Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter zlasti njenih členov 121(2) in 136,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2014 o priporočilih za posamezne države za leto 2014 (COM(2014)0400),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o evropskem semestru za gospodarsko usklajevanje: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2014(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2014 o letnem pregledu rasti 2015 (COM(2014)0902),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 o tem, kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o izvajanju prednostnih nalog za leto 2015 v okviru evropskega semestra,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja(10),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8–0037/2015),

A.  ker se je gospodarsko okrevanje v EU v letu 2014 znatno upočasnilo, vendar naj bi se po navedbah Evropske komisije v letu 2015 vrnilo na začrtano pot, v letu 2016 pa še okrepilo; ker je šest let po začetku finančne krize leta 2008 brezposelnost v euroobmočju še vedno na rekordno visoki ravni skoraj 12 %; ker je šibka rast še okrepila deflacijske trende; ker je po finančni krizi predvsem v euroobmočju rast nezadovoljiva, medtem ko nekatere druge države okrevajo hitreje; ker Komisija kljub deflacijskim pritiskom napoveduje, da bi morala inflacija od sredine leta 2015 in v letu 2016 narasti;

B.  ker je raven naložb od vrhunca krize upadla za 470 milijard EUR, primanjkljaj naložb glede na dolgoročne trende pa se ocenjuje na okoli 230 do 370 milijard EUR; ker je bil odziv na državno dolžniško krizo v euroobmočju precejšen, zelo očiten pa je bil tudi neuspeh evropskega institucionalnega okvira, tako da gospodarstvo euroobmočja ni dobilo dovolj zagona za izhod iz recesije;

1.  meni, da se euroobmočje še vedno spopada s posledicami izjemno dolgotrajnega upada gospodarske aktivnosti, ki se je začela leta 2008; opozarja, da je okrevanje še vedno krhko in ga je treba okrepiti, da bi srednjeročno zagotovili občutno večjo rast in več delovnih mest; ugotavlja pa, da ima rast v letu 2014 širšo podlago; ugotavlja, da je danes izziv ta, da se spopademo tako s kratkoročnimi cikličnimi kot strukturnimi dolgoročnimi težavami; poudarja, da kratkoročni pritiski lahko vodijo do prehodnih ukrepov, ki bi lahko spodkopali dolgoročno sposobnost za rast; poudarja, da je treba zagotoviti medsebojno krepitev kratkoročnih in dolgoročnih politik;

2.  je seznanjen z letnim pregledom rasti za leto 2015, ki ga je pripravila Komisija ter je usmerjen v ponovno doseganje višjih stopenj rasti in krepitev okrevanja; podpira pristop, ki temelji na treh glavnih stebrih (krepitvi naložb, pospeševanju strukturnih reform in izvajanju rasti naklonjene fiskalne konsolidacije), kot pravi način za uresničitev teh ciljev; meni, da bi moral biti ta pristop v celoti vključen v prihodnja priporočila za posamezne države; podpira predloge Komisije za izboljšanje evropskega semestra, tako da bi poenostavili njegove obstoječe postopke, tudi v zvezi s časovnim načrtom, in povečali sodelovanje nacionalnih parlamentov, s čimer bi se okrepila odgovornost na nacionalni ravni, saj so države članice leta 2013 v celoti izvedle le okoli 9 % priporočil za posamezne države; poziva Komisijo, naj hitro predloži zanesljive podatke o izvajanju priporočil za posamezne države v letu 2014; v zvezi s tem poudarja, da je treba poenostaviti sedanje postopke evropskega semestra, vključno z njegovim časovnim načrtom, ter povečati udeležbo nacionalnih parlamentov, da bi okrepili nacionalno odgovornost za izvajanje strukturnih reform;

3.  poudarja, da so poročila o povezovanju enotnega trga v prejšnjih letih dala dodano vrednost in pomembno prispevala k skupnim prednostnim nalogam, določenim v letnem pregledu rasti Komisije, in k oblikovanju priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra; zato zelo obžaluje, da poročilo o povezovanju enotnega trga za leto 2015 ni bilo pripravljeno;

4.  poudarja, da je evropski semester, ki je bil uveden leta 2010, vzpostavil letni cikel usklajevanja gospodarskih politik, ki zajema tudi podrobno analizo načrtov držav članic za proračunske, makroekonomske in strukturne reforme;

5.  izraža zaskrbljenost, ker se tržni delež večine držav članic na svetovni ravni še vedno manjša; meni, da mora gospodarstvo EU kot celota še okrepiti svojo konkurenčnost v svetovnem gospodarstvu, zlasti s povečanjem konkurence na trgu proizvodov in storitev, da bi izboljšali učinkovitost, ki temelji na inovacijah; vztraja, da bi morali stroški dela ostati skladni s produktivnostjo, plače pa bi morale prispevati k vzdržnim sistemom socialnega varstva; poudarja, da bi morale države članice pri upravljanju svojih odhodkov v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast zmanjšati tekoče odhodke in ne naložbenih obveznosti, čeprav se pri teh pravilih ne upošteva, da odhodki za naložbe in tekoči odhodki drugače vplivajo na rast; je seznanjen s sporočilom Komisije o tem, kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012), v katerem je pojasnjen postopek in obrazložena povezava med strukturnimi reformami, naložbami in fiskalno odgovornostjo ter hkrati čim boljšim izkoriščanjem prožnosti znotraj teh pravil; pozdravlja predlog Komisije za poenostavitev evropskega semestra; opozarja, da bi se bilo treba pri pripravi priporočil za posamezne države članice izogibati enakemu pristopu za vse;

Naložbe

6.  meni, da pomanjkanje naložb povzročajo nizko zaupanje, skromna pričakovanja glede povpraševanja, velika zadolženost, nenaklonjenost tveganju pri zasebnih naložbah, pomanjkanje ukrepov za spodbujanje produktivnih javnih naložb, razdrobljenost finančnih trgov, počasno razdolževanje, skromna pričakovanja glede povpraševanja, ki so še skromnejša zaradi varčevalnih ukrepov, namenjenih zmanjšanju čezmerne porabe, nezadostne zmogljivost financiranja in to, da države članice in EU pogosto proti tem dejavnikom ne ukrepajo v zadostni meri; poudarja, da je mogoče naložbeno vrzel zapolniti s ciljno usmerjenimi javnimi naložbami in znatno večjimi naložbami v zasebne družbe in evropska podjetja; poziva k reformam za lažjo vzpostavitev novega podjetniškega okolja, ki bo spodbujalo nova podjetja, nove naložbe in inovacije, pri čemer bo potencialna donosnost naložb odločilen dejavnik za pritegnitev finančnega kapitala v evropsko gospodarstvo; poudarja, da je za večje financiranje naložb potreben dobro delujoč finančni sistem, ki lahko z večjo stabilnostjo in obstoječimi čezmejnimi institucijami zlasti malim in srednjim podjetjem zagotovi likvidnost in vzdrževanje trga;

7.  pozdravlja naložbeni načrt za Evropo, ki je pomemben instrument za povečanje zasebnih in javnih naložb; ugotavlja, da je načrt namenjen spodbujanju dodatnih naložb, razvoju novih projektov, pritegnitvi vlagateljev in ponovni vzpostavitvi zaupanja; meni pa, da je veliko prezgodaj za oprijemljivo oceno dejanskega učinka načrta; opozarja, da spodbujanje naložb ne bi smeli obravnavati kot alternativo reformam, pač pa kot njihovo dopolnitev; vztraja, da bi bilo treba sredstva Evropskega sklada za strateške naložbe vlagati v projekte, ki so gospodarsko donosni ali imajo glede na stroške in koristi pozitivne socialne učinke; poudarja, da s skladom ne bi smeli le nadomestiti nacionalnega financiranja projektov z njihovim sofinanciranjem iz evropskih sredstev; poudarja, da je pomembno, da bodo evropski skladi pritegnili dodatne naložbe in ne bodo le nadomestili nacionalne investicijske sklade, katerih sredstva bi porabili; meni, da bi se moral naložbeni načrt za Evropo osredotočiti zlasti na projekte z evropsko dodano vrednostjo, ki še niso upravičeni do bančnega financiranja; v zvezi s tem poudarja pomen regulativnih vidikov naložbenega načrta za bolj ugodno naložbeno okolje; opozarja, da je izvajanje naložbenega načrta Komisije ključnega pomena za zagotovitev želene dodane vrednosti; poudarja, da morajo biti naložbeni projekti skrbno izbrani, da bo načrt zagotovil trajnostno rast in delovna mesta v Evropi; želi spomniti, da bi bilo treba natančno oceniti rezultate naložbenega načrta Komisije, zlasti kako so bili projekti izbrani in določeni za prednostno obravnavo, da bi preprečili privatizacijo dobičkov in socializacijo izgub; opozarja na medsebojno odvisnost med učinkom vzvoda naložbenega načrta in projekti, ki se trenutno izvajajo; poudarja, da doseganje močnejšega vzvoda ne sme škoditi premišljeni izbiri projektov, pri kateri bi bilo treba upoštevati tudi geografsko lokacijo projektov; opozarja, da je treba pri tem zagotoviti visoko kakovost upravljanja in izbirnega postopka; ugotavlja, da države članice v programu prilagajanja pričakujejo, da bo naložbeni načrt bistveno okrepil in olajšal pridobivanje nepovratnih sredstev in posojil za mala in srednja podjetja, ki jih je kriza najbolj prizadela;

8.  poziva države članice, naj dejavno podpirajo naložbeni načrt ter prispevajo k evropskemu skladu za strateške naložbe in tako dopolnijo zneske, ki bodo zagotovljeni prek proračuna EU in Evropske investicijske banke, da bi usmerili zasebni sektor in ga spodbudili k vlaganju;

9.  poudarja, da bi bilo treba v okviru investicijskega sklada predvideti posebno ureditev za mala in srednja podjetja, da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje, saj so lahko ta podjetja zaradi velikosti in tržnega položaja hitro zapostavljena;

10.  poudarja, da je pomanjkanje dostopa do finančnih sredstev, zlasti za mala in srednja podjetja, ena največjih ovir za rast v EU; je zaskrbljen, ker je za mala in srednja podjetja vedno težko pridobiti bančni kredit; meni, da so poleg bančnega financiranja potrebne alternativne rešitve, ki bi jih zagotovili zlasti z ugodnejšim poslovnim okoljem za tvegani kapital in sklade po načelu peer-to-peer ter večjim spodbujanjem kreditnih zadrug, širše pa tudi z ustvarjanjem pogojev za učinkovito razporeditev kapitala na kapitalskih trgih; meni, da je za kratko- in srednjeročno doseganje teh ciljev bistveno, da se kapitalski trgi bolj povežejo in da se izboljša nadzor finančnih institucij; opozarja, da bi morala imeti mala in srednja podjetja prednost pri dostopu do sredstev naložbenega načrta;

11.  priznava, da je energija pomemben dejavnik konkurenčnosti gospodarstva; poudarja, da je treba odpraviti ovire za enotni energetski trg, med drugim s spodbujanjem energetske neodvisnosti; poziva Komisijo, naj oceni napredek na tem področju na ravni EU in nacionalni ravni ter podpre ukrepe, s katerimi bi odpravili razdrobljenost in težave pri izvajanju;

12.  je še vedno zaskrbljen zaradi premajhnega napredka pri zmanjševanju čezmernega zasebnega dolga; poudarja, da to ni le problem za finančno stabilnost, temveč v EU tudi omejuje možnosti za rast in zmanjšuje učinkovitost monetarne politike ECB; poziva Komisijo, naj pripravi nadaljnje predloge za vzpostavitev učinkovitih postopkov za razdolževanje zasebnega sektorja, vključno s stečajnim postopkom in postopkom zaradi insolventnosti, pri tem pa naj okrepi pošteno in pregledno porazdelitev bremena stroškov, saj so veliki dolgovi, ki bremenijo podjetja in gospodinjstva, eden od glavnih dejavnikov, ki omejujejo zasebne naložbe;

Strukturne reforme

13.  ugotavlja, da mora strukturne reforme izvesti še vrsta držav; ugotavlja tudi, da so se države članice, ki so uspešno izvedle programe prilagajanja ali programe za finančni sektor, uspele ponovno vstopiti na kapitalske trge, na katerih sedaj dostopajo do kapitala po nizkih obrestnih merah; poudarja, da so bili med pomembnimi razlogi za njihov ponoven vstop na te trge tudi ukrepi, ki jih je sprejela ECB; poziva druge države članice euroobmočja, na bodo pri posodabljanju svojega gospodarstva enako ambiciozne; opozarja, da bi bilo treba ustrezno upoštevati posledice reform na socialnem področju in za zaposlenost; poudarja, da bi morale države članice uvesti ambiciozne in socialno vzdržne strukturne reforme, ki bi dopolnjevale bolj sproščeno monetarno politiko Evropske centralne banke;

14.  poziva države članice, naj povečajo učinkovitost svojih trgov dela ter na tem področju razvijejo politike, s katerimi bi ustvarjale dobro plačana delovna mesta, posodobijo naj sisteme socialnega varstva, vključno s pokojninskim, ter pri tem ohranijo vključenost, vzdržnost in pravičnost, poleg tega pa naj izboljšajo in poenostavijo pravni in upravni okvir za naložbe podjetij; poudarja, da morajo strukturne reforme prinesti resnično in trajnostno rast, višjo zaposlenost, večjo konkurenčnost in pospešeno konvergenco ter da bi jih bilo treba dopolniti z dobro usmerjenimi, dolgoročnejšimi naložbami v izobraževanje, raziskave in razvoj, inovacije, infrastrukturo, IKT, trajnostno energijo in človeške vire;

15.  poziva države članice, naj zagotovijo in izboljšajo vključenost v socialno varstvo ter njegovo vzdržnost in pravičnost, zlasti za tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč, ter izboljšajo in poenostavijo pravno in upravno okolje za naložbe podjetij; poudarja, da so potrebna kakovostna delovna mesta, da bi zmanjšali revščino zaposlenih, in da bi bilo treba obravnavati plačno neenakost med spoloma; poudarja, da je treba gospodarske reforme dopolniti z dobro usmerjenimi, dolgoročnejšimi naložbami v izobraževanje, raziskave in razvoj, inovacije, infrastrukturo, IKT in trajnostno energijo;

16.  poudarja, da mora biti zmanjšanje odvisnosti EU od zunanjih energetskih virov del njene strategije za rast; znova poudarja, da so osrednje prednostne naloge strategije EU za energetsko varnost diverzifikacija uvoza energentov, posodobitev energetske infrastrukture in dokončanje notranjega energetskega trga;

17.  poudarja, da EU ne more konkurirati samo s stroški, temveč mora povečati produktivnost s trajnostnimi naložbami v raziskave in razvoj, izobraževanje in spretnosti ter učinkovito rabo virov, tako na nacionalni kot na evropski ravni; poziva Komisijo in vlade, naj v svojih proračunih ta področja prednostno obravnavajo; poudarja, da bi morale države članice pri pripravi reform nameniti posebno pozornost brezposelnosti mladih, da jih ne bi že od začetka prikrajšale za njihove priložnosti; v zvezi s tem države članice poziva, naj razpoložljiva finančna sredstva, vključno s tistimi iz jamstva za mlade, uporabijo hitreje in učinkoviteje;

18.  poziva Komisijo in države članice, naj finančno pomoč in priložnostni sistem trojke vključijo v izboljšano pravno strukturo, ki bo v skladu z okvirom EU za ekonomsko upravljanje in zakonodajo Unije, s čimer bodo zagotovile demokratično odgovornost; poudarja, da je treba zagotoviti ukrepanje na podlagi poročil o trojki, ki jih je Evropski parlament sprejel marca 2014; poziva Komisijo, naj izvede sklepe iz teh poročil; poudarja, da je bila finančna pomoč nekaterim državam članicam, ki jo je EU zagotovila na podlagi solidarnosti in pogojevanja, najbolj uspešna takrat, kadar je bila raven nacionalne odgovornosti in zavezanosti reformam visoka; želi spomniti Komisijo in države članice, da morajo izvesti celovito oceno o vplivu programov finančne pomoči;

19.  poziva, naj Komisija sprejme nujne ukrepe za boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam; poziva k enostavnemu in preglednemu davčnemu sistemu; poziva države članice, naj dosežejo dogovor o predlogu o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, ki je pomemben instrument v omenjenem boju, in meni, da bo njegovo stališče z dne 19. aprila 2012 o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)(11) podlaga za razumen kompromis; ponovno poziva države članice, naj davčno obremenitev preusmerijo stran od dela; opozarja, da ukrepi za boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam ne bi smeli ogroziti posebnih pravic držav članic; kljub temu pozdravlja učinkovito sodelovanje na področju davčnih ureditev na evropski ravni;

20.  poudarja, da so potrebne reforme izobraževalnega sistema, da bi se prihodnje generacije lahko pripravile na potrebe prihodnjih rastočih trgov dela;

21.  meni, da države članice in Komisija še niso izpolnile svojih zavez za dokončanje enotnega trga, zlasti enotnega trga storitev in digitalnega gospodarstva;

22.  ponovno poziva Komisijo, naj izboljša upravljanje enotnega trga; poziva Komisijo, naj uskladi cilje enotnega trga in evropskega semestra ter zagotovi tudi, da bosta usklajena mehanizma za njuno spremljanje; meni, da lahko s posebnim analitičnim orodjem, ki bi ga sestavljali kazalniki za merjenje izvajanja enotnega trga, oblikovali koristne smernice za priporočila za posamezne države in letni pregled rasti; poudarja, da so poročila o povezovanju enotnega trga v prejšnjih letih dala dodano vrednost in pomembno prispevala k skupnim prednostnim nalogam, ki jih je v letnem pregledu rasti določila Komisija, in k določitvi priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra; zato zelo obžaluje, da poročilo o povezovanju enotnega trga za leto 2015 ni bilo pripravljeno; poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi vse ukrepe, ki jih omogoča pravo EU, da bi podprla izvajanje evropskega semestra;

23.  je zaskrbljen zaradi protekcionističnih teženj v nekaterih držav članicah; poudarja, da Pogodba ne dovoljuje omejevanja prostega gibanja oseb in prostega pretoka storitev in kapitala, in Komisijo poziva, naj te svoboščine zaščiti in zagotovi njihovo uveljavljanje;

24.  poudarja, da v EU slabo delujoči notranji trg dela in neuravnotežen pristop do priseljevanja ovirata rast; je zaskrbljen zaradi protekcionističnih teženj v nekaterih držav članicah; poudarja, da Pogodba ne dovoljuje omejevanja prostega gibanja oseb in prostega pretoka storitev in kapitala, in Komisijo poziva, naj te svoboščine zaščiti in zagotovi njihovo uveljavljanje;

25.  ponovno opozarja, kako pomembno je zagotoviti mobilnost delovne sile (tako čezmejno kot medsektorsko), povečati produktivnost dela (v povezavi z usposabljanjem za izboljšanje zaposljivosti), kakovost delovnih mest in prožnost trga dela ter obenem ohraniti potrebno raven varnosti dela, omejiti izkoriščanje prekarne zaposlitve in zagotoviti ustrezne možnosti za kolektivna pogajanja, poudarja, da bo v prihodnosti zelo pomembno usklajevanje ponudbe spretnosti in znanj ter povpraševanja po njih, pa tudi poklicno svetovanje in usmerjanje; meni, da bi lahko večja mobilnost pripomogla k temu, da se zmanjša visoko število prostih delovnih mest, ki obstajajo hkrati z visoko stopnjo brezposelnosti; poudarja pomen naložb v zaposljivost žensk in mladih, zlasti v okviru novih tehnologij in sektorjev, glede na to, da imajo ti sektorji potencial za ustvarjanje delovnih mest;

26.  pozdravlja ukrepe, ki bodo evropski semester naredili učinkovitejši in bolj demokratičen; priznava, da je na področju javnih financ, kjer so nadzorni mehanizmi močnejši, izvajanje bolj uspešno; poziva k uravnoteženem vključevanju zaposlitvenih in socialno-ekonomskih kazalnikov;

Fiskalna odgovornost

27.  pozdravlja, da se je število držav, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, močno zmanjšalo, in sicer jih je bilo leta 2011 24, leta 2014 pa 11; ugotavlja, da se zaradi tega fiskalnega izboljšanja pričakuje, da bo fiskalna naravnanost v EU v letu 2015 ostala večinoma nevtralna; poziva Komisijo, naj oceni, ali je fiskalna naravnanost EU združljiva s potrebnim povečanjem naložb; kljub temu izraža svojo zaskrbljenost zaradi vse večjih neenakosti, zmanjšanja kupne moči in dolgotrajne visoke brezposelnosti in brezposelnosti mladih, še vedno zelo velike javne in zasebne zadolženosti številnih držav članic v euroobmočju, saj ta ne le ovira rast, temveč pomeni tudi znatno tveganje v primeru morebitnih pretresov v prihodnosti; poziva Komisijo, naj sprejme preudarno in konzervativno razlago kazalnikov rasti ter pregleda kakovost gospodarskih napovedi, saj so bile napovedi Komisije v prejšnjem mandatu prepogosto popravljene navzdol;

28.  se strinja s Komisijo, da mora večina držav članic nadaljevati konsolidacijo javnih financ, ki bo spodbujala rast; poziva države članice, ki imajo zadosten fiskalni manevrski prostor, naj razmislijo o znižanju davkov in prispevkov za socialno varnost, da bi spodbudile zasebne naložbe; poziva Komisijo, naj pripravi konkretna priporočila za države članice, tudi za tiste, ki so še vedno vključene v programe gospodarskega prilagajanja, da bi gospodarsko rast podprle s trajnostnimi in socialno uravnoteženimi strukturnimi reformami, ki bodo prinesle kakovostno zaposlovanje, okrepljeno konkurenčnost in pospešeno konvergenco;

29.  je seznanjen z oceno, ki jo je Komisija podala glede osnutkov proračunskih načrtov držav članic; poudarja, da bi morali pri preučitvi osnutkov proračunskih načrtov zasledovati cilj fiskalne vzdržnosti; vztraja, da sta uporaba fiskalnih pravil in spoštovanje načela enake obravnave pomembna;

30.  je seznanjen, da le pet držav članic v celoti upošteva določbe Pakta za stabilnost in rast; vztraja, da je bil pakt oblikovan na podlagi soglasja držav članic; poudarja, da velik del odhodkov, ki porabi za odplačevanje javnega dolga, pomeni manj sredstev, ki bi jih lahko porabili za javne storitve in naložbe; zato se strinja, da je zmanjšanje primanjkljaja v močno zadolženih državah še vedno potrebno, vendar meni, da bi bilo treba takšno konsolidacijo javnih financ izvesti na način, s katerim bi zaščitili ranljive uporabnike javnih storitev, ohranili javne naložbe in z okrepljeno rastjo zvišali prihodke na pravičen način;

Okrepljeno usklajevanje nacionalnih politik

31.  pozdravlja poročilo o mehanizmu opozarjanja; pozdravlja postopno zmanjševanje notranjih neravnotežij v državah članicah; opozarja na zunanja neravnovesja številnih držav članic, vključno z velikimi trgovinskimi presežki; je seznanjen, da se je tržni delež celotne EU na svetovni ravni zmanjšal;

32.  opozarja, da cilj postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem ni zgolj preprečiti velike negativne učinke na rast in zaposlovanje v posamezni državi, temveč tudi prelivanje učinkov slabo zasnovanih nacionalnih politik v druge države članice v euroobmočju; je seznanjen z napovedjo Evropskega sveta iz decembra 2014, da bo razprava o tesnejšem usklajevanju gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji potekala pozneje v letu 2015, potekala pa bo v okviru poročila štirih predsednikov;

33.  ponavlja svoje stališče, da v sedanjem okviru gospodarskega upravljanja ni zadostne demokratične odgovornosti pri uporabi njegovih pravil, pa tudi ne pri udeleženih institucijah in organih; poziva Komisijo, naj pripravi potrebne predloge, da bi vzpostavili pravo demokratično odgovornost pri gospodarskem upravljanju EU;

34.  opozarja, da bi bilo treba upoštevati učinke znatnega znižanja cen nafte in razmisliti, ali naj bodo te nepričakovane ugodnosti v celoti ali pa le deloma deležni potrošniki fosilnih goriv, tako da bi vlade povečale davke na fosilna goriva ter s tem zmanjšale primanjkljaj, financirale naložbe, ne ogrožale politik na področju podnebnih sprememb in zmanjšale deflacijske učinke;

Proračun EU

35.  poudarja, da mora pripravo nacionalnih proračunov in proračuna EU voditi načelo točnosti javnih financ, da se zagotovita konvergenca in stabilnost v EU; je prepričan, da bi tudi točnost lahko prispevala k odpravi nezaupanja, ki je nastopilo med posameznimi državami članicami ter med državami članicami in evropskimi državljani in se je od začetka nedavne finančne krize še poglobilo;

36.  zato poziva k uskladitvi ekonomskih predpostavk, ki se uporabljajo za pripravo nacionalnih proračunov; meni zlasti, da bi bilo treba opraviti skupno oceno mednarodnih gospodarskih razmer;

37.  poziva k večji enotnosti pri pripravi javnih računovodskih izkazov, da se olajša primerjava med njimi in se prepreči čezmerno makroekonomsko neravnotežje; poziva zlasti, naj države članice poenotijo način obračunavanja nacionalnih prispevkov v proračun EU;

38.  poziva Komisijo, naj z uvedbo svežnja ukrepov za poglabljanje ekonomske in monetarne Unije, napovedanega za leto 2015, odpravi morebitni demokratični primanjkljaj v tem semestru;

39.  meni, da je bistveno, da v okviru evropskega semestra Evropski in nacionalni parlamenti tesneje sodelujejo na področju gospodarskega in proračunskega upravljanja; se zavezuje, da bo v konstruktivnem partnerskem duhu poglobil odnose z nacionalnimi parlamenti;

40.  obžaluje, da znesek neplačanih računov v proračunu EU spodkopava verodostojnost EU in je v nasprotju s cilji na področju rasti in zaposlovanja (zlasti zaposlovanja mladih), določenimi na najvišji politični ravni, ter s podporo malim in srednjim podjetjem, in izraža bojazen, da se bo zaradi tega prepad med Unijo in njenimi državljani še poglobil;

41.  poziva, naj se pri povolilnem pregledu večletnega finančnega okvira analizira in posledično poveča prispevek sredstev EU k doseganju ciljev konkurenčnosti, rasti, zaposlovanja in energetskega prehoda, ki si jih je zastavila Unija; poziva Komisijo, naj sprejme jasnejšo metodologijo, ki bi izboljšala sledljivost sredstev in odhodkov EU, povezanih s cilji strategije Evropa 2020, in tako omogoči boljšo oceno učinka;

42.  Komisijo poziva tudi, naj poroča o potencialnem negativnem učinku, ki bi ga imele zamude pri plačilih na obveznosti, ki so jih države članice prevzele v okviru evropskega semestra;

43.  ugotavlja, da se v mnogih državah članicah učinkovitost javne uprave doslej ni izboljšala, čeprav bi izboljšave na tem področju pripomogle k varčevanju z racionalizacijo organizacije in skrajšanimi upravni postopki za podjetja in državljane;

44.  pozdravlja, da je Komisija v letnem pregledu rasti za leto 2015 poudarila gospodarski pomen evropskih strukturnih in investicijskih skladov (vključno s pobudo za zaposlovanje mladih); opozarja, da navedeni skladi v povprečju predstavljajo 10 % skupnih javnih naložb v EU, vendar se delež v posameznih državah članicah razlikuje, kajti v nekaterih primerih lahko predstavljajo celo 80 % vseh javnih naložb; poudarja, da so strukturni in investicijski skladi dober primer usklajenosti evropskega in nacionalnih proračunov na podlagi skupno določenih ciljev iz sporazumov o partnerstvu na področju rasti in naložb, ki so v skladu s strategijo Evropa 2020; podpira vsa prizadevanja za pametno združevanje evropskih in nacionalnih proračunskih sredstev, da bi se s pozitivnim učinkom skupnih sredstev povečala učinkovitost, spodbudila gospodarska rasti in zmanjšali nacionalni primanjkljaji;

45.  opozarja, da je nujen učinkovit boj proti davčnim goljufijam, zaradi katerih je proračun EU prikrajšan za precej sredstev;

46.  poziva Komisijo, naj predloži analizo možnega učinka prerazporeditve sredstev iz programov EU, kot sta instrument za povezovanje Evrope in program Obzorje 2020;

47.  poziva države članice, naj prispevajo sredstva za naložbeni načrt, ki si prizadeva čim bolj povečati učinek javne porabe in pritegniti zasebne naložbe;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, vladam držav članic, nacionalnim parlamentom in Evropski centralni banki.

(1) UL L 306, 23.11.2011, str. 12. (2) UL L 306, 23.11.2011, str. 41. (3) UL L 306, 23.11.2011, str. 8. (4) UL L 306, 23.11.2011, str. 33. (5) UL L 306, 23.11.2011, str. 25. (6) UL L 306, 23.11.2011, str. 1. (7) UL L 140, 27.5.2013, str. 11. (8) UL L 140, 27.5.2013, str. 1. (9) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0129. (10) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0036. (11) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 134.