjo odgovornost teh reform in zavez;

37.  poziva gruzijsko vlado, naj z doslednim dialogom sodeluje z organizacijami civilne družbe in nevladnimi organizacijami;

38.  pozdravlja dejavno udeležbo Gruzije v operacijah kriznega upravljanja v okviru Skupne varnostne in obrambne politike EU in poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj povabi Gruzijo na ustrezne vaje in usposabljanja;

39.  opozarja na osrednjo vlogo posebnega predstavnika EU za Južni Kavkaz in krizo v Gruziji in misije EUMM pri prispevanju k varnosti in stabilnosti na območjih, ki ležijo ob Abhaziji in Južni Osetiji, in poziva k podaljšanju njenega mandata po letu 2016; Unijo še poziva, naj zagotovi, da bo misija razpolagala z ustreznim proračunom, da bo lahko izvajala svoj mandat;

40.  v zvezi s tem meni, da je obžalovanja vredno, da ni prišlo do občutnega napredka pri pogovorih v Ženevi, navkljub prizadevanjem gruzijskih oblasti, da bi konstruktivno pristopile k reševanju vseh varnostnih in humanitarnih težav na območjih konfliktov; poziva k učinkovitejši vlogi EU v tem procesu; obsoja proces določanja mejnega pasu ob upravni mejni črti z Abhazijo in Chinvalsko regijo/Južno Osetijo, zaradi katerega se je povečala površina zasedenih ozemelj na škodo Gruzije in ki ima uničujoče humanitarne posledice za lokalno prebivalstvo ter zavira krepitev zaupanja;

41.  podpira pozitivne ukrepe, ki jih je gruzijska vlada sprejela za izboljšanje odnosov z Rusijo; poziva Rusijo, kot pomembnega akterja v tej regiji, naj konstruktivno sodeluje pri iskanju miroljubne rešitve konfliktov in zlasti pri pogovorih v Ženevi, ki imajo mandat za spremljanje izvajanja sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008 med Rusijo in Gruzijo; meni, da morata obe strani v celoti spoštovati vse določbe iz sporazuma o premirju, zlasti zavezo Rusije, da bo umaknila vse svoje vojaške sile, in določbo, po kateri je Rusija misiji EUMM dolžna zagotoviti poln, neomejen dostop do separatističnih ozemelj Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije; poudarja, da je treba zagotovi varno in dostojno vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb v kraje, kjer so stalno prebivali;

42.  poudarja pomen krepitve vseh ravni medčloveških stikov na vseh ravneh na območjih konfliktov, da se ustvarijo potrebni pogoji za trajen dialog in dodatno spodbudi vzpostavljanje zaupanja z namenom stopnjevanja mirovnega procesa in doseganja sprave med stranmi;

43.  ponovno izraža svoje prepričanje, da pridružitveni proces ni grožnja političnim in gospodarskim interesom Rusije, ter meni, da je obžalovanja vredno, da rusko vodstvo tako razume ta proces; poudarja, da ima vsaka država pravico do lastnih političnih izbir, da pa je namen odnosov EU z vzhodnimi partnericami širjenje blaginje in večja politična in socialna stabilnost, kar bo prineslo koristi vsem državam v regiji;

44.  poudarja, da utegnejo začetek veljavnosti pridružitvenega sporazuma med EU in Gruzijo, verjetna vključitev Armenije v carinsko unijo ter dejstvo, da Azerbajdžan ostaja izven glavnih gospodarskih blokov, tudi STO, ovirati tradicionalne gospodarske odnose v tej regiji; popolnoma podpira postopno uvajanje razlikovanja, določenega v okviru vzhodnega partnerstva – v kolikor bo to odražalo različne ravni ambicioznosti in zmogljivosti partneric – a vseeno meni, da je regionalni pristop bistven, če želi EU učinkovito prispevati k stabilnosti in gospodarskemu razvoju Južnega Kavkaza; zato poziva Komisijo, naj državam v tej regiji pomaga pri reševanju težav, ki se utegnejo pojaviti zaradi takšnega položaja, in naj Gruziji pomaga pri obnovljenih prizadevanjih za spodbujanje novih oblik sodelovanja na Južnem Kavkazu;

45.  opozarja na osrednji položaj Gruzije z vidika razvoja južnega koridorja ter tranzita naftovodov in plinovodov, ki utegnejo biti strateškega pomena za zanesljivo oskrbo Evrope z energijo; v zvezi s tem poziva k celovitemu spoštovanju okoljskih standardov EU pri gradnji energetske infrastrukture; poudarja tudi pomen diverzifikacije virov energije, zlasti kar zadeva obnovljive vire energije, ter uskladitev politik in ciljev na področju podnebnih sprememb s politikami in cilji EU;

46.  poziva Komisijo, naj gruzijskim oblastem pomaga in jih tesno spremlja pri njihovem programu naložb za izgradnjo, obnovo in prenovo ponovno hidroelektrarn ter naj jih pozove k celovitemu upoštevanju standardov in predpisov EU, zlasti z vidika presoje vpliva večjih obratov na okolje;

47.  poudarja pomen sodelovanja z gruzijskim parlamentom kot načinom za spremljanje izvajanja pridružitvenega sporazuma in načrta; meni, da uveljavitev pridružitvenega sporazuma in vzpostavitev novega institucionalnega okvira za sodelovanje, kamor sodi tudi pridružitveni svet, zahteva podobno tesnejše sodelovanje na parlamentarni ravni; zato meni, da je treba ustanoviti poseben pridružitveni odbor EU-Gruzija na ravni parlamentov, ob upoštevanju različnega dometa odnosov z Armenijo in Azerbajdžanom;

48.  poziva Gruzijo, naj gruzijski družbi, tudi ozemljem Abhazije in Južne Osetije, v sodelovanju s posebnim predstavnikom EU za Južni Kavkaz in krizo v Gruziji ter misijo EUMM zagotovi celovite informacije o pridružitvenem sporazumu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani;

49.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Gruzije.

(1) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 137.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0567.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0457.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0229.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0404.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0111.


Pridružitveni sporazum z Gruzijo ***
PDF 202kWORD 49k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, v imenu Evropske unije (09827/2014 – C8-0129/2014 – 2014/0086(NLE))
P8_TA(2014)0111A8-0041/2014

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (09827/2014),

–  ob upoštevanju osnutka Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani (17901/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0129/2014),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj o pridružitvenem sporazumu med EU in Gruzijo(1),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 18. decembra 2014(2) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0041/2014),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Gruzije.

(1) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 137.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0110.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov