Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2219(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0039/2015

Predložena besedila :

A8-0039/2015

Razprave :

PV 11/03/2015 - 14
CRE 11/03/2015 - 14

Glasovanja :

PV 12/03/2015 - 8.5
CRE 12/03/2015 - 8.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0075

Sprejeta besedila
PDF 345kWORD 140k
Četrtek, 12. marec 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Letno poročilo visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu
P8_TA(2015)0075A8-0039/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu (2014/2219(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki (12094/14),

–  ob upoštevanju členov 21 in 36 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju,

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko / podpredsednice Evropske komisije o politični odgovornosti,

–  ob upoštevanju zavez, ki jih je dala visoka predstavnica/podpredsednica Federica Mogherini med svojo predstavitvijo Odboru za zunanje zadeve 6. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju člena 52 in člena 132(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve za Odbor za proračun (A8-0039/2015),

Spopadanje s spremenjenimi političnimi in varnostnimi razmerami

1.  opozarja na dramatično poslabšanje varnostnih razmer v okolici EU, zlasti v njenem neposrednem sosedstvu, kjer so mednarodna ureditev, ki temelji na pravu, ter evropska stabilnost in varnost pred izzivi, kot jih še ni bilo vse od začetka evropskega povezovanja; opozarja na spreminjanje svetovne politične ureditve;

2.  je zaskrbljen, ker EU, tudi zaradi notranje krize, še ni uspelo izkoristiti celotnega potenciala za oblikovanje svojega mednarodnega političnega in varnostnega okolja in ker pomanjkljivo politično usklajevanje in skladnost politik ter finančne omejitve še dodatno omejujejo vpliv EU na svetovno dogajanje in njeno vlogo regionalnega in svetovnega varuha, ki prispeva k preprečevanju sporov in obvladovanju kriz;

3.  meni, da so prednostne naloge zunanje in varnostne politike EU naslednje:

   zaščititi evropske vrednote in uveljaviti politično in pravno ureditev v Evropi, s tem pa obnoviti ter ohranjati mir in stabilnost;
   povečati prispevek EU k teritorialni obrambi držav članic in varnosti državljanov z okrepitvijo sposobnosti obrambe pred grožnjami, vključno s terorizmom in trgovino z orožjem, prepovedanimi drogami in ljudmi;
   podpirati varnost, demokratizacijo, vladavino prava ter gospodarski in družbeni razvoj v južnem sosedstvu EU;
   prevzeti vodilno vlogo pri razreševanju konfliktov, vključno z ohranjanjem in zagotavljanjem miru v okviru SVOP;
   s pomočjo partnerjev okrepiti pluralistično svetovno politično, ekonomsko in finančno ureditev, ki bo temeljila na pravilih ter zajemala spoštovanje vladavine prava in človekovih pravic; ter
   izboljšati notranje strukture in metode dela EU, da bo trdnejša in da bo lahko v celoti izkoristila svoj potencial svetovnega akterja;

Evropska unija kot verodostojen akter

4.  meni, da mora ambiciozna in učinkovita zunanja politika EU temeljiti na skupni viziji ključnih evropskih interesov, vrednot in ciljev glede mednarodnih odnosov in na skupni zaznavi groženj, ki zadevajo EU kot celoto; pozdravlja, da se je visoka predstavnica/podpredsednica na osnovi mandata Evropskega sveta iz decembra 2013 zavezala, da bo kot prednostno nalogo začela postopek strateškega premisleka o zunanji in varnostni politiki EU, ki bi moral potekati ob sodelovanju širokega kroga deležnikov, vključno z državami članicami, evropskimi institucijami in evropsko javnostjo; vztraja, da bi morala na osnovi tega premisleka nastati nova evropska varnostna strategija, ki bi upoštevala geopolitične spremembe, do katerih je prišlo pred kratkim, z njo pa bi se bilo mogoče odzivati na nove grožnje in izzive;

5.  poudarja obveznost, ki so jo države članice prevzele z ratifikacijo Pogodbe o Evropski uniji, da bodo v skladu s členom 24(3) navedene pogodbe dejavno in brez zadržkov podpirale zunanjo in varnostno politiko Unije v duhu lojalnosti in medsebojne solidarnosti;

6.  vztraja, da je treba okrepiti in združiti politična, ekonomska, finančna in obrambna sredstva EU in njenih držav članic, da bi se čim bolj povečal vpliv EU v svetu, da bi nastale sinergije in da bi v Evropi in njenem sosedstvu zagotovili mir in stabilnost; poudarja, da je mogoče z boljšim sodelovanjem med državami članicami na področju zunanje in varnostne politike ustvariti precejšnje prihranke;

7.  poudarja, da je treba v skladu s skupaj sprejetimi strateškimi prednostnimi nalogami preusmeriti zunanjo finančno pomoč, ki jo zagotavljajo EU in njene države članice, ter jo učinkoviteje uporabljati; poziva EU, naj sprejme več ukrepov, da bi se povečala prepoznavnost, skladnost in učinkovitost njene pomoči; meni, da je treba uskladiti vsa področja pomoči, ki jo zagotavlja EU, ne glede na to, ali gre za razvojno pomoč ali za nujno in humanitarno pomoč; poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj zagotovijo učinkovit nadzor nad finančno pomočjo in tako poskrbijo za doseganje dogovorjenih ciljev; opozarja na poročila Evropskega računskega sodišča, ki so v preteklosti pokazala, da na tem področju prihaja do težav; poudarja, da je treba povečati finančno podporo civilni družbi in nevladnim organizacijam na kraju samem; poziva k hitrejšim in manj birokratskim postopkom odobritve projektov;

8.  spodbuja institucije EU in države članice, naj v celoti izkoristijo instrumente Lizbonske pogodbe in pristop, ki je bil doslej pretežno le odziven, spremenijo v proaktivno, skladno in strateško zunanjo in varnostno politiko EU, ki bo temeljila na skupnih vrednotah in se bo izvajala v skupnem interesu EU;

9.  meni, da morata Svet in Komisija v dejavnem sodelovanju z državami članicami poskrbeti za skladnost in doslednost:

   notranje in zunanje politike EU, med drugim skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike, in politik, ki se nanašajo na sosedstvo, trgovino, razvoj, humanitarno pomoč, pravosodje in notranje zadeve, energetiko, okolje, migracije itd., in
   politik EU in njenih držav članic;

10.  v zvezi s tem pozdravlja organizacijo nove Komisije v sklopih, kar bo visoki predstavnici/podpredsednici omogočilo, da bo lahko usklajevala vse ustrezne politike Komisije z zunanjo razsežnostjo; podpira prizadevanje visoke predstavnice/podpredsednice, da bi v celoti opravljala vlogo podpredsednice Komisije; obenem visoko predstavnico/podpredsednico spodbuja, naj svojo vlogo predsednice Sveta za zunanje zadeve izkoristi za to, da bo Svetu predstavila pobude,v podporo skupnim proaktivnim politikam, ki bodo presegle zgolj najmanjši skupni imenovalec in uporabile vsa orodja na voljo v okviru skupne zunanje in varnostne politike in zunanje politike EU;

11.  ponovno poudarja, da je treba preoblikovati notranjo strukturo ESZD tako, da bo lahko visoki predstavnici/podpredsednici v pomoč pri vseh njenih vlogah, in da se bo lahko v Svetu in Komisiji uspešno zavzemala za strateško načrtovanje in usklajevala politične procese; vztraja, da je treba racionalizirati strukturo najvišjega vodstva ESZD ter pospešiti in poenostaviti proces odločanja; ponovno poziva k večji povezanosti posebnih predstavnikov EU z ESZD, ki bi jo med drugim dosegli s prerazporeditvijo njihovega proračuna iz proračuna za delovanje skupne zunanje in varnostne politike v proračun ESZD; v zvezi s tem poziva k politični in stroškovno učinkoviti oceni vloge, ki so jo odigrali omenjeni posebni predstavniki;

12.  ponovno izraža svoj poziv k okrepitvi sodelovanja in usklajevanja med različnimi zmogljivostmi za spremljanje kriznih razmer in odzivanje nanje na ravni EU; poleg tega poziva k racionalizaciji obstoječih struktur za preprečevanje nepotrebnega podvajanja, vključno z združevanjem zmogljivosti, ki se med seboj prekrivajo; meni, da morajo imeti centri za spremljanje dovolj sredstev in da je treba jezikovne profile njihovega osebja uskladiti z jeziki, zlasti ruščino in arabščino, ki se dejansko uporabljajo na najpomembnejših kriznih območjih; poziva k okrepljenemu sodelovanju in izmenjavi informacij med centri za spremljanje na ravni EU in podobnimi službami v državah članicah;

13.  poziva, naj se tudi s prilagoditvijo števila zaposlenih in strokovnega znanja posodobi mreža delegacij EU, da bo odražala potrebe zunanje politike EU v 21. stoletju; meni, da bi moral biti v vseh delegacijah, ki se nahajajo na območjih, kjer prihaja do spopadov, zlasti pa v državah, kjer še vedno potekajo misije skupne varnostne in obrambne politike, vsaj en strokovnjak za varnost/obrambo; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj razširi pooblastila vodij delegacij na vse osebje, ne glede na to, iz katere institucije prihajajo, in naj poenostavi upravni proračun delegacij, da se bo financiral iz enega samega vira; meni, da bi bilo treba razčistiti hierarhijo odgovornosti; obžaluje, da potencial sinergij in ekonomij obsega, ki bi jih omogočila okrepitev sodelovanja med veleposlaništvi držav članic in delegacijami EU, še ni v celoti izkoriščen; vztraja pri tem, da je treba na vseh ravneh spoštovati pravično ravnovesje med osebjem, napotenim iz držav članic, in uradniki EU, kakor je opredeljeno v sklepu Sveta z dne 26. julija 2010 o ustanovitvi ESZD, in ugotavlja, da se to ravnovesje, zlasti na višjih položajih, na primer pri vodjih delegacij, trenutno ne spoštuje;

14.  je zaskrbljen zaradi togosti finančnih predpisov EU, ki pogosto povzroča zamude pri operativnem izplačevanju sredstev EU, kar dodatno ovira sposobnost odzivanja EU na krize; poudarja, da je treba finančna sredstva hitreje izplačevati, hkrati pa poudarja, da je potreben učinkovit nadzor, s katerim bi preprečili goljufije in poneverbo javnih sredstev; poziva Komisijo, naj v letu 2015 pripravi predlog za spremembo veljavne zakonodaje, med drugim tako, da bo dovolila skrajšani postopek, ki trenutno velja za humanitarno pomoč, uporabiti tudi za krizno upravljanje ter obenem zagotovila, da bo poraba v okviru odzivanja na krize skladna z dolgoročnimi strateškimi cilji EU; izraža globoko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja vplačil v dva glavna proračunska vira EU za krizno upravljanje in preprečevanje konfliktov, in sicer v proračun skupne zunanje in varnostne politike in instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP); je prepričan, da sedanje varnostno okolje na območju vzhodne in južne Evrope namesto znatnega znižanja sredstev zahteva učinke sinergije in dodatne naložbe;

15.  poudarja, da je treba prepoznavnost ukrepov EU povečati tako na ravni strateškega načrtovanja in večstranskih forumov kot tudi na operativni ravni, in sicer s pomočjo misij skupne varnostne in obrambne politike ter vseh ostalih misij z zunanjo komponento;

16.  opozarja, da mora EU v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji zagotavljati, da se zunanji ukrepi oblikujejo in izvajajo tako, da utrjujejo in podpirajo demokracijo, vladavino prava, človekove pravice in načela mednarodnega prava, in poudarja, da gre pri tem za skupno odgovornost EU in držav članic; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj redno poroča o skladnosti s členom 21 in preuči možnosti za izboljšanje doslednosti zunanje politike z vidika človekovih pravic in mednarodnega prava; poudarja, da je treba v zvezi s skladnostjo s členom 21 bolj usklajeno in strogo spremljati zunanjo politiko; poudarja, da je treba od partnerjev zahtevati, naj izpolnijo obveznosti na področju človekovih pravic, h katerim so se zavezali v sporazumih z EU, in izpostavlja, da je treba klavzule o pogojenosti s človekovimi pravicami iz teh sporazumov tudi uporabiti, če je to potrebno;

17.  ugotavlja, da je vedno več povpraševanja po mednarodni pomoči za podporo demokraciji in opazovanje volitev; priznava, da gre za področje, na katerem lahko EU igra pomembno vlogo pri zagotavljanju podpore demokratičnim procesom; zato poziva k doslednemu spremljanju izvajanja priporočil za posamezne države in zahteva, da se političnim strankam zagotovi podpora za krepitev njihove zmogljivosti;

18.  poudarja, da je kolektivna obramba, ki jo državam članicam jamči Nato, bistvenega pomena; odločno poziva države članice, naj nujno povečajo svoje zmožnosti prispevka k teritorialni obrambi, zagotovijo več sredstev in s tesnim sodelovanjem upoštevajo metodologijo združevanja in souporabe zmogljivosti, da bi povečale medsebojni učinek; poudarja, da mora biti v skladu s členom 42(7) Pogodbe o Evropski uniji stopnja varnosti za vse države članice enaka; poudarja, da mora biti verodostojna zunanja politika EU podkrepljena z ustreznimi obrambnimi zmogljivostmi v državah članicah in učinkovito skupno varnostno in obrambno politiko; meni, da je ta politika pomemben del evropske obrambe in varnosti in da ju v marsičem podpira, med drugim s spodbujanjem oblikovanja tehnološke in industrijske baze evropske obrambe, spodbujanjem sodelovanja pri razvoju obrambnih zmogljivosti ter neposrednim posredovanjem na kriznih območjih s pomočjo civilnih misij in vojaških operacij; zato poudarja, da bi bilo treba v sodelovanju z Natom dodatno okrepiti SVOP; opozarja, da je EU partner Nata in da bi se strategije obeh organizacij morale dopolnjevati; poudarja pomembno vlogo, ki jo ima sodelovanje na varnostnem in obrambnem področju med EU in njenimi partnerji, kot so ZN, Nato, Afriška unija in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi; pozdravlja zavezo visoke predstavnice/podpredsednice, da se bo dejavno posvečala obrambnim zadevam in predsedovala sestankom Sveta za zunanje zadeve v sestavi obrambnih ministrov;

19.  podpira pregled struktur za obvladovanje kriz v ESZD, ki poteka; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj precej poveča učinkovitost obstoječih struktur, da se bo mogoče hitreje in učinkoviteje odzivati na nastajajoče krize, med drugim z zmanjšanjem števila vzporednih struktur; prav tako jo poziva, naj ohrani in okrepi poseben značaj civilnega pristopa k preprečevanju konfliktov in obvladovanju kriz;

20.  poudarja, da je treba potencial številnih določb Lizbonske pogodbe, kot so člen 44 PEU (ki predvideva, da se za misije skupne varnostne in obrambne politike zadolži manjša skupina držav članic), člen 41 PEU (o zagonskem skladu), člen 46 PEU (o stalnem strukturnem sodelovanju), člen 42 (7) PEU (klavzula o vzajemni pomoči) in člen 222 PDEU (solidarnostna klavzula), še preučiti; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj dejavno podpira te instrumente in njihovo izvajanje ter spodbuja države članice k njihovi uporabi;

21.  pozdravlja organizacijo srečanja Evropskega sveta za obrambo decembra 2013 in poziva k začetku izvajanja sprejetih sklepov; se veseli razprave, ki bo potekala junija 2015; poziva, naj se na tem vrhu sprejmejo ambiciozne odločitve, zlasti glede:

   začetka procesa strateškega razmisleka o ciljih in prednostnih nalogah na varnostnem in obrambnem področju na podlagi ponovnega strateškega pregleda EU, z določitvijo potrebnih zmogljivosti in možnosti za poglobitev obrambnega sodelovanja;, da bi se bili sposobni bolje odzvati na grožnje, s katerimi se soočajo države EU;
   okrepitve Evropske obrambne agencije z zagotovitvijo virov in političnega zagona, ki jih potrebuje, da bo lahko v celoti opravljala svojo nalogo usklajevanja in spodbujanja oborožitvenega sodelovanja;
   pregleda mehanizma financiranja Athena, da bi dodatno okrepili skupno financiranje na področju vojaških operacij SVOP in preprečili, da bi finančna vprašanja ogrožala sposobnosti EU za odzivanje na krize, države članice pa spodbudili k hitremu oblikovanju sil za sodelovanje v potrebnih operacijah skupne varnostne in obrambne politike in zagotovili pravičnejšo porazdelitev bremen med države članice;
   krepitve tehnološke in industrijske baze evropske obrambe, med drugim z usklajevanjem obrambnih proračunov, harmonizacijo zahtev, zmanjševanjem neučinkovitosti in ustvarjanjem sinergij;
   reševanja obstoječih težav na področju načrtovanja in izvajanja vojaških operacij, med drugim z ustanovitvijo stalnega operativnega vojaškega poveljstva v tesnem sodelovanju z že obstoječo civilno zmogljivostjo za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC);
   povečanja učinkovitosti in uporabnosti bojnih skupin EU, med drugim z uvedbo modularnega pristopa, razširitvijo skupnega financiranja s pomočjo mehanizma Athena in po potrebi napotitvijo bojnih skupin ob prihodnjih dogodkih, ki zahtevajo krizno upravljanje;

22.  meni, da nedavni teroristični napadi v državah EU dokazujejo, da je vedno težje postaviti ločnico med notranjo in zunanjo varnostjo, ter poziva države članice in institucije EU k boljšemu povezovanju svojih prizadevanj na teh področjih; poziva države članice, naj okrepijo izmenjavo obveščevalnih podatkov, povezanih z varnostjo, in izkoristijo obstoječe mehanizme usklajevanja na evropski ravni; poziva k okrepitvi sodelovanja na področju boja proti terorizmu v okviru odnosov med EU ter državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike, med drugim tudi s pomočjo usposabljanja in izgradnje zmogljivosti v sektorju varnosti ter izmenjavo informacij in najboljših praks; poziva EU in njene države članice, naj si v čim večji meri prizadevajo za krepitev mednarodnega sodelovanja za preprečevanje terorizma in boj proti terorizmu, in poudarja, kako pomembna je vloga, ki jo morajo pri tem odigrati Združeni narodi;

23.  poziva k razvoju industrijskih in tehnoloških virov, potrebnih za izboljšanje kibernetske varnosti, tudi s spodbujanjem enotnega trga za proizvode kibernetske varnosti; poudarja, da je treba kibernetsko obrambo vključiti v zunanje delovanje in skupno zunanjo in varnostno politiko, ter poziva k tesnejšemu usklajevanju o kibernetski varnosti z Natom, da bi oblikovali ukrepe za odvračanje od kibernetskih groženj, ki bi omogočili učinkovito soočanje z napadi v kibernetskem prostoru in njihovo preprečevanje; poziva države članice EU, ESZD in Komisijo, naj se osredotočijo na načine za krepitev odpornosti ustrezne infrastrukture; pozdravlja strategijo EU za kibernetsko varnost; poudarja, da je treba znatno povečati zmogljivosti držav članic za kibernetsko obrambo; poziva Evropsko obrambno agencijo, naj vzpostavi tesnejše sodelovanje na področju kibernetske obrambe med državami članicami, in poziva države članice, naj tej agenciji zagotovijo sredstva za izpolnitev tega cilja; poziva Komisijo, naj posodobi uredbo o blagu z dvojno rabo, da bi preprečila izvažanje sistemov tistim, ki skušajo ogroziti varnost in kritično infrastrukturo EU, in onemogoči izvoz tehnologije za množični nadzor avtoritarnim režimom; opozarja, kako pomembno je ohraniti ravnovesje med varstvom digitalnih svoboščin in varnostjo;

24.  poziva k prenovljeni in dosledni migracijski politiki EU; vztraja, da se je treba posvetiti temeljnim vzrokom za nezakonite migracije z okrepitvijo sodelovanja z državami tranzita in izvora migracijskih tokov, pri tem pa uporabiti vse politične in podporne instrumente, vključno z razvojno in trgovinsko politiko, humanitarno pomočjo, preprečevanjem konfliktov in kriznim upravljanjem, v kombinaciji s krepitvijo poti za zakonito migracijo; ponovno poziva k povečanju humanitarne pomoči za države, ki so sprejele begunce, in k okrepitvi regionalnih programov zaščite, ki potekajo v sodelovanju z uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice v bližini regije izvora; poudarja, da bi morala biti vprašanja upravljanja migracije vključena v zunanje delovanje EU in uvrščena med pomembne prednostne naloge pri sodelovanju EU s sosedami na vzhodu in jugu; poudarja, da je treba preprečiti izgubo življenj na mejah EU;

25.  izpostavlja, da se energetika vedno bolj uporablja kot vzvod zunanje politike, in opozarja, da je energetsko sodelovanje eden od temeljev evropskega povezovanja; poudarja, kako pomembno je vzpostaviti evropsko energetsko unijo, ki bi si prizadevala za povečanje skladnosti in usklajenosti med zunanjo in energetsko politiko; poudarja, da bi morala biti energetska varnost del celostnega pristopa k zunanjemu delovanju EU in da mora biti energetska politika usklajena s preostalimi prednostnimi politikami EU, vključno z varnostno, zunanjo in sosedsko, trgovinsko in razvojno politiko ter politikami za zaščito človekovih pravic; v zvezi s tem poudarja, da je treba znatno zmanjšati odvisnost od Rusije in poiskati alternativne vire energije; poziva visoko predstavnico/podpredsednico in Komisijo, naj spremljata in obravnavata vprašanje nadzora nad infrastrukturo, ki ga izvajajo subjekti, ki niso iz EU, zlasti podjetja v državni lasti, nacionalne banke ali državni skladi tretjih držav, ki tako prodirajo na energetski trg EU ali onemogočajo diverzifikacijo, med drugim tudi v sektorju jedrske energije; poudarja, da morajo za energetska podjetja, ki niso iz EU, prav tako veljati pravila konkurence, ki se izvajajo na energetskem trgu EU;

26.  pozdravlja uvedbo mesta podpredsednika za energetsko unijo in sporočilo Komisije o evropski strategiji za energetsko varnost; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sodelovanje, da bi lahko izvedle kratko- in srednjeročne ukrepe, navedene v tej strategiji; vztraja, da je treba bolj uskladiti zunanjo politiko EU in preostale politike z zunanjo razsežnostjo, kot je energetska politika, in pričakuje, da bo nova struktura Komisije, ki temelji na sklopih, glede tega prinesla dobre rezultate; odločno poziva k dodatnim ukrepom za uskladitev ciljev energetske varnosti s preostalimi cilji, za katere si prizadeva EU; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj določi strateške prednostne naloge zunanje energetske politike, ki bodo del splošnih ciljev zunanje politike, in naj sistematično uporablja orodja zunanje politike na področju energetske varnosti;

27.  meni, da bi moral biti na voljo solidarnostni mehanizem za reševanje morebitnih motenj v oskrbi z energijo; meni, da bi morali nadgrajevati medsebojno povezano energetsko infrastrukturo in vse dele ozemlja EU povezati v vseevropsko energetsko mrežo; poudarja, da bi si bilo treba bolj prizadevati za diverzifikacijo oskrbe z energijo v EU, da bi se povečala njena energetska neodvisnost; meni, da bo razvoj obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti zelo koristil verodostojnosti zunanjega delovanja EU; poudarja, da je dobro delujoč notranji energetski trg bistvenega pomena in da sta stabilnost in preglednost mednarodnih energetskih trgov, ki morajo temeljiti na mednarodnih pravilih, v splošnem interesu EU; poziva Komisijo, naj predloži predlog celovite strategije, s katero bi bilo mogoče okrepiti zanesljivost oskrbe tudi z drugimi viri poleg energetskih;

28.  pozdravlja, da je visoka predstavnica/podpredsednica Federica Mogherini naklonjena sodelovanju s Parlamentom in s tem povečanju svoje odgovornosti do te institucije; ponovno poudarja, da se je treba pred sprejetjem strategij zunanje politike in mandatov skupne varnostne in obrambne politike sistematično in proaktivno posvetovati s Parlamentom, zlasti z Odborom za zunanje zadeve; poziva Svet, naj zaključi pogajanja s Parlamentom o nadomestitvi medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2002 o dostopu Evropskega parlamenta do občutljivih podatkov Sveta s področja varnostne in obrambne politike; se zavezuje tesnejšemu sodelovanju z nacionalnimi parlamenti, tudi v okviru medparlamentarne konference o skupni zunanji in varnostni politiki ter skupni varnostni in obrambni politiki ter v okviru Konference odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve, da bi se bolje pripravil na nadzor sredstev na tem področju;

Ohranitev in okrepitev evropske politične in pravne ureditve

29.  poudarja, da je treba utrditi EU in okrepiti njene zmogljivosti za vključevanje novih članic, kar je eno od københavnskih meril; spominja, da za vse države kandidatke in druge potencialne države kandidatke v skladu z izjavo iz Soluna iz leta 2003 velja evropska perspektiva na podlagi izpolnjevanja københavnskih meril, in podpira nadaljevanje pogajanj o širitvi; v zvezi s tem podpira pristop Komisije, ki zajema obravnavo temeljnih reform na področju vladavine prava, javne uprave in ekonomskega upravljanja že v zgodnji fazi širitvenega procesa; poudarja, da bo vsaka država ocenjena na podlagi lastnih dosežkov, in verjame, da bi bilo treba v primerih, ko EU meni, da je raven usklajenosti države kandidatke s pravnim redom EU zadovoljiva, začeti ali nadaljevati pristopna pogajanja, saj je to bistvenega pomena za verodostojnost EU kot celote; izpostavlja pomen sodelovanja z državami kandidatkami na področju zunanje politike in poudarja pomen usklajevanja njihovih politik s skupno zunanjo in varnostno politiko;

30.  meni, da je potrebna celostna politična strategija, ki se bo zavzemala za obnovitev evropske politične ureditve v skladu z mednarodnim pravom, kakor je določeno v Helsinški sklepni listini iz leta 1975, ki zavezuje vse evropske države, tudi Rusijo; vztraja, da ta ureditev temelji na spoštovanju človekovih pravic, pravic manjšin in temeljnih svoboščin, suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti držav ter mirnem reševanju sporov; meni, da je vzpostavitev konstruktivnega dialoga z Rusijo in drugimi državami v sosedstvu EU o sodelovanju in okrepitvi te ureditve pomembna podlaga za mir in stabilnost v Evropi, če bo Rusija spoštovala mednarodno pravo in izpolnila svoje obveznosti glede Gruzije in Ukrajine, vključno z umikom s Krimskega polotoka;

31.  meni, da je potreben nov pristop k odnosom EU z vzhodnimi sosedami, ki bo temeljil na njihovih dosežkih, diferenciaciji in načelu „več za več“; je prepričan, da mora biti ena od glavnih prednostnih nalog zunanje politike EU podpora državam, ki se želijo približati EU, ter da so vlaganja v neodvisnost, suverenost, gospodarski razvoj in nadaljnjo demokratizacijo teh držav pomemben odziv na zamejitev ambicij, ki jih ima Rusija v svojem sosedstvu; je predan evropski perspektivi za vzhodnoevropske sosede EU in opominja, da lahko v skladu s členom 49 PEU, enako kot vse druge evropske države, zaprosijo za članstvo v Evropski uniji, če spoštujejo københavnska merila in načela demokracije, temeljne svoboščine, človekove pravice, pravice manjšin in uveljavljajo načela pravne države;

32.  pozdravlja podpis, ratifikacijo v Evropskem parlamentu in nacionalnih parlamentih zadevnih držav ter začasno izvajanje pridružitvenih sporazumov, vključno s poglobljenimi in celovitimi sporazumi o prosti trgovini, z Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino, kar je ogromen korak h konvergenci z EU; meni, da bi te države morale proces pridruževanja izkoristiti za posodobitev demokratičnega upravljanja, okrepitev vladavine prava, reformo javne uprave ter izvedbo gospodarskih in strukturnih reform, kar bi bil pomemben korak na poti do politične, gospodarske, socialne in okoljske konvergence z EU; odločno poziva, naj EU bistveno poveča politično, finančno in tehnično pomoč v podporo tem reformam; vztraja pa pri strogem pogojevanju in pri tem, da je treba poskrbeti za odgovorno porabo sredstev in zagotoviti opazen napredek pri zmanjševanju korupcije; pozdravlja izvedbo in rezultate parlamentarnih volitev v Ukrajini in Republiki Moldaviji oktobra oziroma decembra 2014, saj so potekale v skladu z mednarodnimi demokratičnimi standardi;

33.  poziva k tesnim stikom s tistimi vzhodnoevropskimi sosedami, ki še niso sklenile pridružitvenega sporazuma z EU oziroma ki si želijo poglobiti ali okrepiti odnose v različnih okvirih, tudi s spodbujanjem dvostranskega sodelovanja na področjih v skupnem interesu; opozarja, da je pomoč EU lahko učinkovita le, če se bodo partnerske države, ki morajo spoštovati obveznosti v okviru mednarodnega prava, dovolj poistovetile z evropskimi vrednotami in jih spoštovale;

34.  poziva Rusijo, naj spoštuje svoje zaveze ter pravne obveznosti, ki jih je med drugim sprejela z Ustanovno listino Združenih narodov, Pariško listino, Helsinško sklepno listino organizacije OVSE, memorandumom iz Budimpešte in Pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu med Rusijo in Ukrajino; močno obsoja dejstvo, da je Rusija prekršila mednarodno pravo z neposrednim vojaškim napadom Ukrajine in hibridno vojno proti tej državi, ki je terjala več tisoč vojaških in civilnih žrtev, pa tudi z nezakonito priključitvijo Krimskega polotoka in podobnimi ukrepi v zvezi z Abhazijo, Osetijo in deli ozemlja Gruzije; opozarja na zaskrbljujoče poslabšanje razmer na področju spoštovanja človekovih pravic, svobode govora in medijev na Krimskem polotoku; odločno poziva Rusijo, naj zmanjša napetost, umakne svoje enote z ukrajinskega ozemlja in ponovno vzpostavi stanje pred priključitvijo tega ozemlja; pozdravlja prizadevanja za sklenitev celovitega sporazuma v Minsku 12. februarja 2015 in poziva k njegovemu takojšnjemu in popolnemu izvajanju; zavrača predsedniške in parlamentarne volitve, ki so v Donecku in Lugansku potekale 2. novembra 2014, kot nelegitimne;

35.  podpira sankcije, ki jih je EU sprejela kot odziv na rusko agresijo na Ukrajino, in poudarja, da jih je mogoče spremeniti in odpraviti, kar je odvisno predvsem od uresničevanja dogovorov iz Minska, po drugi strani pa jih je mogoče tudi zaostriti, če Rusija tudi v prihodnje ne bo izpolnjevala svojih mednarodnih obveznosti; poziva Komisijo, naj spremlja njihovo enotno izvajanje;

36.  poudarja, da morajo EU in države članice pokazati solidarnost in v odnosu do Rusije nastopiti enotno; poziva države kandidatke, naj zunanjo politiko do Rusije uskladijo s politiko EU; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj prednostno pripravi skupno strategijo EU glede Rusije, da bi od te države dobila zavezo o miru in stabilnosti v Evropi, vključno z brezpogojnim spoštovanjem suverenosti in ozemeljske celovitosti svojih sosed; meni, da bi bili dobri odnosi med Rusijo in EU, ki bi temeljili na spoštovanju mednarodnega prava in drugih mednarodnih obveznosti, v skupnem interesu, in upa, da bo Rusija s spoštovanjem mednarodnega prava pokazala, da je odprta za tak razvoj dogodkov;

37.  poudarja, da je potreben skladen evropski pristop proti razširjanju napačnih informacij in propagandnih dejavnosti Rusije, tako znotraj EU kot zunaj nje; poziva ESZD in Komisijo, naj predstavita akcijski načrt s konkretnimi ukrepi, s katerimi bi se zoperstavili ruski propagandi; poziva k sodelovanju z Natovim centrom odličnosti za strateške komunikacije v zvezi z tem vprašanjem;

38.  poziva vodstvo EU in države članice, naj zagotovijo varnost in svobodo kristjanov in drugih verskih in etničnih manjšinskih skupin, ki jim pretita čedalje hujša diskriminacija in pregon ter so se znašle v navzkrižnem ognju; poziva ESZD in države članice, naj zagotovijo, da bodo dvostranski sporazumi v prihodnje vključevali učinkovite nadzorne mehanizme za varstvo človekovih pravic verskih manjšin in da se bodo učinkovito izvajale smernice EU o spodbujanju in varstvu svobode veroizpovedi ali prepričanja;

Podpora varnosti in stabilnosti v južnem sosedstvu

39.  vztraja, da je potreben temeljit pregled politike EU za južno sosedstvo, ki jo morajo odlikovati ustrezna proračunska sredstva ter oblikovanje in izvajanje celostne strategije, s katero se bodo instrumenti EU in proračunska sredstva usmerili v podporo izgradnji funkcionalnih in vključujočih držav, ki bodo lahko poskrbele za varnost svojih državljanov, spodbujale demokracijo, se spopadle z verskim ekstremizmom, spoštovale človekove pravice, varovale verske in etnične manjšine in krepile vladavino prava, kar je ključni pogoj za naložbe in gospodarski razvoj; opozarja na neizkoriščeni potencial čezmejne trgovine s to regijo; vztraja, da je pri upravljanju migracijskih valov potrebno tesno sodelovanje z organi zadevnih držav ob upoštevanju človekovih pravic;

40.  poudarja, da mora EU pri zagotavljanju pomoči in podpore uveljavljati svoje pogoje, saj je programe pomoči in podporo civilni družbi mogoče ohranjati le, če so na najvišji politični ravni sprejeti jasni pogoji;

41.  vztraja, da mora spremenjeni pristop EU do njenih južnih sosed temeljiti na diferenciaciji in načelu „več za več“, v skladu s katerim bi zagotovili dodatno pomoč EU partnerskim vladam, ki so dejansko predane demokratizaciji, temeljnim svoboščinam in človekovim pravicam ter so v zvezi s tem vidno napredovale, na primer Tuniziji, Jordaniji in Maroku;

42.  obžaluje nedavno poslabšanje odnosov med EU in Turčijo ter poziva k obnovitvi prizadevanj za spodbujanje okrepljenega partnerstva za reševanje skupnih varnostnih in humanitarnih izzivov v južnem Sredozemlju; poziva Turčijo, naj si prizadeva za reforme, ki bodo v celoti upoštevale standarde na področju človekovih pravic, vključno s svobodo tiska, demokracijo, enakostjo in vladavino prava;

43.  poziva vodstvo EU, naj v tesnem sodelovanju z ZDA in ob sodelovanju velesil (na primer Rusije in Kitajske) pripravi strategijo, ki bo regionalne akterje (vključno s Turčijo, Irakom, Izraelom, Jordanijo, Egiptom, vladami Sveta za sodelovanje v Zalivu, Iranom, Arabsko ligo in kurdskimi silami) spodbudila, da bi se združili in ustavili „zastopniške“ vojne ter finančno podporo skrajnežem ter našli rešitev za mir in stabilnost v tej regiji, zlasti z namenom, da se konča vojna v Siriji in Iraku; poudarja, da je treba ohraniti ozemeljsko celovitost in narodno enotnost Libije, in poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj spodbudi intenzivnejše sodelovanje regionalnih akterjev pri mediaciji in reševanju konfliktov ob tesnem usklajevanju z ZN; pozdravlja tekoča pogajanja skupine E3+3 z Iranom in upa, da bodo privedla do sprejetja dogovora, ki bo sprejemljiv za vse stani in bo zagotovil izključno miroljuben namen iranskega jedrskega programa ter Iranu ponudil dolgoročno perspektivo za njegovo popolno ponovno vključitev v mednarodno skupnost; podpira prizadevanja visoke predstavnice/podpredsednice in vseh, ki so udeleženi v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, da bi našli celostno, konstruktivno in trajno rešitev za konflikt na tem območju, ki bo uresničljiva za obe strani; poudarja, da je pomanjkanje napredka v zvezi s pogajanji za rešitev, ki na podlagi mej iz leta 1967predvideva soobstoj dveh držav, privedlo zgolj do dodatnega nasilja in prelivanja krvi;

44.  pozdravlja izjavo visoke predstavnice/podpredsednice glede odprtja urada v mestu Erbil na območju iraškega Kurdistana ter poziva visoko predstavnico/podpredsednico in ESZD, naj se takšen urad odpre čim prej; poudarja, da bi to EU omogočilo zbiranje informacij na terenu, izboljšalo sodelovanje z lokalnimi akterji, zagotovilo boljše ocenjevanje in usklajevanje humanitarnih in vojaških odzivov ter povečalo prepoznavnost EU v tej regiji;

45.  poziva k imenovanju posebnega svetovalca, ki bi ocenil prednosti odprtja stalnega diplomatskega predstavništva EU v Iranu;

46.  meni, da so zločinske dejavnosti in barbarsko nasilje terorističnih skupin džihadistov, ki sodelujejo z Islamsko državo in so povezani z njo, ena od največjih groženj širšemu območju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, Evropi, potencialno pa tudi svetovnemu miru in stabilnosti; podpira svetovno koalicijo proti Islamski državi in njena prizadevanja, da bi se ji zoperstavila z vojaškimi sredstvi; pozdravlja prispevek držav članic EU v zvezi s tem in spodbuja tesnejše in učinkovito svetovno sodelovanje in dialog, s katerim bi ocenili splošno ogroženost; odločno poziva k močnejšemu in odločnejšemu pritisku s predpisi na svetovni ravni, da džihadisti ne bodo več imeli dostopa do prihodkov od nafte, in k strogim svetovnim sankcijam proti finančnim transakcijam v njihovo korist; v zvezi s tem opozarja, da skupine džihadistov finančna sredstva prejemajo tudi od nekaterih arabskih držav in da bi EU morala zahtevati njihovo doslednejše ravnanje; opozarja, da je treba skupinam džihadistov preprečiti uporabo interneta za novačenje vojakov in propagando; vztraja, da je treba okrepiti mednarodno sodelovanje, pa tudi sodelovanje znotraj EU, osredotočeno na preprečitev potovanja skrajnežev iz Sirije v Irak, da bi se pridružili bojnim vrstam džihadistov, vključno z vlaganji v nacionalne programe za preprečevanje radikalizacije in deradikalizacijo v državah članicah; poziva države članice, naj v okviru svojih nacionalnih kazenskopravnih sistemov vzpostavijo načine, s katerimi bodo evropske borce, ki se vračajo z bojišč, privedle pred sodišče; opozarja na potrebo po tesnejšem sodelovanju in usklajevanju med Turčijo in EU;

47.  poziva države v tej regiji, naj nadaljujejo s svojimi prizadevanji za boj proti terorizmu in se vzdržijo ukrepov, ki bi lahko povzročili napetosti, trenja in krizne razmere med njimi ter dodatno otežili boj mednarodne skupnosti proti Islamski državi;

48.  obsoja brutalno nasilje, ki ga je Asadov režim uporabil zoper sirske državljane, in poziva k izvajanju močnejšega pritiska za izvedbo dejanske politične tranzicije v Siriji, vključno s povečevanjem podpore zmerni sirski opoziciji;

49.  opozarja na dejstvo, da mora na številnih področjih zunanja politika Unije do južnega sosedstva vzpostaviti povezavo z Afriko; meni, da za Afriko, zlasti regijo Sahela in Sahare, obstaja strateško tveganje, in zahteva, da se EU ustrezno odzove nanj, tudi z ukrepi na področju gospodarskega razvoja, demokracije, vladavine prava, izobraževanja in varnosti; ugotavlja, da prihaja do stalnega naraščanja kriminalitete med teroristi, pripadniki Al Kaide v muslimanskem Magrebu (AQIM), Al-Mourabitounom, ki je nastal z združitvijo Gibanja za enotnost in džihad v zahodni Afriki (MUAJO) in Mokhtar Belmokhtarjevih brigad maskiranih mož, ter skupine Boko Haram; poudarja, da je treba izvajati priporočila evropske strategije za varnost in razvoj Sahela, in poziva Komisijo, naj izvede oceno te strategije;

50.  poudarja, kako pomembna sta Jordanija in Libanon kot stalna partnerja na Bližnjem vzhodu; opozarja, da se ti državi soočata z vedno večjimi vali beguncev, ki predstavljajo ogromne socialno-ekonomske izzive; želi pohvaliti nenehno pomoč, ki jo sosednje države zagotavljajo beguncem iz Iraka in Sirije; poziva vodstvo EU, naj na svetovni ravni sproži pobudo, k sodelovanju pa pritegne tudi regionalne sile, za bistveno povečanje humanitarne pomoči civilistom, ki sta jih prizadela konflikt v Siriji in Iraku ter nasilje Islamske države, pri čemer bi pomoč namenili zlasti beguncem in zagotavljanju neposredne finančne podpore vsem državam v tej regiji, ki so sprejele begunce, s čimer bi spodbujali socialno vključevanje in preprečili marginalizacijo;

51.  poziva EU, naj zagotovi, da bo sodelovanje s tretjimi državami na področju boja proti terorizmu tesno povezano s spoštovanjem vladavine prava in splošnih človekovih pravic;

Krepitev svetovne ureditve, ki temelji na sodelovanju in pravilih

52.  meni, da so ZDA ključni strateški partner Evropske unije, in spodbuja tesnejše in enakopravno usklajevanje zunanje politike EU z ZDA v podporo mednarodnemu pravu in iskanju skupnega pristopa k izzivom v sosedstvu EU in na svetovni ravni; poudarja, da je čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe strateškega značaja in da bi lahko čezatlantskim partnerjem omogočilo, da določijo svetovne standarde na področju dela, zdravstva, okolja in intelektualne lastnine ter okrepijo globalno upravljanje; v zvezi s tem poziva k večji odprtosti in preglednosti pogajanj in k vključitvi vseh deležnikov v vse faze procesa; je prepričan, da je Latinska Amerika pomemben partner Evropske unije in da bi morali razviti različne načine tristranskega čezatlantskega sodelovanja;

53.  poudarja, da je treba z različnimi državami vzpostaviti strateško sodelovanje in partnerstvo, ki bo temeljilo na jasnem programu, in sedanja strateška partnerstva preučiti z vidika učinkov, ki jih imajo njihove politike;

54.  pozdravlja sklepe z Natovega vrhunskega srečanja, ki je potekalo septembra 2014 v Walesu, in poziva k njihovemu izvajanju; meni, da bi morali okrepiti sodelovanje med EU in Natom in vzpostaviti tesnejše načrtovanje in usklajevanje pristopov Natove pametne obrambe ter združevanja in skupne uporabe EU, da ne bi prihajalo do podvajanja in da bi kar najbolje izkoristili pičle razpoložljive vire; ponovno poudarja, da je treba spoštovati varnostne politike tistih držav članic EU, ki niso članice Nata;

55.  poudarja, da je treba v sodelovanju z ZDA oblikovati strategijo EU o delitvi odgovornosti z Rusijo, Kitajsko in preostalimi velesilami za mir in stabilnost v okviru svetovne politične in gospodarske ureditve; v okviru te strategije opozarja na pomen krepitve odnosov s ključnimi državami v Aziji, pa tudi z regionalnimi organizacijami, kot je Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN);

56.  poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj okrepi zunanjo politiko EU do Azije, zlasti do Kitajske in Indije; prav tako jo poziva, naj zagotovi, da bodo dvostranska vrhunska srečanja s Kitajsko in Indijo potekala vsako leto in prinašala oprijemljive rezultate;

57.  poudarja, da sta mir in stabilnost v azijsko-pacifiški regiji, zlasti na območju Vzhodnokitajskega in Južnokitajskega morja, bistvenega pomena za EU; poziva vse udeležene strani v regiji, naj nesporazume rešujejo na miren način in v skladu z mednarodnim pravom ter naj med seboj sodelujejo pri izkoriščanju naravnih in morskih virov; zagovarja razvoj in nadgradnjo evropskih politik na podlagi podpore strategijam dejavnega preprečevanja in miroljubnega reševanja konfliktov; meni, da je EU močno zainteresirana za čedalje večjo rast in blaginjo vzhodne Azije; poudarja, da je treba gospodarsko partnerstvo med EU in azijsko-pacifiškimi državami okrepiti na način, ki bo vključujoč, da bi ohranili trajnostni mir, stabilnost in blaginjo; pozdravlja spodbudno izboljšanje odnosov med Tajvanom in Kitajsko v preteklih šestih letih in poziva vse strani, naj sprejmejo dodatne ukrepe za olajševanje miroljubnega razvoja v prihodnje;

58.  poziva visoko predstavnico/podpredsednico in države članice EU, naj politiki glede dogovorjenega jedrskega razoroževanja in nadzora nad orožjem dajo nov in odločen zagon; pozdravlja načrtovan ponovni pregled Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki ga bodo opravili Združeni narodi, kot enega od glavnih korakov k mednarodnemu miru in varnosti in odločno poziva države članice, naj v pogajanjih zavzamejo usklajeno in proaktivno stališče; pozdravlja začetek veljavnosti Pogodbe o trgovini z orožjem in poziva k njenemu učinkovitemu in doslednemu izvajanju; poziva k vzpostavitvi organa EU za trgovino z orožjem, ki bi državam članicam pomagal pri razlagi norm, določenih v skupnem stališču EU o izvozu orožja, ter zagotavljal njihovo dosledno in strogo spoštovanje; poudarja potrebo po učinkovitejših naknadnih pregledih uporabe izvoženega orožja;

59.  izjavlja, da bi morala EU, ki se je v preteklosti v posameznih primerih uspešno borila proti smrtni kazni, zavzeti odločnejše stališče; poziva institucije in države članice, naj vzdržujejo in krepijo svojo predanost temu vprašanju in svoji politični volji in tako prispevajo k dokončni ukinitvi smrtne kazni po vsem svetu;

60.  ponovno poudarja, da je treba Varnostni svet ZN prenoviti, da bo bolje odražal aktualne razmere v svetu; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj to vprašanje obravnava prednostno in naj sproži vseevropsko razpravo o prenovi Varnostnega sveta ZN; v zvezi s tem poudarja, da bi morala EU postati polnopravna članica ZN;

61.  ponovno poudarja, da mora EU prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju splošnega podpisa in ratifikacije Rimskega statuta ter nadalje krepiti in podpirati dejavnosti Mednarodnega kazenskega sodišča;

62.  opozarja, da se EU zelo zavzema za boj proti nekaznovanosti in spodbujanje univerzalnosti Rimskega statuta o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča; je zadovoljen, da je Palestina pred kratkim ratificirala Rimski statut;

63.  poziva k pripravi skladne podnebne strategije na ravni EU, ki bo obravnavala strateške in politične posledice podnebnih sprememb, in EU omogočila, da se bo odzivala in pripravila na geopolitično nestabilnost, nastalo zaradi podnebnih sprememb, pri tem pa se še posebej osredotočala na sodelovanje z državami v razvoju ter državami, na katere podnebne spremembe najbolj vplivajo; priznava pomen bližajočega se vrha o podnebnih spremembah v Parizu; poziva ESZD, naj diplomatska prizadevanja v zvezi s cilji na področju podnebnih sprememb obravnava prednostno, da bi pridobila podporo za trden in celovit sporazum; poziva k razpravi o v prihodnost usmerjeni strategiji za obravnavo migracij zaradi podnebnih sprememb;

64.  poziva EU in države članice, naj pozitivno in usklajeno prispevajo k oblikovanju razvojne agende za obdobje po letu 2015, in poudarja, da ima visoka predstavnica/podpredsednica pomembno vlogo pri zagotavljanju vodilnega položaja EU pri pogajanjih; poudarja, da bi moral novi okvir obravnavati strukturne vzroke za revščino, neenakost in nasilje, kar bi lahko dosegli z okrepitvijo učinkovitih vključujočih in demokratičnih institucij, dobrega upravljanja ter pravne države;

o
o   o

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, generalnemu sekretarju Nata, predsedniku parlamentarne skupščine Nata, predsedujočemu OVSE, predsedniku parlamentarne skupščine OVSE, predsedniku odbora ministrov Sveta Evrope in predsedniku parlamentarne skupščine Sveta Evrope.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov