Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2015 o razmerah v Egiptu (2014/3017(RSP))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucije z dne 6. februarja 2014 o razmerah v Egiptu(1) in resolucije z dne 17 julija 2014 o svobodi izražanja in zbiranja v Egiptu(2),
– ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve o Egiptu, sprejetih avgusta 2013 in februarja 2014,
– ob upoštevanju nedavnih izjav Evropske službe za zunanje delovanje o Egiptu, vključno z izjavama z dne 21. septembra 2014 o bombnem napadu na egiptovsko ministrstvo za zunanje zadeve ter z dne 3. decembra 2014 o sodbah v Egiptu,
– ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna in visoke komisarke ZN za človekove pravice Navi Pillay z dne 23. junija 2014 o zapornih kaznih za več novinarjev in potrditvi smrtnih obsodb za več članov in podpornikov Muslimanske bratovščine, ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Ban Ki Muna z dne 25. oktobra 2014 o terorističnih napadih na polotoku Sinaj,
– ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom iz leta 2001, ki je začel veljati leta 2004 in je bil okrepljen z akcijskim načrtom iz leta 2007, ter poročila Komisije o napredku pri izvajanju tega sporazuma z dne 20. marca 2013, ob upoštevanju evropske sosedske politike in najnovejšega poročila o napredku glede Egipta iz marca 2014,
– ob upoštevanju egiptovske ustave, ki je bila sprejeta na referendumu 14. in 15. januarja 2014, zlasti njenega 65., 70., 73., 75. in 155. člena,
– ob upoštevanju egiptovskega zakona št. 107 z dne 24. novembra 2013 o pravici do javnega zbiranja, pohodov in miroljubnih protestov,
– ob upoštevanju predsedniškega odloka, zakona št. 136 iz leta 2014, ki določa, da je vsa „javna in ključna infrastruktura“ za dve leti pod vojaško jurisdikcijo,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU(3),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o svobodi tiska in medijev po svetu(4),
– ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča iz leta 2013 z naslovom "Sodelovanje EU z Egiptom na področju upravljanja",
– ob upoštevanju končne izjave misije Evropske unije za opazovanje volitev glede predsedniških volitev v Egiptu z dne 22. julija 2014,
– ob upoštevanju govora egiptovskega predsednika Abdela Fataha Al Sisija z dne 1. januarja 2015 o islamskemu ekstremizmu in z dne 6. januarja 2015 o tem, da morajo biti odnosi med egiptovskimi muslimani in kristjani mirni in tvorni,
– ob upoštevanju smernic EU o svobodi izražanja na spletu in drugje, smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic LGBTI (lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev) ter smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,
– ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je podpisal tudi Egipt,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,
A. ker sta svoboda izražanja in zbiranja nepogrešljiva stebra demokratične in pluralne družbe; ker je svoboda tiska in medijev bistveni element demokracije in odprte družbe; ker so temeljne svoboščine, vključno s svobodo izražanja in zbiranja, zapisane v egiptovski ustavi, sprejeti leta 2014;
B. ker je Egipt dolgoročni strateški partner Evropske unije s skupnim ciljem vzpostaviti stabilnost, mir in blaginjo v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu; ker je Egipt od revolucije leta 2011 prestal več težkih političnih izzivov in ker njegovi prebivalci potrebujejo podporo in pomoč mednarodne skupnosti pri spopadanju z izzivi na področju gospodarstva, politike in varnosti;
C. ker je egiptovska vlada po vojaškem prevzemu oblasti junija 2013 izvedla obsežno akcijo samovoljnih pridržanj, nadlegovanja, ustrahovanja in cenzuriranja protivladnih kritikov, vključno z novinarji, študenti in zagovorniki človekovih pravic, ter političnih nasprotnikov, vključno s člani Muslimanske bratovščine, in sicer izključno zato, ker so uveljavljali svojo pravico do svobodnega zbiranja, združevanja in izražanja; ker naj bi bilo od julija leta 2013 po podatkih v valu množičnih aretacij brez primere pridržanih več kot 40 000 ljudi, zaradi pretirane in samovoljne uporabe sile s strani varnostnih enot pa naj bi bilo po ocenah ubitih 1400 protestnikov; ker svoboda združevanja, zbiranja in izražanja ostaja področje, ki od julija 2013 zbuja posebno skrb; ker je organizacija Freedom House v poročilu o svoboščinah v svetu za leto 2014 Egipt označila kot „nesvobodno“ državo;
D. ker je bilo v Egiptu pridržanih več tisoč protestnikov in zapornikov vesti, odkar je egiptovska vojska julija 2013 prevzela oblast; ker se aretacije in primeri samovoljnega pridržanja nadaljujejo tudi po izvolitvi predsednika Al Sisija maja 2014; ker je bil 11. junija 2014 vidni aktivist Ala Abdel Fatah, ki je imel vodilno vlogo v revoluciji leta 2011, skupaj z nekaterimi drugimi obsojen na 15 let zaporne kazni, pri čemer je bil obtožen kršitve zakona št. 107 o pravici do javnega zbiranja, pohodov in miroljubnih demonstracij iz leta 2013 (zakon o protestih); ker so drugi vidni aktivisti, vključno z Mohamedom Adelom, Ahmedom Dumo in Ahmedom Maherjem, pa tudi vodilne zagovornice pravic žensk, med njimi Jara Salam in Sana Seif, še vedno v priporu; ker je kairsko sodišče za nujne primere 28. aprila 2014 sprejelo odločitev o prepovedi Mladinskega gibanja 6. april;
E. ker je egiptovsko sodišče v guvernatu Beheira v delti Nila 10. januarja 2015 21-letnemu študentu Karimu Al Bani izreklo triletno zaporno kaznen, ker je na Facebooku objavil, da je ateist, in žalil islam;
F. ker so egiptovske oblasti z uvedbo represivne zakonodaje povečale pritisk na svobodo izražanja in zbiranja, zato lahko zdaj vlada svoje nasprotnike še lažje utiša in zatre proteste;
G. ker je vlada predsednika Al Sisija ob odsotnosti parlamenta sprejela številne represivne zakone, na primer s predsedniškim dekretom sprejeti zakon št. 136 iz leta 2014, ki je vso javno lastnino razglasil za vojaške objekte in katerega najbolj neposredna posledica je, da lahko sojenja za vsa kazniva dejanja na javni lastnini potekajo na vojaških sodiščih in z retroaktivnim učinkom; ker je Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev pri razlagi Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, ki jo je podpisal tudi Egipt, navedla, da vojaška sodišča pod nobenim pogojem ne bi smela imeti sodne pristojnosti nad civilisti;
H. ker je bilo v splošnem rednem pregledu ZN izdanih 300 priporočil, med drugim izpustitev vsakogar, ki je bil aretiran, ker je uveljavljal pravico do svobode izražanja; ker sedem skupin za človekove pravice s sedežem v Egiptu zaradi strahu pred pregonom ni sodelovalo pri pregledu ZN o uspešnosti te države;
I. ker je svoboda tiska v Egiptu še vedno pod hudim pritiskom, saj se novinarje še vedno zapira na podlagi neutemeljenih obtožb; ker so bili v letu 2014 številni novinarji kazensko preganjani zaradi obtožb v zvezi z ogrožanjem narodne enotnosti in družbenega miru, razširjanjem lažnih novic in sodelovanjem z Muslimansko bratovščino; ker je kasacijsko sodišče, najvišje sodišče v Egiptu, ugotovilo postopkovne pomanjkljivosti pri sojenju novinarjem Al Džazire Mohamedu Fahmiju, Petru Grestu in Baherju Mohamedu; ker kljub temu te tri novinarje čaka ponovno sojenje, saj obtožbe proti njim, da so krivo poročali in sodelovali z Muslimansko bratovščino, niso bile umaknjene; ker so bili na desetletno zaporno kazen obsojeni še trije novinarji (Sue Turton, Dominic Kane in Rena Netjes), ki jim je bilo sojeno v odsotnosti; ker so bili egiptovski novinarji Mahmud Abdel Nabi, Mahmud Abu Zeid, Samhi Mustafa, Ahmed Gamal, Ahmed Fuad in Abdel Rahman Šahen obsojeni zgolj zaradi opravljanja svojih zakonitih dejavnosti; ker so egiptovski mediji močno razdeljeni, ena struja Mursija zagovarja, druga pa je proti njemu, kar egiptovsko družbo še bolj polarizira;
J. ker je egiptovsko kazensko sodišče 2. decembra 2014 izreklo začasno smrtno kazen 188 obtožencem, kar je bila tretja tovrstna množična obsodba v letu 2014; ker so bile tarče množičnih sojenj predvsem člani Muslimanske bratovščine, največjega egiptovskega opozicijskega gibanja, ki so ga oblasti decembra 2013 razglasile za teroristično skupino; ker so te obsodbe le zadnje v nizu kazenskih pregonov in sodnih postopkov, v katerih mrgoli postopkovnih nepravilnosti in kršitev mednarodnega prava; ker nihče ni odgovarjal za pretirano uporabo nasilja avgusta leta 2013, ko so varnostne sile izvedle akcijo v protestnih taborih na trgu Raba Al Adavija in po navedbah egiptovske neodvisne preiskovalne komisije ubile 607 demonstrantov, ki so izražali podporo Mursiju;
K. ker je bila večina smrtnih kazni, ne pa vse, ki so bile izrečene v množičnih sojenjih marca in aprila 2014 proti članom Muslimanske bratovščine in domnevnim podpornikom odstavljenega predsednika Mursija, znižanih v dosmrtno zaporno kazen;
L. ker je trenutno v priporu 167 poslancev spodnjega in zgornjega doma parlamenta, ki je bil izvoljen leta 2011;
M. ker so bili nekdanji predsednik Mubarak, nekdanji notranji minister Habib Al Adli in šest drugih pomočnikov 29. novembra 2014 izpuščeni na prostost, saj so bile obtožbe umora in korupcije proti njim umaknjene zaradi tehnične napake; ker je kasacijsko sodišče v Egiptu 13. januarja 2015 zavrnilo obsodbe Hosnija Mubaraka in njegovih dveh sinov zaradi obtožb poneverbe in ker je zahtevalo ponovno sojenje z utemeljitvijo, da sodni postopki niso bili pravilno izpeljani;
N. ker ta nedavna sodna praksa zbuja resne dvome o neodvisnosti pravosodnega sistema in njegovi sposobnosti zagotavljanja odgovornosti; ker lahko zlasti obsodbe z izrekom smrtne kazni spodkopljejo obete za dolgoročno stabilnost v Egiptu;
O. ker se Egipt sooča z velikimi gospodarskimi izzivi, med drugim z begom tujega denarja, naraščanjem inflacije, brezposelnostjo in napihovanjem javnega dolga, pa tudi z varnostnimi izzivi, ki jih predstavlja globalna grožnja terorizma; ker so varnostne razmere na Sinaju kritične, saj so na tem območju dejavne džihadistične skupine ubile na stotine vojakov; ker je bilo v terorističnem napadu 24. oktobra 2014 ubitih najmanj 33 vojakov; ker so teroristična dejanja v tej regiji že skoraj vsakdanji pojav; ker je država ukazala deložacijo več tisoč prebivalcev Rafe in vzpostavitev 500-metrskega tamponskega območja vzdolž meje z Gazo in ker so na Sinajskem polotoku od 24. oktobra 2014 razglašene izredne razmere; ker so kriminalne mreže še vedno dejavne na področju trgovine z ljudmi in tihotapljenja ljudi na Sinaju;
P. ker 75. člen egiptovske ustave določa, da imajo vsi državljani pravico do organiziranja nevladnih združenj in fundacij na demokratični osnovi; ker bi predlagana nova zakonodaja še bolj omejila delo domačih in tujih nevladnih organizacij, ki so zaskrbljene zlasti zaradi novega osnutka zakona, katerega namen je ustaviti tok denarja in opreme, namenjene teroristom in drugim oboroženim skupinam, hkrati pa zaradi njega tudi nevladne organizacije morda ne bodo več prejemale tujih sredstev, od katerih so številne odvisne; ker je bil 21. septembra 2014 sprejet predsedniški odlok o spremembi kazenskega zakonika, ki določa hude kazni, vključno z obsodbami na smrt, za nevladne organizacije, ki prejemajo tuja sredstva z nejasno opredeljenim namenom „škodovati nacionalnim interesom“;
Q. je seznanjen z govorom predsednika al Sisija na univerzi v Kairu o potrebni modernizaciji in reformi islamske misli;
R. ker naj bi se stopnjevalo nasilje nad ženskami in to kljub temu, da je bil sprejet nov zakon o spolnem nadlegovanju, ki naj bi se po navedbah egiptovskih nevladnih organizacij s področja pravic žensk še vedno ne izvajal; ker so v še posebej težkem položaju egiptovske aktivistke, ki so zaradi svojega miroljubnega delovanja pogosto žrtve nasilja, spolnih napadov in drugih oblik ponižujočega ravnanja; ker je praksa pohabljanja ženskih spolnih organov kljub sprejetju zakona leta 2008, s katerim je to dejanje postalo kaznivo, še vedno zelo razširjena in še vedno ni uspešnih primerov kazenskega pregona proti tistim, ki to prakso izvajajo;
S. ker se je v zadnjih mesecih povečalo število aretacij homoseksualno usmerjenih moških; ker je policija po vsem Egiptu izvedla vrsto racij na krajih, kjer naj bi se zbirali homoseksualci; ker se skupnost LGBT preganja in javno sramoti; ker egiptovska pobuda za osebne pravice ocenjuje, da je bilo v zadnjih 18 mesecih zaradi obtožb o razvratu aretiranih vsaj 150 oseb; ker je egiptovsko sodišče 12. januarja 2015 oprostilo 26 moških, ki so bili mesec dni pred tem aretirani v raciji v kopališču v Kairu in ki so bili obtoženi spodbujanja k razvratu;
T. ker so bile predsedniške volitve leta 2014 v Egiptu zaznamovane z zelo omejeno svobodo izražanja, vse oblike oporečništva in kritike, tudi s strani organizacij za človekove pravice, pa so bile zatrte; ker so za 21. marec in 25. april 2015 uradno napovedane parlamentarne volitve;
U. ker je naftni sektor v Egiptu vedno najbolj pritegnil tuje vlagatelje, nafta pa je najpomembnejša izvozna dobrina te države; ker je Egipt od zalivskih držav prejel brezplačne pošiljke nafte v podporo novi vladi; ker vlada sprejema napovedani načrt za odpravo energetskih subvencij v petih letih od julija 2014 dalje in ker si prizadeva, da bi aprila 2015 začela izvajati načrt za distribucijo goriva s pametnimi karticami, s čimer bi nadzirala tihotapljenje nafte v sosednje države in natančno ugotovila potrebe po gorivu;
V. ker je Egipt po revoluciji januarja 2011 že večkrat začel pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) za posojilo v višini 4,8 milijarde USD, ki pa so se po 30. juniju 2013 ustavila; ker je bilo sicer obnovljenih nekaj stikov, strokovnjaki MDS pa so novembra 2014 obiskali Egipt, da bi opravili posvetovanja po členu IV ter ocenili finančno in gospodarsko stanje v državi;
W. ker bi morala stopnja angažiranosti EU glede Egipta temeljiti na spodbudah, v skladu z načelom evropske sosedske politike „več za več“, in bi morala biti pogojena z napredkom reform na področju demokratičnih institucij, pravne države in človekovih pravic;
X. ker je EU po tradiciji glavna trgovinska partnerica Egipta, saj je trgovanje z EU leta 2013 obsegalo 22,9 % vsega egiptovskega uvoza in izvoza in je tako po obeh merilih na prvem mestu; ker se je po delovni skupini EU-Egipt Komisija zavezala, da bo zagotovila dodatno finančno podporo za Egipt v skupnem znesku v višini skoraj 800 milijonov EUR; ker ta znesek vključuje 303 milijone EUR v obliki nepovratnih sredstev (90 milijonov EUR iz programa Spring, 50 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev, ki so del mikrofinančne pomoči, in preostali znesek iz Sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo) in 450 milijonov EUR v obliki posojil (makrofinančna pomoč); ker pa bo EU finančno podporo zagotovila le, če bodo izpolnjeni potrebni politični in demokratični pogoji ter se bo nadaljeval in okrepil demokratični prehod, ki bo popolnoma vključujoč, ob polnem spoštovanju človekovih pravic in pravic žensk;
Y. ker je posebni predstavnik EU za človekove pravice Stavros Lambrinidis 16. junija 2014 obiskal Kairo, kjer se je sestal s predsedstvom in svetom šura (zgornji dom parlamenta) ter predstavniki civilne družbe; ker so se razprave v okviru njegovega obiska v glavnem nanašale na pripravo novega zakona o nevladnih organizacijah, pri čemer je poudaril, da je za EU zelo pomembno, da ima civilna družba v Egiptu ključno vlogo;
1. poudarja pomen, ki ga EU pripisuje sodelovanju z Egiptom kot pomembno sosedo in partnerico; poudarja, da je vloga Egipta pomembna za stabilnost v regiji; izraža solidarnost z egiptovskim ljudstvom in še vedno podpira prizadevanja te države v procesu izgradnje demokratičnih institucij, ob spoštovanju in zagovarjanju človekovih pravic in spodbujanju socialne pravičnosti in varnosti; poziva egiptovsko vlado, naj izpolni svoje mednarodne zaveze, saj je pomemben akter v južnem Sredozemlju;
2. opozarja egiptovsko vlado, da je dolgoročni uspeh Egipta in njegovega prebivalstva odvisen od varstva splošnih človekovih pravic ter vzpostavitve in zasidranja demokratičnih in preglednih institucij, ki bodo prav tako sodelovale pri varovanju temeljnih pravic državljanov; zato poziva egiptovske oblasti, naj v celoti izvršujejo načela mednarodnih konvencij;
3. je zelo zaskrbljen zaradi nenehnega omejevanja temeljnih pravic, zlasti svobode izražanja, združevanja in zbiranja, politične pluralnosti in načel pravne države v Egiptu; poziva, naj državni organi, varnostne sile in službe ter druge skupine v Egiptu prenehajo vsa nasilna dejanja, ščuvanje k nasilju, sovražni govor, nadlegovanje, ustrahovanje ali cenzuriranje političnih nasprotnikov, protestnikov, novinarjev, blogerjev, študentov, sindikalistov, zagovornic pravic žensk, akterjev civilne družbe in manjšin; obsoja pretirano uporabo nasilja nad protestniki;
4. pozdravlja dejstvo, da je bil Yasser Ali, nekdanji uradni govorec odstavljenega predsednika Morsija in ugleden član Muslimanske bratovščine, izpuščen in oproščen obtožb; poziva k hitri izpustitvi vseh političnih zapornikov;
5. poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh zapornikov vesti, vseh, ki so priprti zaradi mirnega uveljavljanja pravice do svobode izražanja, zbiranja in združevanja, in oseb, ki so priprte zaradi domnevnega članstva v Muslimanski bratovščini; poziva egiptovske oblasti, naj zagotovijo pravico do poštenega sojenja v skladu z vsemi mednarodnimi standardi; poziva egiptovske oblasti, naj s konkretnimi ukrepi zagotovijo celovito izvajanje določb nove ustave o temeljnih pravicah in svoboščinah, vključno s svobodo izražanja in zbiranja;
6. poudarja, da je spoštovanje svobode tiska, informiranja in mišljenja (na spletu ali drugje) ter političnega pluralizma temelj demokracije; poziva egiptovske oblasti, naj zagotovijo, da se bodo lahko te pravice v državi uveljavljale brez samovoljnih omejitev in cenzure ter jih poziva, naj zagotovijo svobodo izražanja; meni, da je treba vsem novinarjem omogočiti, da o razmerah v Egiptu poročajo brez strahu pred pregonom, zaporno kaznijo, ustrahovanjem ali omejevanjem njihove svobode govora ali izražanja;
7. poziva egiptovske oblasti, naj nemudoma opravijo nepristransko in neodvisno preiskavo vseh obtožb o tem, da so organi pregona med protesti pretirano uporabili silo, slabo ravnali in kako drugače kršili človekove pravice, vključno z obtožbami o spolnih zlorabah, ter naj kršitelje kaznujejo, žrtvam pa zagotovijo popravo krivic, poleg tega pa naj vzpostavijo neodvisen mehanizem za spremljanje in preiskovanje ravnanja varnostnih sil; poziva Egipt, naj ratificira Rimski statut in postane članica Mednarodnega kazenskega sodišča;
8. poziva egiptovske oblasti, naj razveljavijo smrtne obsodbe, ki so bile izrečene brez dolžnega upoštevanja pravnega postopanja in spoštovanja pravic obtoženih ter razveljavijo represivne in neustavne zakone, ki močno omejujejo temeljne človekove pravice in svoboščine, zlasti predsedniški odlok v zvezi z zakonom št. 136 iz leta 2014; poziva k razveljavitvi vseh obsodb, ki so jih vojaška sodišča od julija 2013 dalje izrekla civilistom; poziva k izpustitvi 167 poslancev leta 2011 izvoljenega parlamenta, ki so sedaj v priporu; poziva oblasti, naj kot prvi korak k odpravi smrtne kazni nemudoma razglasijo uradni moratorij na usmrtitve;
9. poziva egiptovske oblasti, naj razveljavijo zakon o protestih iz novembra 2013 in začnejo resničen dialog z organizacijami civilne družbe in pravnimi strokovnjaki, da se uzakonijo predpisi o združevanju in zbiranju, ki bodo v skladu z mednarodnimi standardi, in se zajamči pravica do ustanavljanja združenj iz 75. člena egiptovske ustave, vključno s pravico do prejemanja in dajanja finančnih sredstev; poziva pristojne organe, naj pregledajo osnutek zakona o nevladnih organizacijah, ki ga je pripravilo ministrstvo za družbeno solidarnost; poziva k pripravi novega zakona v skladu z egiptovsko ustavo in vsemi mednarodnim pogodbami, ki jih je Egipt podpisal;
10. opozarja egiptovsko vlado na njeno odgovornost, da zagotovi varnost in zaščito vseh državljanov, ne glede na njihovo politično prepričanje, pripadnost ali veroizpoved; vztraja na stališču, da lahko le oblikovanje resnično pluralne družbe, v kateri se spoštujejo različna mnenja in življenjski slogi, zagotovi dolgoročno stabilnost in varnost v Egiptu, in poziva egiptovske oblasti, naj se zavežejo dialogu in nenasilju ter vključujočemu vladanju;
11. pozdravlja in spodbuja ukrepe, ki jih je egiptovska vlada sprejela v podporo spoštovanju pravic in svoboščin verskih skupnosti; želi spomniti na določbo 235. člena egiptovske ustave, po kateri mora novoizvoljeni parlament v svojem prvem zakonodajnem obdobju izdati zakon, ki bo gradnjo in obnovo cerkva urejal tako, da bodo kristjani svojo veroizpoved lahko svobodno izražali; pozdravlja, da se je predsednik Abdel Fatah Al Sisi na predvečer koptskega božiča udeležil maše v cerkvi v Kairu in tako postal prvi predsednik, ki je to storil, ter meni, da gre za pomembno simbolično gesto v prizadevanju za vzpostavitev enotnosti v egiptovski družbi;
12. poudarja pomen Egipta kot mednarodnega akterja in upa, da bo ta država dejavna tudi pri vzpostavljanju resničnih mirovnih pogajanj za končanje arabsko-izraelskega konflikta, pa tudi, da bo konstruktivno prispevala k prizadevanjem za stabilnost sredozemske regije, zlasti trenutno v Libiji in na Bližnjem vzhodu; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh ugrabljenih državljanov Egipta, ki jih trenutno zadržujejo v Libiji, med njimi tudi 20 koptov, ki so bili ugrabljeni 3. januarja 2015; ponavlja, da je EU pripravljena sodelovati z Egiptom kot partnerjem v regiji, da bi se lahko spopadli s temi resnimi grožnjami;
13. odločno obsoja nedavne teroristične napade na polotoku Sinaj in vsa druga teroristična dejanja zoper Egipt; izreka iskreno sožalje družinam žrtev; poudarja, da morata EU in mednarodna skupnost Egipt odločno podpreti in z njim sodelovati pri njegovem boju proti terorizmu; poziva egiptovske oblasti, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bodo razbile kriminalne mreže, ki se še vedno ukvarjajo s trgovino z ljudmi in tihotapljenjem na Sinaju;
14. egiptovske oblasti želi opozoriti na njihove domače in mednarodne obveznosti ter jih poziva, naj varstvo in spodbujanje človekovih pravic obravnavajo prednostno in zagotovijo, da bodo kršitelji človekovih pravic za svoja dejanja odgovarjali, tudi ob neodvisnem in nepristranskem pravosodnem sistemu;
15. ugotavlja, da bo padec cen nafte neposredno privedel do nižjih prispevkov iz energetskih javnih sredstev, kar je bil največji izziv za režime v obdobju po revoluciji 25. januarja; je zaskrbljen, ker imajo lahko nižje cene nafte hude posledice za številne vladne načrte, med katerimi so najpomembnejša prizadevanja za ohranitev varne rezerve v tujih valutah;
16. poziva egiptovsko vlado, naj v celoti izvede nacionalne strategije za boj proti nasilju nad ženskami in odpravo vseh oblik diskriminacije, ter zagotovi, da bo v postopku opravljeno učinkovito in resnično posvetovanje s skupinami za pravice žensk in drugimi organizacijami civilne družbe;
17. izraža ogorčenje nad vse hujšo represijo nad skupnostjo LGBT v Egiptu in egiptovske oblasti poziva, naj te ljudi prenehajo kriminalizirati na podlagi zakona o „razuzdanosti“ zaradi izražanja spolne usmerjenosti in zbiranja ter naj izpustijo vse, ki so bili po tem zakonu aretirani in obsojeni na prestajanje zaporne kazni;
18. poziva egiptovske oblasti, naj polno sodelujejo v mehanizmih OZN za človekove pravice, tudi tako, da odobrijo še nerešene prošnje za obisk več posebnih poročevalcev OZN, in izpolnijo dano obljubo za odprtje regionalne pisarne urada visoke komisarke OZN za človekove pravice;
19. v skladu z ugotovitvami misije EU za opazovanje volitev ponavlja, da predsedniške volitve leta 2014 niso potekale v skladu z veljavnimi mednarodni standardi, pa tudi temeljne pravice, določene v nedavno sprejeti ustavi, niso bile v celoti spoštovane, saj so bile zaznane predvsem omejitve svobode izražanja in zbiranja ter pomanjkljiva regulacija financiranja volilnih kampanj, pravice biti voljen in volilne pravice; poziva egiptovsko vlado, naj pomanjkljivosti predsedniških volitev upošteva pri pripravah na parlamentarne volitve, napovedane za 21. marca in 25. aprila 2015;
20. poziva k skupni strategiji držav članic za Egipt; znova poziva Svet, podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in Komisijo, naj v dvostranskih odnosih z Egiptom in v okviru finančne pomoči tej državi dejavno nastopajo v skladu z načelom pogojenosti („več za več“) in upoštevajo velike gospodarske izzive, s katerimi se sooča ta država; ponavlja poziv k jasnim in skupno dogovorjenim merilom uspešnosti; ponovno poudarja, da je zavezan pomagati egiptovskemu ljudstvu v procesu prehoda k demokratičnim in gospodarskim reformam;
21. spodbuja predstavnike delegacije EU ter osebje veleposlaništev držav članic EU v Kairu, naj se udeležujejo politično občutljivih sojenj egiptovskim in tujim novinarjem, blogerjem, sindikalistom in aktivistom civilne družbe v tej državi;
22. ponovno poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj pojasni specifične ukrepe, ki so bili sprejeti v odziv na sklep Sveta za zunanje zadeve o pregledu pomoči EU Egiptu, pa tudi glede na poročilo Računskega sodišča iz leta 2013; zlasti prosi za pojasnilo o stanju: (i) načrtovanega programa za reformo pravosodja, (ii) programov EU za proračunsko podporo, (iii) programa za trgovino in notranjo krepitev in (iv) sodelovanja Egipta v regionalnih programih EU, kot sta Euromed Police in Euromed Justice; poziva Komisijo, naj pojasni varovala, ki so bila vzpostavljena pri programih, financiranih iz sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo, kar zadeva nevarnost korupcije ter gospodarske in finančne subjekte, ki jih nadzira vojska;
23. poziva, naj se na ravni EU prepove izvoz v Egipt tehnologije za motenje in nadzor, ki jo je mogoče uporabiti za vohunjenje za državljani in njihovo zatiranje; v skladu z Wassenaarskim sporazumom poziva k prepovedi izvoza opreme za varovanje ali vojaške pomoči, ki bi jo lahko uporabili za zatiranje miroljubnih demonstracij ali proti strateškim in varnostnim interesom Unije;
24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic ter predsedniku Arabske republike Egipt in njegovi začasni vladi.