Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2503(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0046/2015

Razprave :

PV 15/01/2015 - 9.1
CRE 15/01/2015 - 9.1

Glasovanja :

PV 13/01/2015 - 8.6
PV 15/01/2015 - 11.1

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0006

Sprejeta besedila
PDF 134kWORD 67k
Četrtek, 15. januar 2015 - Strasbourg
Rusija, zlasti zadeva Alekseja Navalnega
P8_TA(2015)0006RC-B8-0046/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2015 o Rusiji, zlasti o zadevi Alekseja Navalnega (2015/2503(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju ruske ustave, zlasti njenega člena 118, v katerem je navedeno, da so za sojenje v Ruski federaciji lahko pristojna le sodišča, in njenega člena 120, ki določa, da so sodniki neodvisni in podrejeni samo ruski ustavi in zveznim zakonom;

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih poročil in resolucij o Rusiji, zlasti resolucije z dne 23. oktobra 2012 o skupnih vizumskih omejitvah za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega(1), z dne 13. junija 2013 o pravni državi v Rusiji(2), z dne 13. marca 2014 o Rusiji: izrekanje kazni protestnikom, udeleženim v dogodkih na Blatnem trgu(3), z dne 23. oktobra 2014 o razpustitvi nevladne organizacije Memorial (dobitnice nagrade Saharova 2009) v Rusiji(4) in svojega priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o določitvi skupnih vizumskih omejitev za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega(5);

−  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2013 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2012 ter zadevne politike Evropske unije(6),

−  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 30. decembra 2014 o izreku kazni sodišča v okrožju Zamoskvorecki Alekseju Navalnemu in njegovemu bratu Olegu Navalnemu;

−  ob upoštevanju posvetovanja med EU in Rusijo o človekovih pravicah 28. novembra 2013,

−  ob upoštevanju obstoječega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni in Rusko federacijo na drugi strani ter prekinjenih pogajanj za nov sporazum med EU in Rusijo,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se je Rusija kot članica Sveta Evrope ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in kot podpisnica deklaracij OZN zavezala načelom demokracije in pravne države ter spoštovanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic; ker zaradi več resnih kršitev načel pravne države in sprejemanja strogih zakonov v zadnjih mesecih narašča zaskrbljenost v zvezi z izpolnjevanjem mednarodnih in notranjih obveznosti Rusije; ker je EU, skladno s standardi Sveta Evrope, prek partnerstva za modernizacijo Rusiji večkrat ponudila dodatno pomoč in strokovno znanje za posodobitev njenega ustavnega in pravnega reda ter delovanja v skladu z njim; ker je mnogo sodnih zadev, v katerih se politično konstruirani razlogi uporabljajo za odstranjevanje političnih nasprotnikov, pretenje civilni družbi ter odvračanje državljanov od sodelovanja na javnih shodih in protestih proti sedanjemu državnemu vodstvu;

B.  ker Aleksej Navalni vztrajno razkriva obsežno korupcijo na najvišjih ravneh ruskega državnega aparata; ker se je njegova prva petletna obsodba v julija 2013 štela kot politična; ker mu je bil februarja 2014 odrejen dvomesečni hišni pripor, v marcu 2014 pa je bil opremljen z elektronsko zapestnico za nadzorovanje njegovih dejavnosti;

C.  ker je Aleksej Navalni na volitvah za moskovskega župana septembra 2013 dobil 27 % glasov, kar potrjuje, da je med najuglednejšimi osebnostmi ruske opozicije proti Kremlju;

D.  ker je bila druga sodba za Alekseja Navalnega pričakovana 15. januarja 2015, vendar je sodišče nepričakovano prestavilo datum na 30. december 2014, ko je bila večina Moskovčanov osredotočena na novoletno praznovanje; ker je bila enaka tehnika z odloženim datumom uporabljena v zadevi Mihaila Hodorovskega;

E.  ker se je stanje na področju človekovih pravic v Rusiji v zadnjih nekaj letih močno poslabšalo in so ruske oblasti sprejele vrsto zakonov z nejasnimi določbami, ki se uporabljajo za nadaljnje omejevanje delovanja opozicije in civilne družbe ter za onemogočanje svobode izražanja in zbiranja;

F.  ker se lanskoletna zakonodaja o nevladnih organizacijah in svobodi zbiranja uporablja za zatiranje civilne družbe, zadušitev nasprotnih političnih stališč in nadlegovanje nevladnih organizacij, demokratične opozicije in medijev; ker je bila v skladu z zakonom o „tujih agentih“ neodvisna organizacija za človekove pravice Memorial dejansko ukinjena; ker je izvajanje tega zakona zahtevalo ostra dejanja, da bi se organizacijam civilne družbe, tudi organizaciji Matere vojakov, preprečilo opravljanje dela in jih odvrnilo od njega;

G.  ker je konec decembra 2014 pravosodno ministrstvo Ruske federacije bistveno spremenilo seznam „tujih agentov“ ter dodalo mnogo organizacij, ki delujejo v podporo varstvu človekovih pravic, tudi center Saharova, kar močno ovira njihovo dejavnost in varstvo človekovih pravic v Rusiji;

H.  ker so številna sojenja in sodni postopki v zadnjih letih, kot so zadeve Magnickega, Hodorkovskega in Politkovske vzbudili dvome o neodvisnosti in nepristranskosti sodstva Ruske federacije; ker sodijo zelo odmevne zadeve, kot je primer Alekseja Navalnega, med najbolj znane zunaj Rusije, kar ponazarja sistemsko nezmožnost ruske države, da bi spoštovala načela pravne države in državljanom zagotavljala pravičnost; ker je sedanja sodba politično motiviran poskus, da se Alekseja Navalnega kaznuje, ker je med najuglednejšimi predstavniki vladne opozicije;

I.  ker se kaže čedalje večja potreba po odločni, dosledni in celostni politiki EU do Rusije, ob podpori vseh držav članic, ki naj nudi podporo in pomoč, po potrebi pa vključuje tudi odločno in pošteno kritiko;

1.  izraža globoko zaskrbljenost, ker se v Rusiji pravo uporablja kot politični instrument; poudarja dejstvo, da je obsodba uglednega pravnika, borca proti korupciji in družbenega aktivista Alekseja Navalnega na tri leta in pol pogojne kazni, njegovega brata Olega Navalnega pa na tri leta in pol zapora, temeljil na obtožbah, ki niso bile podprte z dokazi; ostro obsoja dejstvo, da je bil sodni pregon domnevno politično motiviran;

2.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da čeprav Aleksej Navalni ni v zaporu, to ne velja za njegovega brata Olega Navalnega, kar vzbuja skrb zaradi možne politične uporabe družinskega člana za ustrahovanje in utišanje enega od voditeljev ruske opozicije, Alekseja Navalnega; opozarja, da Aleksejev brat Oleg, ki je oče dveh majhnih otrok in nekdanji izvršni direktor državne poštne službe, ni nikoli imel nobene vloge v ruskem opozicijskem gibanju;

3.  poziva ruske pravosodne organe in organe pregona, naj svoje naloge opravljajo nepristransko in neodvisno, brez političnih vplivov, ter naj zagotovijo, da so sodni postopki v primeru Navalnega ter v vseh drugih preiskavah in sojenjih opozicijskim aktivistom v skladu z mednarodno veljavnimi standardi; poudarja, kako pomembno je, da se sodbe sprejemajo brez političnih vplivov, neodvisno in v popolnem skladu z načeli pravne države;

4.  v celoti podpira kampanjo proti korupciji v Rusiji, ki jo je začel Aleksej Navalni, ter podpira rusko ljudstvo pri iskanju dogovora za zagotovitev demokracije, političnega pluralizma, enotnosti in spoštovanja človekovih pravic;

5.  meni, da bi morala Ruska federacija kot članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi izpolnjevati obveznosti, ki jih je podpisala; poudarja, da so nedavni dogodki šli prav v nasprotno smer od načel pravne države in neodvisnosti sodstva v državi;

6.  spodbuja predsednika Sveta in Komisije, pa tudi podpredsednico Komisije/visoko predstavnico za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj še naprej pozorno spremljajo te primere, naj jih omenjajo na različnih ravneh in na sestankih z Rusijo ter naj Parlamentu poročajo o izmenjavah mnenj z ruskimi oblastmi;

7.  poudarja, da svobodo zbiranja v Ruski federaciji zagotavljata 31. člen ruske ustave in Evropska konvencija o človekovih pravicah, katere podpisnica je tudi Rusija, kar pomeni, da jo morajo ruske oblasti spoštovati;

8.  poziva Svet, naj oblikuje enotno politiko do Rusije, ki bo 28 držav članic in institucije EU zavezala, da v odnosih med EU in Rusijo odločno in soglasno podprejo vlogo človekovih pravic in opozorijo, da se mora zatiranje pravice do izražanja, združevanja in zbiranja v Rusiji končati;

9.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj nujno predstavi celostno strategijo do Rusije, katere namen naj bo ohranjanje ozemeljske celovitosti in suverenosti evropskih držav, hkrati pa pomoč krepitvi demokratičnih načel, spoštovanja človekovih pravic in načel pravne države v Rusiji;

10.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi nenehnih napadov na neodvisne organizacije za zaščito človekovih pravic in skupine civilne družbe v Rusiji, kar dodatno kaže na zatiranje neodvisnih glasov, ta težnja pa globoko skrbi Evropsko unijo; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v okviru sedanjega načrtovanja finančnih instrumentov EU povečata finančno pomoč ruski civilni družbi iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter sredstev za organizacije civilne družbe in lokalne oblasti, forum civilne družbe EU-Rusija pa vključita v instrument partnerstva, da se zagotovi trajna in verodostojna dolgoročna podpora; pozdravlja sklep sveta guvernerjev Evropske ustanove za demokracijo, da ustanovi omogoči širitev njenega dela tudi na Rusijo;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1) UL C 68 E, 7.3.2014, str. 13.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0284.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0253.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0039.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0258.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0575.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov