Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2604(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0242/2015

Razprave :

PV 12/03/2015 - 6.3
CRE 12/03/2015 - 6.3

Glasovanja :

PV 12/03/2015 - 8.3

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0073

Sprejeta besedila
PDF 228kWORD 72k
Četrtek, 12. marec 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Tanzanija, zlasti vprašanje prilaščanja zemljišč
P8_TA(2015)0073RC-B8-0242/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2015 o Tanzaniji, zlasti o vprašanju prilaščanja zemljišč (2015/2604(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pobude za preglednost lastništva zemljišč skupine G-8 iz leta 2013,

–  ob upoštevanju okvira in smernic Afriške unije za zemljiško politiko v Afriki (ALPFG), dokumenta Afriške unije o okviru politike pašništva v Afriki: varstvo, zaščita in izboljšanje življenja, preživetja in pravic pašniških skupnosti, ki ga je konferenca afriških ministrov za kmetijstvo sprejela oktobra 2010 in je bil januarja 2011 potrjen na 18. rednem zasedanju izvršilnega sveta v Adis Abebi (dokument EX.CL/631 XVIII) ter deklaracije Afriške unije o vprašanjih in izzivih v zvezi z zemljišči v Afriki iz leta 2009,

–  ob upoštevanju izjave, sprejete na svetovnem vrhu o zanesljivi preskrbi s hrano leta 2010 v Rimu, načel za odgovorne naložbe v kmetijstvu, ki spoštujejo pravice, sredstva za preživljanje in vire (PRAI) in prostovoljnih smernic Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov v okviru prehranske varnosti na državni ravni (VGGT),

–  ob upoštevanju vodilnih načel Afriške unije, Afriške razvojne banke in Ekonomske komisije za Afriko o obsežnih naložbah v zemljišča v Afriki (LSLBI);

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca Združenih narodov Olivieja De Schutterja z dne 11. junija 2009 o pravici do hrane z naslovom „Odkup in dajanje v najem velikih zemeljskih površin: osrednja načela in ukrepi za spopadanje z izzivom na področju človekovih pravic“,

–  ob upoštevanju deklaracije tisočletja z dne 8. septembra 2000, ki določa razvojne cilje tisočletja, zlasti prvega, tretjega in sedmega cilja,

–  ob upoštevanju poročila OZN o razvojnih ciljih tisočletja za leto 2014,

–  ob upoštevanju poročila s konference OZN o trajnostnem razvoju, ki je bila od 20. do 22. junija 2012 v Riu de Janeiru v Braziliji,

–  ob upoštevanju študije Programa Združenih narodov za naselja (UN-Habitat) iz leta 2008 z naslovom „Varnost zemljiških pravic za vse“ in priročnika UN-Habitat z naslovom „Kako oblikovati zemljiško politiko v korist revnim: postopek, vodila in spoznanja“,

–  ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev (UNDRIP) in Konvencije Mednarodne organizacije dela o domorodnih ljudstvih in plemenih (št. 169) iz leta 1989,

–  ob upoštevanju zakona o vaških zemljiščih št. 5 iz leta 1999 in zakona Združene republike Tanzanije o lokalni upravi iz leta 1982,

–  ob upoštevanju smernic zemljiške politike EU za razvoj in načrtovanje programov zemljiške politike v državah v razvoju iz leta 2004,

–  ob upoštevanju obvestila Komisije z dne 9. aprila 2014 o vzpostavitvi novega programa z zneskom 33 000 000 EUR, namenjenega izboljšanju upravljanja zemljišč in zanesljivi preskrbi s hrano in prehranski varnosti za družinske kmetije in ranljive skupnosti v podsaharski Afriki,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah iz leta 2011,

–  ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o družbenih in okoljskih posledicah pašništva v državah AKP, sprejete novembra 2013 (ACP-EU/101.526/13/fin),

–  ob upoštevanju študije o obravnavanju učinka prilaščanja zemljišč na človekove pravice iz leta 2015, ki jo je naročil Pododbor za človekove pravice,

–  ob upoštevanju revidiranega Sporazuma iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so vsi glavni izzivi 21. stoletja – zanesljiva preskrba s hrano, pomanjkanje energije, pomanjkanje vode, rast mest in prebivalstva, degradacija okolja, podnebne spremembe, naravne nesreče in nestabilnost držav – povezani z vprašanji upravljanja zemljišč, kar pomeni, da je treba še toliko bolj dati prednost celoviti zemljiški reformi in zagotavljanju zemljiških pravic;

B.  ker so tanzanijske oblasti oznanile, da nameravajo prodati 1500 kvadratnih kilometrov masajskih zemljišč zasebnemu podjetju za lov in safari s sedežem v Združenih arabskih emiratih; ker ta načrt vključuje izselitev 40 000 masajskih pastirjev;

C.  ker je predsednik Tanzanije Jakaya Kikwete zaradi mednarodnih pritiskov novembra 2014 zatrdil, da je načrt opustil, in se zavezal, da Masajev nikoli ne bo prisilil oditi z ozemelj njihovih prednikov; ker je bilo kljub dani obljubi več tisoč Masajev nezakonito izseljenih z njihovih ozemelj; ker so po nedavnih poročilih tanzanijske oblasti uničile več kot 200 hiš in zasegle živino, zaradi česa je več kot 3000 ljudi ostalo brez doma in zavetja;

D.  ker imajo tanzanijski Masaji dolgo zgodovino zaostrujočih se sporov s tanzanijskimi oblastmi glede lastništva zemljišč še od leta 1992, ko je tuje podjetje Ortello Business Corporation (OBC) pridobilo pravice za lov v rezervatu za divjad Liliondo, ki je v zakoniti lasti masajskih pastirjev in kjer ti tudi živijo;

E.  ker je spletno peticijo masajske skupnosti z območja Ngorongoro na platformi AVAAZ podpisalo več kot 2 milijona ljudi po vsem svetu;

F.  ker se zasebni vlagatelji in vlade vse bolj zanimajo za nakup večjih zemljišč ali dolgoročni najem za proizvodnjo hrane ali energentov ali za pridobivanje mineralov, večinoma v afriških državah v razvoju, zlasti v Tanzaniji;

G.  ker se je v Tanzaniji med letoma 2005 in 2008 bistveno povečalo tuje in domače zanimanje za gradnjo obsežnih plantaž za biogoriva, ko je bilo okoli 640 000 hektarjev zemljišč dodeljeno vlagateljem, s čimer so kmete in podeželska gospodinjstva prikrajšali za zemljišča in preživetje in je s tem ogrožena njihova prehranska varnost;

H.  ker se ocenjuje, da za 1,4 milijarde hektarjev zemlje na svetu veljajo običajne norme; ker je dostop avtohtonega prebivalstva do zemljišč zavarovan s posebnimi oblikami zaščite v skladu s Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 169 in Deklaracijo Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev, člen 10 slednje pa zagotavlja tudi, da se avtohtonih prebivalcev ne sme s silo preseliti z njihove zemlje ali ozemelj, in določa, da preselitev ni dovoljena brez njihove svobodne, predhodne in informirane privolitve in po dogovoru o pravični in pošteni odškodnini ter, če je mogoče, možnosti vrnitve;

I.  ker je obsežne odkupe zemljišč v skladu z deklaracijo iz Tirane iz leta 2011 mogoče opredeliti kot prisvajanje zemljišč, če velja kaj od naslednjega: če gre za nedvomno kršitev človekovih pravic, če se preselitev lokalnih skupnosti opravi brez njihovega svobodnega, predhodnega in ozaveščenega soglasja, če ne temeljijo na preglednih pogodbah in če se oceni, da bodo imeli negativne gospodarske in okoljske posledice;

J.  ker je po podatkih Afriške razvojne banke 75 % prebivalcev Tanzanije malih kmetov; ker pastirske skupnosti živijo dobro in v sožitju z zaščiteno divjadjo ter predstavljajo približno 10  % prebivalcev Tanzanije, vključno z Masaji, vendar se še naprej soočajo z obsežnimi izgubami svojega ozemlja zaradi prodaje zemljišč brez ustreznega znanja o pravnih in praktičnih posledicah, zaradi skorumpiranega in nezakonitega dodeljevanja zemljišč tujcem in ker oblasti razvrščajo zemljišča v zavarovana zemljišča, rezervate in nacionalne parke;

K.  ker člen 17 Splošne deklaracije o človekovih pravicah vsakomur priznava pravico do lastništva, tako samemu kakor tudi skupno z drugimi, in je v njem določeno, da premoženje nikomur ne sme biti samovoljno odvzeto;

L.  ker so imela mednarodna podjetja, tudi evropska, pomembno vlogo pri obsežnih odkupih zemljišč v Tanzaniji in so bile v financiranje obsežnih nakupov ozemlja v državi vpletene tudi mednarodne finančne institucije;

M.  ker smernice za zemljiško politiko v Afriki pozivajo k spoštovanju človekovih pravic skupnosti, vključno s spoštovanjem tradicionalnih zemljiških pravic in z zemljo povezanih virov;

N.  ker je EU maja 2014 začela nov program za krepitev upravljanja zemljišč in pomoč pri izboljšanju prehranske varnosti družinskih kmetij in ranljivih skupnosti v afriških državah;

1.  odločno obsoja nezakonite preselitve lokalnih podeželskih skupnosti, uničevanje njihovih vasi in tradicionalnega načina življenja ter kršenje njihovih temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do ustrezne prehrane, pravico do vode in pravico do ustreznih stanovanj;

2.  zlasti obsoja ukrepe, ki ne priznavajo zakonitosti običajnih dogovorov glede posesti, ki posameznikom in skupnostim zagotavljajo zakonske pravice ter preprečujejo odvzem in zlorabo zemljiških pravic, kar je še zlasti pogosto med afriškimi skupnostmi;

3.  poziva vlado Tanzanije, naj nemudoma izvaja VGGT in omogoči učinkovito sodno uveljavljanje v njih opredeljenih pravic; naj spoštuje prvo temeljno načelo vodilnih načel o obsežnih naložbah v zemljišča v Afriki, ki vključuje spoštovanje človekovih pravic skupnosti in običajnih pravic do rabe zemljišč ter naj prispeva k odgovornemu upravljanju zemljišč in z njimi povezanih virov v skladu s pravno državo; ter naj izboljša zemljiške pravice žensk, saj predstavljajo vsaj polovico delovne sile v kmetijstvu in trgovini, vendar je njihov dostop do lastninskih pravic in spremljajočih storitev (npr. dostop do bank in sodelovanje v združenjih) še vedno omejen, okrepi pa naj tudi zemljiške pravice ranljivih skupnosti in družbenih skupin, kot so pastirske skupnosti;

4.  poziva k neodvisni preiskavi zemljiških sporov v Loliondu;

5.  poziva tanzanijsko vlado, naj pred začetkom izvajanja naložbenih projektov spodbuja politike naložb v kmetijstvo, ki koristijo lokalnemu prebivalstvu v zadevnih regijah, uskladi in izvaja svoje politike glede presoj vpliva na družbo in okolje, vključno s presojami vpliva na lokalno proizvodnjo hrane, in spoštuje določbe o posvetovanju in odškodnini v primeru razlastitve zemljišč;

6.  opozarja, da mednarodno pravo avtohtonim ljudstvom zagotavlja posebne oblike varstva zemljiških pravic; poudarja, da bi se morale v skladu z deklaracijo OZN o pravicah avtohtonih ljudstev vse spremembe v rabi zemljišč izvesti samo ob prostovoljni, predhodni in informirani privolitvi lokalnih skupnosti, ki jih to zadeva; vztraja, da morajo države zagotoviti učinkovite mehanizme za preprečevanje vseh ukrepov, katerih namen ali učinek je avtohtonim ljudstvom odvzeti zemljišče, ozemlje ali vire, in pravno varstvo za tak primer;

7.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja natančnih informacij in tajnosti v zvezi s številnimi naložbami v Tanzaniji; poziva Komisijo, naj spodbuja oblasti k zagotavljanju, da se bodo dogovori o zemljiščih sklepali na javen in pregleden način in bodo prilagojeni nomadskim živinorejcem ali pastirjem;

8.  zlasti poziva Komisijo, naj aktivno sodeluje s tanzanijskimi oblastmi in jih odločno spodbuja k pripravi pravno zavezujočega in kodificiranega priznanja pravic Masajev, zlasti glede ozemlja njihovih prednikov, da bi zagotovile ustrezno pravno varstvo za preprečitev sporov v prihodnosti;

9.  poudarja, da je zagotavljanje zemljiške posesti podeželskim skupnostim bistveno za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja; poziva EU, naj okrepi gradnjo zmogljivosti sodišč v državah v razvoju za učinkovito uveljavljanje stvarnega prava, reševanje zemljiških sporov in obravnavo razlastitev kot del celostnega pristopa k utrjevanju sodnih sistemov in pravne države;

10.  opozarja, da imajo obsežni projekti pogosto hude posledice za naravno okolje, vključno s krčenjem gozdov, izgubo biotske raznovrstnosti in onesnaženjem vode;

11.  poziva Komisijo, naj uskladi svoje smernice zemljiške politike s prostovoljnimi smernicami Organizacije za prehrano in kmetijstvo za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov v okviru prehranske varnosti na državni ravni (VGGT) in temu nameni več pozornosti v programih za razvojno sodelovanje, trgovinski in naložbeni politiki ter sodelovanju v večstranskih finančnih institucijah;

12.  poudarja, da je treba človekove pravice in predpise o preprečevanju prilaščanja zemljišč vključiti v sporazume EU o trgovini in naložbah, tudi v splošni sistem preferencialov EU;

13.  poudarja pomen popolne preglednosti in odgovornosti pri operacijah podjetij in finančnih institucij EU v obsežnih naložbah v kmetijsko gospodarstvo in nakupih zemljišč v Tanzaniji ter poziva k trdnim in učinkovitim mehanizmom EU za spremljanje teh operacij;

14.  poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži poročilo o izdatkih v okviru razvojnih programov in proračuna EU, povezanih z upravljanjem zemljišč, da bi zagotovili, da bodo ti programi spodbujali človekove pravice in reševali izzive prilaščanja zemljišč;

15.  poudarja, da je treba pri postopkih v okviru zemljiške politike poleg vloge državnih institucij in struktur za upravljanje in vodenje zemljišč dejansko priznati tudi vlogo institucij in struktur na lokalni ravni in ravni skupnosti;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Afriški uniji ter vladi in parlamentu Tanzanije.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov