Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2158(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0019/2015

Predložena besedila :

A8-0019/2015

Razprave :

PV 09/03/2015 - 14
CRE 09/03/2015 - 14

Glasovanja :

PV 10/03/2015 - 10.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0051

Sprejeta besedila
PDF 453kWORD 156k
Torek, 10. marec 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Letno poročilo o politiki konkurence EU
P8_TA(2015)0051A8-0019/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2015 o letnem poročilu o politiki konkurence EU (2014/2158(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o politiki konkurence za leto 2013 (COM(2014)0249) z dne 6. maja 2014 in spremljajočega delovnega dokumenta Komisije (SWD(2014)0148),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov od 101 do 109,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 169/2009 z dne 26. februarja 2009 o uporabi konkurenčnih pravil za železniški in cestni promet ter promet po celinskih plovnih poteh(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo postopke z odškodninskimi tožbami v nacionalni zakonodaji zaradi kršitev določb zakonodaje o konkurenci držav članic in Evropske unije(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. junija 2013 o ocenjevanju škode v odškodninskih tožbah zaradi kršitev člena 101 ali 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 4. februarja 2011 z naslovom "Javno posvetovanje: Usklajenemu pristopu h kolektivnim pravnim sredstvom naproti" (SEC(2011)0173),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. junija 2013 z naslovom Evropskemu horizontalnemu okviru za kolektivna pravna sredstva naproti (COM(2013)0401),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije 2013/396/EU z dne 11. junija 2013 o skupnih načelih za kolektivna pravna sredstva sodne prepovedi ali odškodnin v državah članicah v zvezi s kršitvami pravic, podeljenih v skladu s pravom Unije(5),

–  ob upoštevanju študije, ki jo je junija 2012 objavil tematski sektor generalnega direktorata Evropskega parlamenta za notranjo politiko, z naslovom Kolektivna pravna sredstva na področju varstva konkurence,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. junija 2013, objavljenega v skladu s členom 27(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v zadevi AT.39740 – Google(6),

–  ob upoštevanju zavez, ponujenih Komisiji v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v zadevi COMP/39.398 – Visa MIF,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (uredba ES o združitvah)(7),

–  ob upoštevanju posvetovanja Komisije dne 27. marca 2013 o nadzoru združevanja v EU – osnutek spremembe poenostavljenega postopka in izvedbene uredbe o združitvah,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. oktobra 2008 o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize(8) (sporočilo o bančništvu),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. decembra 2008 z naslovom Dokapitalizacija finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence(9) (sporočilo o dokapitalizaciji),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2009 o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti(10) (sporočilo o oslabljenih sredstvih),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2009 o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči(11) (sporočilo o prestrukturiranju),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. decembra 2008 o začasnem okviru Skupnosti za ukrepe državne pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi(12) (prvotni začasni okvir),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. decembra 2010 o začasnem okviru Unije za ukrepe državne pomoči v podporo dostopa do sredstev v trenutni finančni in gospodarski krizi(13) (novi začasni okvir, ki nadomešča okvir, ki je pretekel 31. decembra 2010),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje(14) (sporočilo o bančništvu),

–  ob upoštevanju problemskega dokumenta Komisije v vednost Ekonomsko-finančnemu odboru o reviziji smernic o državni pomoči za prestrukturiranje bank,

–  ob upoštevanju študije tematskega sektorja generalnega direktorata Evropskega parlamenta za notranjo politiko o državni pomoči – krizna pravila za finančni sektor in za realno gospodarstvo iz junija 2011,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (15),

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije št. 2012/21/EU z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena(16),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o okviru Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve (2011)(17),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o preoblikovanju pravil EU o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena(19),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. februarja 2012 o posodobitvi področja državnih pomoči EU (COM(2012)0209),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o posodobitvi državne pomoči(20),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 30. julija 2012 za Uredbo Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči in Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza (COM(2012)0730),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Sveta z dne 5. julija 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (COM(2012)0725),

–  ob upoštevanju smernic Komisije o državnih pomočeh za prevoznike v železniškem prometu(21),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2013 o regionalni politiki kot delu širših shem državne pomoči(22),

–  ob upoštevanju Okvirnega sporazuma z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(23) (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum), zlasti odstavkov 9, 12, 15 in 16,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 22. februarja 2005 o 23. poročilu Komisije o konkurenčni politiki za leto 2003(24), z dne 4. aprila 2006 o poročilu Komisije o politiki konkurence za leto 2004(25), z dne 19. junija 2007 o poročilu o politiki konkurence za leto 2005(26), z dne 10. marca 2009 o poročilih o politiki konkurence za leti 2006 in 2007(27), z dne 9. marca 2010 o poročilu o politiki konkurence za leto 2008(28), z dne 20. januarja 2011 o poročilu o politiki konkurence za leto 2009(29), z dne 2. februarja 2012 o letnem poročilu o politiki konkurence EU(30), z dne 12. junija 2013 o letnem poročilu o politiki konkurence EU(31) in z dne 11. decembra 2013 o letnem poročilu o politiki konkurence EU(32),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. junija 2013 z naslovom Za učinkovitejši nadzor EU nad združitvami,

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 9. julija 2014 z naslovom Za učinkovitejši nadzor EU nad združitvami,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2014 o sporazumih EU o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence – pot naprej(33),

–  ob upoštevanju izjave komisarke za konkurenco Margrethe Vestager o davčnih preiskavah državne pomoči z dne 6. novembra 2014,

–  ob upoštevanju pregleda stanja na digitalnem področju, ki ga je Komisija pripravila za leto 2014,

–  ob upoštevanju člena 52 in člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0019/2015),

A.  ker nekatere sektorje znotraj enotnega trga še vedno delijo nacionalne meje in umetne ovire, obenem pa zaskrbljujoča praksa, kot je socialni damping ali zloraba strukturnih skladov, zbuja skrbi in bi jo bilo treba prav tako obravnavati v okviru politike konkurence EU; ker konkurenca v vseh državah članicah ne deluje na enako zadovoljujoč način;

B.  ker je politika konkurence sama po sebi sredstvo za varstvo evropske demokracije, saj preprečuje čezmerno koncentracijo gospodarske in finančne moči v rokah manjšine, kar bi spodkopalo možnost evropskih političnih organov, da delujejo neodvisno od pomembnih industrijskih in bančnih skupin;

C.  ker je politika konkurence, ki temelji na enakih konkurenčnih pogojih v vseh sektorjih, temelj evropskega socialnega tržnega gospodarstva in bistveno orodje za zagotavljanje ustreznega delovanja dinamičnega, učinkovitega, trajnostnega in inovativnega notranjega trga EU, za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest ter za zagotavljanje konkurenčnosti na svetovni ravni; ker gospodarska in finančna kriza zato ne bi smela biti pretveza za popuščanje pri izvajanju pravil o konkurenci;

D.  ker vsakoletne izgube zaradi obstoja kartelov znašajo od 181 do 320 milijard EUR, kar je približno 3 % BDP v EU;

E.  ker so banke v EU v obdobju od leta 2008 do konca leta 2011 prejele državno pomoč v vrednosti 1,6 bilijona EUR;

F.  ker davčne utaje in goljufije ter davčne oaze davkoplačevalce v EU stanejo približno bilijon EUR prihodka letno, saj izkrivljajo konkurenco na enotnem trgu med podjetji, ki plačujejo davke, in tistimi, ki jih ne;

G.  ker evropski državljani želijo kakovostne in cenovno dostopne javne storitve;

H.  ker je dosledno izvajanje načel konkurenčnega prava zlasti koristno za potrošnika, pomanjkanje konkurence pa povzroča neustrezno prerazporejanje sredstev in manjšo produktivnost;

I.  ker je v smislu stroškov energije evropski enotni trg manj učinkovit kot trg ZDA, saj je razpršenost cen 31-odstotna, medtem ko je v ZDA 22-odstotna;

J.  ker bi uvedba upravnega potnega lista za enotni trg zmanjšala izkrivljanje konkurence in razdrobljenost enotnega trga, s tem pa okrepila potencial evropskega gospodarstva za rast;

K.  ker je uspešen razvoj malih in srednjih podjetjih pod pogoji svobodne konkurence eden najbistvenejših pogojev za ustvarjanje delovnih mest, trajnostno rast, inovacije in naložbe; ker hud kreditni krč v številnih državah članicah vpliva na mala in srednja podjetja (MSP), ki predstavljajo 98 % podjetij v EU;

L.  ker je prost pretok blaga, storitev, oseb in kapitala bistven za rast; ker protekcionizem lahko omejuje možnosti za dolgoročno rast domače industrije;

M.  ker neodkriti karteli obstajajo od 6 do 14 let in vplivajo na gospodarstvo, ker bolj obremenjujejo stranke in posledično potrošnike;

N.  ker je enotni patent EU korak naprej k oblikovanju enotnega trga in ker bi morale vse države članice sodelovati v tej ureditvi;

O.  ker objava dokumentov, poimenovanih „LuxLeaks“, ki jih je objavilo mednarodno združenje preiskovalnih novinarjev, kaže, da je potrebna celovita in neodvisna preiskava davčne zakonodaje in prakse ter njune skladnosti s pravili EU o državni pomoči; ker je neodvisnost GD za konkurenco izjemno pomembna za uspešno doseganje tega cilja, pa tudi njegovih drugih ciljev;

Splošne pripombe

1.  pozdravlja, da je gospodarska razsežnost EU v Pogodbah opredeljena kot odprto tržno gospodarstvo s svobodno konkurenco; poudarja, da je večje posvečanje pozornosti spodbujanju konkurence pomembno za doseganje ambicioznih ciljev v zvezi z delovnimi mesti, rastjo, naložbami in svetovno konkurenčnostjo evropskega gospodarstva, saj trajnostna in učinkovita konkurenca zagotavlja naložbe ter koristi za končne uporabnike in poganja gospodarstvo; poudarja velik pomen izvrševanja politike konkurence pri ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev, ki spodbujajo inovacije, produktivnost, ustvarjanje delovnih mest in naložbe vseh akterjev na celotnem enotnem trgu in za vse poslovne modele, tudi za mala in srednja podjetja, obenem pa se spoštuje nacionalna raznolikost; poziva Komisijo, naj izvršuje protimonopolna pravila ter pravila v zvezi z državno pomočjo in nadzorom združevanja, da bi zagotovila dobro delujoč notranji trg in socialni napredek;

2.  meni, da se je treba pri zagotavljanju pravičnih konkurenčnih pogojev za podjetja na notranjem trgu boriti tudi proti socialnemu dampingu ter izvajati evropsko socialno in okoljsko zakonodajo; poziva Komisijo, naj preuči socialne učinke svojih posegov na področju državne pomoči in njihove učinke na trg dela, predvsem v regijah z visoko brezposelnostjo, ter naj rezultate te analize upošteva pri svojih odločitvah;

3.  poudarja, da je treba z ustreznimi ukrepi za konkurenčnost in davčnimi ukrepi podpirati evropske industrijske skupine ter mala in srednja podjetja, da bodo uspešni v globaliziranem svetu;

4.  poziva Komisijo, naj ugotovi morebitna neravnovesja med državami članicami, ki bi lahko izkrivljala konkurenco, ter tudi vzroke in gospodarske učinke teh neravnovesij;

5.  opozarja, da ima politika konkurence poglavitno vlogo pri krepitvi celovitega pristopa k enotnemu trgu, da bi se spopadli z gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi izzivi v Evropi; poziva Komisijo, naj dejansko upošteva potrebe državljanov, potrošnikov ter malih in srednjih podjetij in se v postopku odločanja osredotoči na njihove težave, tako da bodo politike konkurence, ki jih predlaga, imele dodano vrednost za evropske državljane;

6.  ponavlja, da bi morala Komisija razmisliti o prerazporeditvi sredstev iz zastarelih ali neuporabljenih proračunskih postavk na generalni direktorat za konkurenco; poudarja, da mora imeti Komisija ustrezne kadre, da bi znatno razširila in poglobila svoje preiskave davčne državne pomoči, na primer davčnih odločb in izogibanja davkom, da bi bila konkurenca dovolj proaktivna; meni, da mora imeti Komisija tudi ustrezne pravne vire za nadaljnje ugotavljanje vrzeli, katerim smo bili priča ob razkritju namenskih davčnih shem v različnih državah članicah; glede na razkritja LuxLeaks v zvezi s tem priporoča predvsem okrepitev enote za davčno državno pomoč v okviru GD za konkurenco;

7.  pričakuje, da bo kmalu objavljen pregled stanja, ki ga je Komisija opravila desetletje po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence, in poziva Komisijo, naj Parlament vključi v vse prihodnje pobude, ki bodo iz tega sledile; poziva Komisijo, naj ustrezno ukrepa in uredbo prilagodi novemu pravnemu položaju, zlasti zaradi sprejetja direktive o odškodninskih tožbah;

8.  opozarja Komisijo, da je treba pozorno spremljati vprašanje neodvisnosti nacionalnih organov za varstvo konkurence;

9.  vztraja, da se instrumenti politike konkurence ne smejo zlorabiti za izvajanje davčnih ukrepov; spodbuja Komisijo, naj jasno izrazi svoje pomisleke na področju obdavčenja;

10.  meni, da bi bilo treba osnove in pomembne smernice politike konkurenčnosti v prihodnje pripraviti in sprejeti v tesnejšem sodelovanju s Parlamentom, da bi okrepili demokratično legitimnost organa za varstvo konkurence;

11.  odobrava skupni pristop, ki je bil uporabljen pri posodobitvi področja državne pomoči, katerega namen je spodbujanje večje učinkovitosti javnih odhodkov v pogojih omejenega fiskalnega manevrskega prostora, zlasti v državah članicah, ki jih je kriza najbolj prizadela;

12.  priznava, da učinkovito izvajanje politike konkurence zahteva skladno in dosledno sodno razlago;

13.  ugotavlja, da je Komisija vedno bolj odvisna od odločb o zavezah; meni pa, da sta potrebna večja preglednost glede vsebine domnev in večje število pravnih precedensov; meni, da to velja predvsem za primere, ki obravnavajo protimonopolno politiko na novih področjih, kot so trgi za digitalno blago, kjer podjetja težko ocenijo, ali neko ravnanje pomeni kršitev pravil o konkurenci;

14.  meni, da bi bilo treba objaviti vse podrobnosti o ugovorih Komisije obdolžencem, da bi zagotovili večjo preglednost in omilili pomanjkljivosti odločb o zavezah, obenem pa ohranili glavne koristi;

Državna pomoč in storitve splošnega gospodarskega pomena

15.  ugotavlja, da storitve splošnega gospodarskega pomena predstavljajo znaten delež zagotovljenih storitev v državah članicah, ter trdi, da lahko njihovo učinkovitejše izvajanje (v primerjavi z drugimi storitvami) zagotovi pomembne koristi; potrjuje, da je treba univerzalno dostopne storitve, ki so bistvenega pomena za evropske državljane, označiti za storitve splošnega gospodarskega pomena, na primer zdravstvo, socialno varstvo in stanovanja, obenem pa poudarja, da je Komisija dolžna zagotoviti, da bo nadomestilo, ki bo dodeljeno storitvam splošnega gospodarskega pomena, skladno s pravili EU o državni pomoči;

16.  poudarja, da strukturni skladi EU ne smejo biti uporabljeni na način, ki neposredno ali posredno podpira selitev storitev ali proizvodnje v druge države članice;

17.  meni, da bi bilo treba dodatno preiskati športne klube (predvsem nogometne), ki organom socialnega varstva dolgujejo milijonske zneske, ki jih ne plačajo ali jih vlada ne zahteva, kar de facto pomeni državno pomoč;

18.  poudarja, da bi bilo smiselno oceniti kumulativni učinek davčne obremenitve podjetij in državne pomoči;

Protimonopolna politika in karteli

19.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje te direktive v državah članicah in zagotovi enako uporabo predpisov v vsej Evropski uniji;

20.  poudarja zaskrbljenost, da uporaba glob kot edinih razpoložljivih sankcij morda ni dovolj učinkovita; znova poziva k razvoju bolj izpopolnjenih instrumentov, da bi povečali učinkovitost kazenskega sistema; ponovno poziva Komisijo, naj razmisli o splošnem pregledu svojih smernic za določanje denarnih kazni iz leta 2006, in poziva, naj se vključijo v Uredbo (ES) št. 1/2003; poziva Komisijo, naj preuči možnost dopolnitve kartelnih glob s posameznimi sankcijami, kot so globe za posameznike in prepoved opravljanja funkcije direktorja; poleg tega jo poziva, naj negativne posledice za kršitelje ne presegajo sorazmernega povračila škode za kršitev;

21.  poziva Komisijo, naj vzpostavi posebne delovne skupine, skupne vsem generalnim direktoratom, ki bi spremljale sektorje, ki so zaradi svojih strukturnih lastnosti (kot so visoke ovire za vstop in visoki stroški prehoda za potrošnike) bolj podvrženi kršitvi protimonopolnih pravil;

22.  poziva Komisijo, naj pomaga pri vzpostavitvi institucionalnega mehanizma, ki bo zagotavljal, da se bo vsakič, ko bo nacionalni organ sprejel odločitev, ki ni v skladu s protimonopolnimi pravili, sprožil samodejen postopek nadaljnjega preverjanja, kjer bo Komisija preverjala, ali se podobne težave pojavljajo na različnih geografskih trgih v Evropi, kjer sankcionirana podjetja tudi delujejo;

23.  podpira stalno sodelovanje v okviru Evropske mreže za konkurenco (ECN), ki omogoča usklajeno javno izvajanje konkurenčnih pravil po vsej EU, in spodbuja njegov nadaljnji razvoj;

24.  poziva Komisijo, naj določi jasne postopke glede časovnih razporedov in rokov, da bi pospešili preiskave in preprečili neupravičeno podaljševanje; poziva k formalnim pravicam za vse žrtve in strani, udeležene v primerih kršitve protimonopolnih pravil in kartelov, pri čemer mora biti ustrezno poudarjeno načelo o domnevni nedolžnosti;

25.  poziva Komisijo, naj opravi celovito pravno in gospodarsko oceno primerov kršitve protimonopolnih pravil in kartelov, predvsem na hitro razvijajočih se trgih, da bi dobro razumeli tržno strukturo in trende ter tako sprejeli ustrezne ukrepe za zaščito potrošnikov;

26.  ugotavlja, da bi se morala politika konkurence osredotočati predvsem na zaščito potrošnikov, izboljšanje njihove blaginje ter spodbujanje inovacij in gospodarske rasti;

27.  v zvezi s tem zahteva, da se določijo pogoji, pod katerimi so matične družbe, ki imajo odločujoč vpliv na hčerinske družbe, niso pa neposredno udeležene pri kršitvi, solidarno odgovorne za kršitve kartelnega prava s strani svojih hčerinskih družb;

28.  v zvezi z večkratnimi kršitelji ponovno zahteva, da se vzpostavi jasna povezava med kršitvijo, ki se preiskuje, in preteklimi kršitvami zadevnega podjetja;

29.  ugotavlja, da se je povečalo število zahtevkov za zmanjšanje glob zaradi nezmožnosti plačila, predvsem od podjetij z enim proizvodom ter malih in srednjih podjetij; poudarja, da je treba smernice o določanju glob prilagoditi tem podjetjem;

30.  meni, da prevladujoč položaj na trgu zaradi rasti, inovacij in uspeha sam po sebi ni problem za konkurenco; meni pa, da zloraba prevladujočega položaja to nedvomno je; zato poziva Komisijo, naj še naprej ohranja neodvisnost in objektivnost postopkov;

31.  poziva Komisijo, naj se odločno loti vseh zadev, odkritih v tekočih postopkih zaradi kršitve protimonopolnih pravil, in sprejme vse potrebne ukrepe, da bi končala škodljivo prakso in ponovno vzpostavila pošteno konkurenco;

Nadzor nad združitvami

32.  se strinja, da je učinkovit nadzor nad združitvami pomemben instrument za zagotavljanje konkurence, saj prispeva k vzdrževanju pritiska konkurence na udeležence na trgu;

33.  poziva Komisijo, naj bo pozorna na primere, ko se takoj po združitvi dvignejo cene ali znatno zmanjša kakovost proizvodov;

34.  pozdravlja predlog Komisije z dne 5. decembra 2013 o poenostavitvi združitev ter predloge iz najnovejše bele knjige(34), vendar zahteva bistveno boljšo opredelitev pojmov tržnega deleža, tržne moči in opredelitve trga;

35.  poudarja, da je treba preučiti, ali sedanja praksa nadzora nad združitvami upošteva internacionalizacijo trgov, zlasti glede geografske opredelitve trgov; meni, da mora Komisija upoštevati rezultate teh pregledov v okviru prenove pravil o nadzoru združitev;

36.  poziva Komisijo, naj skrbno preuči, ali dejansko obstajajo zakonodajne vrzeli glede njene pristojnosti za preverjanje neobvladujočih manjšinskih deležev;

Razvoj dogodkov po sektorjih

Energija in okolje

37.  poudarja, da je cenovno dostopna, trajnostna in varna oskrba z energijo bistvenega pomena za evropsko gospodarstvo in njegovo konkurenčnost; meni, da mora politika konkurence upoštevati te tri cilje pri obravnavanju sedanje razdrobljenost trga, pravilnem in pravočasnem izvajanju tretjega svežnja o liberalizaciji plina in elektrike, spodbujanju ločevanja veleprodajnih storitev od maloprodajnih, da bi preprečili protikonkurenčno prakso, in zagotavljanju cenovno dostopne preskrbe z energijo za potrošnike in podjetja; priznava, da bi lahko nove smernice Komisije o državni pomoči za varstvo okolja in energijo omejile poskuse nekaterih držav članic za spodbujanje obnovljivih virov energije; poudarja, da mora biti ureditev državne pomoči za trajnostne vire energije, kolikor je mogoče, pripravljena v enakem duhu kot v drugih sektorjih, pri čemer je treba upoštevati cilje EU za leto 2030 na področju podnebja in energije ter nacionalno raznolikost;

38.  poudarja, da je pomembno preprečevati monopolistično prakso, da bi dosegli popolnoma pošten in konkurenčen evropski energetski trg; v zvezi s tem poziva k prenehanju sodelovanja z monopolističnimi dobavitelji in uporabe diskriminacijske prakse v odnosu do uporabnikov; meni, da bi se moral evropski trg plina razvijati v smeri energetske unije s poštenimi in stabilnimi cenami, ki bo zagotovljena z diverzifikacijo njenih virov energije in boljšim dostopom do strateške infrastrukture;

39.  poziva Komisijo, naj preuči in sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo električni povezovalni vodi v celoti na voljo trgu električne energije prek sistemskih operaterjev prenosnega omrežja, da bi okrepili delovanje notranjega trga električne energije in podprli doseganje ciljev EU 2030 za podnebje in energijo s kar najnižjimi družbenoekonomskimi stroški na ravni Unije;

40.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo družbe, ki kotirajo na borzi, in tiste, ki so vložile vlogo za uvrstitev na borzo znotraj enotnega trga, poročale o zalogah fosilnih goriv in morebitnih emisijah CO2; poleg tega jo poziva, naj pripravlja ustrezna in zanesljiva skupna okoljska poročila ter objavlja ravni zalog in emisij z uporabo ustreznih računovodskih smernic, saj je to bistveno za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na trajnostnem trgu naložb;

41.  poziva Komisijo, naj preuči, v kolikšni meri bi koncentracija dobaviteljev kritičnih surovin lahko ustvarila neenake konkurenčne pogoje in bi škodovala dejavnosti sektorjev odjemalcev ter preprečevala ekološko bolj učinkovito gospodarstvo; meni, da so nekatere od teh surovin izredno pomembne za uveljavljanje ekološko učinkovite tehnologije in inovacij, potrebnih za doseganje okoljskih ciljev;

42.  ponavlja, da bi politika konkurence morala prispevati k spodbujanju preglednosti, odprtih standardov in interoperabilnosti, s čimer bi preprečili, da bi kateri koli akter v energetskem sektorju tehnološko blokiral potrošnike in stranke; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja stopnjo konkurence, saj trije največji akterji še vedno predstavljajo približno 75 % trga električne energije in nad 60 % trga plina, kljub postopnemu odpiranju trgov sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja; poleg tega jo poziva, naj zagotovi ustrezno konkurenco na trgu električne energije, da bi izboljšala državno pomoč za inovacije in dostop do obnovljivih virov energije;

43.  poziva Komisijo, naj zagotovi prenos in pravilno uporabo uredb in direktiv s področja energetike v vseh državah članicah; poziva jo tudi, naj bo še zlasti pozorna, če cene presežejo povprečje EU, saj visoke cene izkrivljajo konkurenco in škodijo potrošnikom;

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter mediji

44.  meni, da mora biti enotni digitalni trg v središču prizadevanj EU za doseganje rezultatov v zvezi s cilji ustvarjanja novih delovnih mest, rasti in naložb; priznava vlogo politike konkurence pri vzpostavljanju enotnega digitalnega trga; meni, da se mora zakonodajni okvir EU hitro prilagoditi razvoju trga; poziva Komisijo, naj preveri, ali so razpoložljivi instrumenti konkurenčnega prava primerni za digitalno dobo; meni, da bi bilo treba prednostne naloge iz poročila Prednostne naloge za enotni digitalni trg na območju Baltskega morja (Priorities towards a Digital Single Market in the Baltic Sea Region) razširiti na vso EU;

45.  pozdravlja napoved komisarke za konkurenco, da bo Komisija izvedla nadaljnje preiskave o protikonkurenčni praksi Googla v sektorju mobilne telefonije in na digitalnem trgu na splošno; obžaluje, da Komisija kljub preiskavam, ki so trajale štiri leta, in trem sklopom predlogov zavez ni dosegla oprijemljivih rezultatov pri obravnavi glavnega pomisleka glede konkurence v zadevi proti Googlu s področja protimonopolne politike, in sicer Googlove preferencialne obravnave lastnih storitev pri prikazu rezultatov iskalnih poizvedb; poudarja, da mora Komisija nujno rešiti zadevo Google, da bi zagotovila enake konkurenčne pogoje, saj drugače njena strategija digitalne agende ne bo več verodostojna; poziva Komisijo, naj odločno ukrepa pri vseh ugotovljenih težavah, sprejme stroge ukrepe, temelječe na načelu nediskriminacije, proti kršitvi zakonodaje na hitro spreminjajočih se in dinamičnih digitalnih trgih, kot sta trga spletnega iskanja in oglaševanja, ter najde dolgoročne rešitve za uravnoteženo, pravično in odprto strukturo spletnega iskanja;

46.  poziva Komisijo, naj se osredotoči na uporabo orodij politike konkurence in tržnega strokovnega znanja, tako da prispevajo k agendi za rast in zaposlovanje, če je primerno, tudi na področju digitalnega enotnega trga; v zvezi s tem meni, da je treba še naprej razvijati gospodarski in pravni pristop k ocenjevanju vprašanj konkurence in nadaljnjo razviti spremljanje trga, da bi podprli širše dejavnosti Komisije;

47.  poudarja, da imajo v sektorju širokopasovnih povezav naslednje generacije nekdanji monopoli več kot 80 % tržnega deleža, kar je osupljivo; spominja, da je učinkovita konkurenca najboljša gonilna sila za učinkovite naložbe in zagotavlja največje koristi potrošnikom na področju izbire, cen in kakovosti; zato poziva Komisijo, naj ustrezno uveljavi pravila EU o konkurenci tako predhodno kot naknadno, da se prepreči prekomerna koncentracija na trgu in zloraba prevladujočega položaja, saj je konkurenčni pritisk bistven za to, da imajo lahko potrošniki kar največjo korist od visokokakovostnih storitev po dostopnih cenah;

48.  poudarja, da omejevanje konkurence verjetno ne bo povzročilo več naložb v širokopasovna omrežja, tudi na oddaljenih območjih, saj je bila polna pokritost z osnovnimi širokopasovnimi storitvami v Evropi dosežena z regulativnim okvirom, ki zagotavlja dostop do omrežij prevladujočih operaterjev;

49.  meni, da so naložbe v širokopasovno infrastrukturo naslednje generacije bistvene za uresničitev digitalnega gospodarstva in družbe, vendar bi morale za zagotovitev večjih naložb telekomunikacijske politike vsem akterjem omogočiti učinkovite naložbe, tako da jim bodo zagotovile učinkovit dostop do sredstev omrežij, ki se jih ne da podvojiti, in najustreznejših veleprodajnih dostopovnih izdelkov;

50.  poziva Komisijo, naj njene odločitve in predlogi politik temeljijo na celoviti in nepristranski analizi točnih, ustreznih in neodvisnih podatkovnih nizov; zlasti poudarja pomisleke o točnosti podatkov o neučinkovitosti EU pri visokozmogljivem širokopasovnem omrežju, vključno s hitrostmi, ki jih prejmejo končni uporabniki, naložbami v infrastrukturo in finančnim stanjem sektorja v svetovnem merilu;

51.  opozarja na izjemen pomen nevtralnosti omrežja za zagotovitev, da ni diskriminacije med internetnimi storitvami in da je konkurenca v celoti zagotovljena;

52.  poudarja, da so odprava razdrobljenosti enotnega digitalnega trga, vključno s preučitvijo sedanjih ovir pri glavnih sektorjih tega trga, in zagotovitev odprtosti interneta ter vključitev njegove nevtralnosti v zakonodajo EU, da bi ves internetni promet obravnavali enako brez diskriminacije, omejevanja ali poseganja, bistveni za spodbujanje konkurence in krepitev rasti in konkurenčnosti ter zaupanja potrošnikov v digitalni sektor; meni, da odprti standardi in interoperabilnost prispevajo k pravični konkurenci; opozarja, da mora biti politika konkurence zasnovana dolgoročno in upoštevati nove oblike spletne prodaje;

53.  poudarja, da je treba pri prizadevanjih za spodbujanje svobodne in poštene konkurence, tudi prek razvoja enotnega digitalnega trga in drugih vidikov sektorja storitev, upoštevati interese potrošnikov ter malih in srednjih podjetij; ponovno poudarja, da bodo takšna prizadevanja povečala izbiro potrošnikov in razvila okolje, v katerem mala in srednja podjetja ter mikro podjetja lahko pokažejo več inovativnosti in ustvarjalnosti; meni, da so takojšnji ukrepi regulatorjev in organov izvrševanja proti zavajajoči in nepošteni praksi bistveni pri izvajanju politike konkurence;

Ekonomija souporabe

54.  poziva Komisijo, naj preuči, kako bi v evropsko zakonodajo lahko vključila porast ekonomije souporabe; meni, da je tovrstna prilagoditev potrebna, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje, kar zagotavlja pošteno konkurenco med vsemi udeleženimi akterji;

55.  meni, da morajo podjetja, ki so povezana s tako imenovano ekonomijo souporabe, plačevati davke in upoštevati predpise na isti način kot tradicionalna podjetja, saj bi to drugače ne le povzročilo izkrivljanje konkurence, temveč bi imelo tudi negativne fiskalne posledice za javne finance držav članic;

56.  poudarja, da sta učinkovit nadzor ravnanja podjetij s prevladujočim položajem in hitro odzivanje v primeru zlorab še posebej pomembna, saj lahko nezakonita praksa povzroči predčasen izstop s trga malih in inovativnih tekmecev;

57.  ugotavlja, da imajo nekatere družbe zaradi pomanjkanja zakonodaje na področju ekonomije souporabe nepošteno prednost, hkrati pa je zaradi tega vse manj spodbud za naložbe v te sektorje;

Javna naročila

58.  poziva države članice, naj pravočasno izvedejo nova pravila o javnih naročilih EU, tudi določbe o merilih, povezanih z vsebino pogodbe, vključno s socialnimi, okoljskimi in inovacijskimi lastnostmi, ter določbe o e-upravi, e-javnem naročanju in razdelitvijo na sklope, da bi okrepile pošteno konkurenco in zagotovile najugodnejše ponudbe za javne organe; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo v čim večji meri uporabljala, da se prepreči izkrivljanje konkurence, ki je posledica dogovorjenega oddajanja ponudb, zlorab prevladujočega položaja, diskriminacije in pomanjkanja dostopa za mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj svoje ukrepe izvaja v globalnem okviru, tako da združi politiko konkurence Unije znotraj Evrope z zagovarjanjem odprtja trgov za javna naročila zunaj EU;

59.  poudarja, da je pomembno, da Komisija pripravi jasne smernice za podjetja, zlasti za mala in srednja, ter javne organe, da bi lažje razumeli nedavno sprejeto zakonodajo o javnem naročanju, predvsem prožnost, ki jo po novem omogoča;

60.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja centralizacijo naročil na trgu za javna naročila, da se preprečita čezmerna koncentracija kupne moči in nedovoljeno dogovarjanje ter v skladu s pobudo za mala in srednja podjetja v Evropi („Small Business Act“ za Evropo) ohranijo možnosti malih in srednjih podjetij za dostop do trga;

61.  poziva Komisijo, naj pri izvajanju postopkov javnega naročanja v svojih generalnih direktoratih in agencijah raje sklene več pogodb nižje vrednosti in pogodb, višjih od 193 000 EUR, kot da bi uporabljala zgolj okvirne pogodbe, saj ovirajo odpiranje trga javnih naročil za evropska mala in srednja podjetja in koristijo samo velikim družbam in konzorcijem, ki imajo sedež blizu središč odločanja;

Finančne storitve

62.  že četrtič zapored poziva, naj se čim hitreje odpravi izredna ureditev državne pomoči za bančni sektor; priznava, da sporočilo Komisije o bančništvu iz avgusta 2013 ne zadostuje za zaščito evropskih davkoplačevalcev in omejitev količine pomoči, ki jo lahko prejmejo; poudarja, da državna pomoč bančnemu sistemu ni uspela povečati kreditiranja niti povrniti zaupanja; poziva Komisijo, naj budno spremlja bančni sektor, da bi okrepila konkurenco na evropskih bančnih trgih in s tem kar se da povečala koristi za državljane Unije; poudarja, da se je treba vrniti k običajni uporabi nadzora državne pomoči, takoj ko bo to za bančni sektor mogoče;

63.  opozarja na prispevek, ki ga ima izvrševanje protikartelnega prava za preglednejši sektor finančnih storitev;

64.  obžaluje, da Komisija ni ukrepala proti zlorabam pri prestrukturiranju zasebnih bank, vključno s tistimi, ki vplivajo na male vlagatelje in lastnike finančnih instrumentov, kot so prednostne delnice, ki so bile v številnih primerih tržene brez doslednega upoštevanja zakonodaje EU;

65.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja finančni sektor, da bi povečala konkurenco ter varstvo vlagateljev in potrošnikov na evropskem bančnem in naložbenem trgu; ugotavlja, da je konsolidacija v bančnem sektorju povečala tržni delež številnih finančnih institucij, tako da je sedaj večji kot pred krizo, hkrati pa se je povečal tudi sektor finančnih naložb, to pa ni koristilo realnemu gospodarstvu v Uniji; meni, da je treba za ohranitev dobrega delovanja enotnega trga zagotoviti enake konkurenčne pogoje za akterje v finančnem sektorju in sprejeti ukrepe za preprečevanje zmanjšanja preglednosti in razvoja konstrukcij, podobnih kartelom;

66.  priznava, da ima nadzor državne pomoči že od začetka krize pomembno vlogo kot mehanizem za prestrukturiranje in reševanje bank v težavah;

67.  meni, da bi se moral nadzor državne pomoči med krizo osredotočiti tako na stabilizacijo bančnega sistema kot tudi na odpravljanje nepoštene segmentacije kreditnih pogojev ter diskriminacije malih in srednjih podjetij na enotnem trgu;

68.  meni, da bi morala Komisija razmisliti o možnosti, da bi državno pomoč bankam pogojevala s kreditiranjem malih in srednjih podjetij;

69.  meni, da bi morali pri bančnih predpisih upoštevati, da imajo majhne institucije manj sredstev za zagotavljanje skladnosti z njimi, in da bi morali biti ti predpisi zato čim bolj enostavni, da ne bi povzročili izkrivljanja razmer v korist velikih bank;

70.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja tiste trge v bančnem sektorju, kjer je koncentracija visoka ali raste, zlasti če je to posledica prestrukturiranja zaradi krize; opozarja, da so oligopolni trgi še zlasti dovzetni za protikonkurenčno prakso; se boji, da bi ta koncentracija lahko nazadnje škodila potrošnikom;

71.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da banke pred prejemom državne pomoči prodajo svoje deleže v drugih podjetjih in tako zmanjšajo obremenitev davkoplačevalcev;

72.  meni, da je treba nameniti posebno pozornost razdrobljenosti trga elektronskega plačevanja s karticami, vključno s težavami, kot je izguba storitve, ko se potrošniki preselijo v drugo državo članico;

73.  pozdravlja sodbo Sodišča Evropske unije z dne 11. septembra 2014 v zvezi s protikonkurenčnimi provizijami pri plačilih s kreditnimi karticami ter uspešnost Komisije pri zagotavljanju, da postopki standardizacije v sektorju plačil ne bi vplivali na vstop na trg in inovacije; še enkrat izraža svoje stališče, da bi bilo treba uvesti omejitve teh provizij in tako zmanjšati nepotrebne stroške potrošnikov; pri tem poziva Komisijo, naj pospeši postopek vzporejanja standardizacije za mobilna plačila, hkrati pa zagotovi, da nobeden od sprejetih ukrepov ne bo izključeval novih ponudnikov ali ugodneje obravnaval prevladujočih akterjev ter da bo regulativni okvir tehnološko nevtralen, da bi olajšali tehnološki razvoj v prihodnosti;

74.  meni, da bi bilo treba pozorno spremljati zunanje dejavnike razvoja v tem sektorju; je zaskrbljen zaradi razvoja različnih standardov med enakopravnimi tekmeci, kar je posledica standardizacije finančnih ureditev;

75.  je seznanjen z občutnim napredkom, doseženim pri ureditvi finančnega sektorja od leta 2008; poudarja, da je treba dodatno obravnavati vprašanje finančnih institucij, ki so prevelike, da bi propadle, in imajo zato še naprej koristi od implicitnih subvencij; meni, da bi bilo treba v prihodnje poročilo Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o oceni učinka in pregledu zakonodaje o finančnih storitvah vključiti celovito analizo konkurenčnih vidikov nove finančne ureditve EU, da bi v vseh razmerah zagotovili konkurenčnost bank v EU z mednarodnimi institucijami;

Davčna državna pomoč

76.  je zaskrbljen zaradi morebitnih primerov nezakonite prakse na področju davkov od dobička pravnih oseb v državah članicah, in poziva Komisijo, naj čim prej zaključi preiskavo davčnih določb z uporabo vseh razpoložljivih dokazov; zahteva prednostno obravnavo preiskav o znižanju davkov, ki lahko pomenijo nedovoljeno državno pomoč; poudarja, da je poštena davčna konkurenca nujno potrebna za celovitost notranjega trga, vzdržnost javnih financ in enake konkurenčne pogoje;

77.  poudarja, da je mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev objavil tako imenovane dokumente LuxLeaks; pozdravlja zavezo komisarke za konkurenco, da bo izvedena temeljita in neodvisna preiskava o davčnih odločbah držav članic in njihovi skladnosti z zakonodajo EU o konkurenci; ugotavlja, da to, da se nekatera podjetja zelo izogibajo plačevanju davkov, izkrivlja konkurenco na enotnem trgu; spodbuja Komisijo, naj pazljivo uveljavi pravila EU o nadzoru državne pomoči;

78.  poziva predsednika Komisije, naj zagotovi neodvisnost sedanje in prihodnje preiskave o davčnih odločbah v državah članicah, ki jo vodi komisarka za konkurenco; vztraja, da mora biti Parlament obveščen o napredku preiskave, da bo njeno izvajanje pregledno in neodvisno; poziva Komisijo, naj čim prej predloži poročilo o svojih ugotovitvah; želi spomniti na zavezo komisarke za konkurenco, da bo upoštevala širše posledice za konkurenco, ki jih ima agresivna praksa podjetij glede izogibanja davkom, ki jo spodbujajo države članice, in razširi preiskavo, če se bo po zbranih podatkih to izkazalo za potrebno;

Agroživilska industrija

79.  poziva Komisijo, naj v svojem prihodnjem pregledu reforme skupne kmetijske politike preuči sofinanciranje za prenesena sredstva; zahteva poenostavitev ukrepov v zvezi s površinami z ekološkim pomenom, ki se osredotočajo na konkurenčnost, in konkurenčno nevtralen pregled dejavnikov v zvezi s temi površinami za dosevke in pridelke, ki uravnavajo vsebnost dušika;

80.  poziva Komisijo, naj na podlagi nedavnega pregleda gospodarskega vpliva sodobne maloprodaje na izbiro in inovacije v živilskem sektorju EU preuči morebitni vpliv velikih supermarketov, ki prevladujejo na trgu v takšnem obsegu, da njihova skupna kupna moč izkrivlja konkurenco med dobavnimi verigami, tako v Evropi kot v državah v razvoju;

Farmacevtski sektor in sektor zdravstvenih storitev

81.  ugotavlja, da je ta sektor zaradi nacionalnih ureditev razdrobljen; pozdravlja prispevek politike konkurence EU k premagovanju umetno ustvarjenih vstopnih ovir;

82.  zahteva, da se pri ocenjevanju začasnega oblikovanja cen posebej upoštevajo inovativna zdravila in postopki;

83.  ugotavlja, da ima lahko politika konkurence pomembno vlogo pri izboljšanju dostopa do generičnih zdravil;

Promet in poštne storitve

84.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo enake konkurenčne pogoje, ki bodo zagotavljali svobodno, vendar pošteno konkurenco pri vseh prevoznih sredstvih; vendar meni, da je treba pri tem ustrezno upoštevati številne nacionalne posebnosti prometnega prava; poudarja, da je prometna infrastruktura bistvena za preživetje in dobrobit fizičnih in pravnih oseb, zlasti v redko poseljenih regijah in otokih na obrobju;

85.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, da bi v sektorju železniškega prometa in pri upravljanju pristaniškega in letališkega javnega omrežja, zlasti če ima osrednja vlada monopol nad njihovim upravljanjem, zagotovile pošteno konkurenco in bolj kakovostne storitve; poudarja, da konkurenca ne pomeni nujno privatizacije obstoječih storitev; Komisijo tudi poziva, naj zagotovi, da letalski prevozniki ne bodo zlorabljali svojega prevladujočega položaja na nekaterih letališčih;

86.  meni, da bi morala Komisija še bolj okrepiti povezave med politiko konkurence in prometno politiko, da bi izboljšala konkurenčnost evropskega prometnega sektorja; prav tako si mora še naprej prizadevati za oblikovanje enotnega trga za promet;

87.  poziva Komisijo, naj dokončno vzpostavi enotno evropsko železniško območje, zagotovi popolno preglednost denarnih tokov med upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu ter preveri, ali imajo države članice močne in neodvisne nacionalne regulatorje;

88.  poudarja, da na enotni trg v sektorju železniškega tovornega prometa vplivajo nepravilen ali nepopoln prenos zakonodaje EU v državah članicah in ozka grla pri čezmejni mobilnosti, ki ovirajo konkurenčnost in rast; poziva Komisijo, naj preveri, ali je tehnične ali tržne ovire, ki se med državami članicami razlikujejo − na primer tirne širine, sistem napajanja z energijo in signalni sistemi − mogoče šteti za kršitve pravil konkurence;

89.  poziva Komisijo, naj pripravi utemeljen pregled, da ugotovi, kateri letalski prevozniki izkoriščajo prednost pred drugimi ponudniki storitev zaradi posebnih pogojev ali domnevnih zlorab svojega prevladujočega položaja na nekaterih letališčih;

90.  je zaskrbljen, ker države članice različno izvajajo in uveljavljajo predpise v zvezi z mednarodnim cestnim prevozom, na primer uredbe o kabotaži ter čas vožnje in počitka, pa tudi zaradi potencialnega socialnega dampinga znotraj prevoznih storitev v širšem smislu, in meni, da je treba te težave obravnavati;

91.  pozdravlja pobudo Komisije, da bi mednarodna podjetja, ki oddajajo v najem vozila, končala prakso, ki potrošnikom preprečujejo dostop do najugodnejših razpoložljivih cen na podlagi njihove države prebivanja; poudarja, da bi morali potrošniki pri nakupu blaga ali storitev na enotnem trgu imeti možnost, da izkoristijo najugodnejšo razpoložljivo ceno;

92.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje razdrobljenosti v sektorju najemanja avtomobilov, saj so sedaj zaradi nacionalnih predpisov stroški za čezmejno gibanje izjemno visoki, kar škodi enotnemu trgu;

93.  poudarja, da morajo prizadevanja za spodbujanje konkurenčnosti EU vedno upoštevati javni interes; priznava povezavo med učinkovito politiko konkurence EU in potrebo po obsežnih naložbah v bistvene javne storitve, vključno s storitvami prevoza;

Kultura in šport

94.  poziva Komisijo, naj preuči omejevalne in škodljive primere prakse mednarodnih športnih zvez, kot je zavračanje pravice njihovih članov, da sodelujejo pri drugih športnih dogodkih, ki jih te zveze ne odobrijo, in da v primeru neupoštevanja atletom, uradnikom in trenerjem prepovedo, da bi se kadarkoli v življenju udeležili tekmovanj, kot so olimpijske igre in svetovna prvenstva;

Mednarodna razsežnost

95.  podpira, da se v sporazum o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe vključi poglavje o konkurenci z določbami v zvezi s protimonopolno politiko, združitvami, podjetji v državni lasti, subvencijami in neenakim dostopom na trg; zahteva nepristransko poročanje o ukrepih, ki jih vsebujejo te pogodbe, ter o težavah in napredku v zvezi z njimi;

96.  priznava in podpira, da mora Komisija okrepiti vlogo politike konkurence v mednarodnem gospodarskem sodelovanju, tudi prek sodelovanja z organi za konkurenco na svetovni ravni; takšno regulativno sodelovanje in sodelovanje pri izvrševanju prispeva k zagotavljanju enakih pogojev za evropska podjetja, ki delujejo na svetovnih trgih;

97.  poudarja, da je za učinkovito uporabo načel konkurenčnega prava v dobi globalizacije bistveno mednarodno sodelovanje; zato poziva Komisijo, naj ga pri vprašanjih konkurenčnega prava spodbuja;

98.  poziva Komisijo, naj preuči možnost za sklepanje sporazumov o konkurenčnosti, ki bodo omogočali izmenjavo podatkov med organi za varstvo konkurence, z dodatnimi tretjimi državami; v zvezi s tem poudarja, da lahko sporazum o konkurenčnosti, ki je bil pred kratkim sklenjen s Švico, služi kot zgled za druge tovrstne sporazume;

Vloga Evropskega parlamenta

99.  poudarja, da okvirni sporazum določa enakopravno obravnavo Parlamenta in Sveta glede dostopa do sej in zagotavljanja informacij pri pripravi zakonodaje ali nezavezujočega prava na področju politike konkurence;

100.  poudarja bistveno vlogo Evropskega parlamenta pri zastopanju interesov evropskih potrošnikov pri pravilnem uveljavljanju pravil o konkurenci;

101.  pozdravlja vlogo Parlamenta kot sozakonodajalca pri direktivi o odškodninskih tožbah zaradi kršitve monopolnih pravil in meni, da so postopki v zvezi z njo zgled za prihodnje medinstitucionalno sodelovanje pri vprašanjih konkurenčnega prava;

102.  poudarja, da mora Komisija pri oblikovanju politike konkurence v celoti sprejeti odgovornost in spremljati resolucije Parlamenta;

103.  poziva komisarko, naj se pogosto sestaja z ustreznimi odbori Parlamenta in delovno skupino za konkurenco v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve;

104.  meni, da bi moral imeti Evropski parlament pristojnosti soodločanja v politiki konkurence; obžaluje, da člena 103 in 109 PDEU določata le posvetovanje s Parlamentom; meni, da tak demokratični deficit ni dopusten, in predlaga, da se čim prej premosti z medinstitucionalno ureditvijo na področju politike konkurence ter popravi s prihodnjimi spremembami Pogodbe;

Prednostne naloge Komisije na področju politike konkurence

105.  poudarja vlogo komisarja za konkurenco pri spodbujanju ustvarjanja delovnih mest in rasti, enotnega digitalnega trga, energetske politike, finančnih storitev, industrijske politike in boja proti davčnim utajam;

106.  poziva Komisijo, naj pripravi smernice in postopke v okviru Evropske mreže za konkurenco za zagotovitev učinkovitega nadzora, ali so davčne odločbe držav članic skladne s pravili o državni pomoči;

107.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo učinkovito izvrševala pravila konkurence na področju protimonopolne politike in kartelov, združitev in državne pomoči, pri tem pa instrumente konkurenčnosti prilagajala razvoju trga ter spodbujala inovativno kulturo konkurence, tako v EU kot na svetovni ravni;

108.  poziva Komisijo, naj oceni svoje ravnanje v nedavnih zadevah na področju protimonopolne politike ter obravnava formalistična vprašanja, ki so bila postavljena;

109.  poziva Komisijo, naj pripravi usklajene predloge o davčni konkurenci in jih predloži Svetu;

110.  poziva Komisijo, naj Parlamentu še naprej letno poroča o razvoju dogodkov in učinkih uporabe politike konkurence;

111.  pozdravlja zaveze, ki jih je komisarka sprejela med svojo predstavitvijo, predvsem glede prihodnjega sodelovanja in krepitvijo odnosov z Evropskim parlamentom;

112.  poziva Komisijo, naj se močneje zavzema za javno politiko konkurenčnosti kot osnovnega stebra socialnega tržnega gospodarstva;

113.  meni, da bi bilo treba čim prej pripraviti zbirko podatkov v obliki pregleda stanja za potrošnike in podjetja;

114.  opozarja, da v nekaterih državah članicah ni jasno, ali se financiranje evropskih potrošniških centrov obravnava kot neupravičena državna pomoč; je zaskrbljen, da to ogroža njihovo financiranje; poziva Komisijo, naj države članice karseda hitro obvesti, da je treba tovrstno financiranje priglasiti, da bi lahko še naprej zagotavljali podporne storitve evropskih potrošniških centrov;

115.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo strogo spoštovanje predpisov glede državne pomoči na vseh političnih ravneh;

116.  zahteva ustanovitev skupnega telesa Parlamenta, Sveta, Komisije in predstavnikov znanosti, ki bi analiziral dolgoročno usmeritev in razvoj politike konkurence v sektorjih, ki so usmerjeni v prihodnost, kot sta digitalno gospodarstvo ali energetski sektor;

117.  zahteva brezkompromisno analizo nacionalne davčne politike glede nepoštenih davčnih politik ter davčnih ureditev in izjem, ki izkrivljajo konkurenco, da bi lahko v prihodnje učinkovito ukrepali proti tej praksi;

o
o   o

118.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim organom za konkurenco.

(1) UL L 1, 4.1.2003, str. 1.
(2) UL L 61, 5.3.2009, str. 1.
(3) UL L 349, 5.12.2014, str. 1.
(4) UL C 167, 13.6.2013, str. 19.
(5) UL L 201, 26.7.2013, str.60.
(6) UL C 120, 26.4.2013, str.22.
(7) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.
(8) UL C 270, 25.10.2008, str. 8.
(9) UL C 10, 15.1.2009, str. 2.
(10) UL C 72, 26.3.2009, str. 1.
(11) UL C 195, 19.8.2009, str. 9.
(12) UL C 16, 22.1.2009, str. 1.
(13) UL C 6, 11.1.2011, str. 5.
(14) UL C 216, 30.7.2013, str. 1.
(15) UL C 8, 11.1.2012, str. 4.
(16) UL L 7, 11.1.2012, str. 3.
(17) UL C 8, 11.1.2012, str. 15.
(18) UL L 114, 26.4.2012, str. 8.
(19) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 51.
(20) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0026.
(21) UL C 184, 22.7.2008, str. 13.
(22) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0267.
(23) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.
(24) UL C 304 E, 1.12.2005, str. 114.
(25) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 143.
(26) UL C 146 E, 12.6.2008, str. 105.
(27) UL C 87 E, 1.4.2010, str. 43.
(28) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 16.
(29) UL C 136 E, 11.5.2012, str. 60.
(30) UL C 239 E, 20.8.2013, str.97.
(31) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0268.
(32) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0576.
(33) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0079.
(34) COM(2014)0449, 9. julij 2014.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov