Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2078(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0082/2015

Predložena besedila :

A8-0082/2015

Razprave :

PV 28/04/2015 - 16
CRE 28/04/2015 - 16

Glasovanja :

PV 29/04/2015 - 10.12
CRE 29/04/2015 - 10.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0121

Sprejeta besedila
PDF 608kWORD 256k
Sreda, 29. april 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Evropski parlament
P8_TA(2015)0121A8-0082/2015
Odločitev
 Resolucija

1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek I – Evropski parlament (2014/2078(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0147/2014)(2),

–  ob upoštevanju poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2013, oddelek I – Evropski parlament(3),

–  ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(7), zlasti členov 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju sklepa predsedstva z dne 27. aprila 2005 o notranjih pravilih o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta(8), zlasti člena 13,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2012 o smernicah za proračunski postopek za leto 2013 – oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII, IX in X(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2012 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2013(10),

–  ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0082/2015),

A.  ker je predsednik 25. junija 2014 sprejel računovodske izkaze Parlamenta za proračunsko leto 2013,

B.  ker je generalni sekretar kot glavni odredbodajalec na podlagi prenosa 6. novembra 2014 potrdil, da lahko da razumno zagotovilo, da so bila sredstva, dodeljena proračunu Parlamenta, porabljena v predvidene namene in skladno z načeli dobrega finančnega poslovodenja,

C.  ker je Računsko sodišče pri reviziji ugotovilo, da so vse institucije za upravne odhodke v letu 2013 zadovoljivo uporabljale sisteme nadzora in kontrole, kot jih zahteva Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012,

D.  ker člen 166(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 zahteva, da vse institucije Unije ustrezno ukrepajo, da bi upoštevale ugotovitve, priložene sklepu Parlamenta o razrešnici,

1.  podeli razrešnico svojemu predsedniku glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic ter Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 66, 8.3.2013.
(2) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(3) UL C 201, 30.6.2014, str. 1.
(4) UL C 398, 12.11.2014, str. 1.
(5) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(6) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(7) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(8) PE 349.540/Bur/ann/def.
(9) UL C 249 E, 30.8.2013, str. 18.
(10) UL C 257 E, 6.9.2013, str. 104.


2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek I – Evropski parlament (2014/2078(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek I – Evropski parlament,

–  ob upoštevanju odločbe evropske varuhinje človekovih pravic OI/1/2014/PMC z dne 26. februarja 2015, s katero je zaključila svojo preiskavo na lastno pobudo o prijavljanju nepravilnosti,

–  ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0082/2015),

A.  ker je računovodja Parlamenta po pregledu končnega zaključnega računa navedel, da lahko da razumno zagotovilo, da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Parlamenta v vseh pomembnih vidikih in da po njegovem mnenju ni vprašanj, ki bi zahtevala pridržek;

B.  ker Računsko sodišče na področjih, ki jih je revidiralo v Parlamentu, ni odkrilo hujših pomanjkljivosti, sistemi nadzora in kontrole upravnih odhodkov v letu 2013 pa so bili ocenjeni kot učinkoviti;

C.  ker je bil v skladu z običajnim postopkom upravi Parlamenta poslan vprašalnik in ker je Odbor za proračunski nadzor razpravljal o večini odgovorov v navzočnosti podpredsednikov, odgovornih za proračun, generalnega sekretarja in notranjega revizorja; ker se je prvič zgodilo, da je več vprašanj poslancev ostalo brez odgovora, tako pisnega kot ustnega, torej Parlament ni prejel ustreznih informacij, da bi sprejel utemeljeno odločitev glede nekaterih pomembnih vidikov v zvezi z razrešnico Parlamentu;

D.  ker je nadzor nujno potreben, da se zagotovi odgovornost uprave in političnega vodstva Parlamenta do državljanov Unije; ker so izboljšave kakovosti, učinkovitosti in uspešnosti pri upravljanju javnih financ vedno mogoče;

E.  ker Računsko sodišče v svojem poročilu, ki ga je sprejelo 11. julija 2014, navaja, da bi morebitni prihranki za proračun Unije znašali približno 114 milijonov EUR letno, če bi Parlament centraliziral svoje dejavnosti;

F.  ker je Parlament edina izmed institucij, ki razrešnico podeli svojemu predsedniku, ne generalnemu sekretarju ali podpredsedniku;

Računovodski izkazi Evropskega parlamenta

1.  ugotavlja, da je končni proračun Parlamenta za leto 2013 znašal 1 750 463 939 EUR ali 19,07 % razdelka V večletnega finančnega okvira, predvidenega za upravne odhodke institucij Unije v letu 2013, kar je 1,9-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2012 (1 717 868 121 EUR);

2.  ugotavlja, da so skupni prihodki v računovodskih izkazih na dan 31. decembra 2013 znašali 158 117 371 EUR (175 541 860 EUR v letu 2012), vključno s 25 991 783 EUR namenskih prejemkov (22 274 843 EUR v letu 2012);

3.  ugotavlja, da so štiri poglavja predstavljala 70 % vseh obveznosti: poglavje 10 (Poslanci), poglavje 12 (Uradniki in začasni uslužbenci), poglavje 20 (Nepremičnine in z njimi povezani stroški) in poglavje 42 (Odhodki za parlamentarno pomoč);

4.  je seznanjen z naslednjimi zneski, ki so bili uporabljeni za zaključni račun Parlamenta za proračunsko leto 2013:

(a)  Razpoložljiva proračunska sredstva (EUR)

Proračunska sredstva za leto 2013:

1 750 463 939

Nesamodejni prenosi iz proračunskega leta 2012:

0

Samodejni prenosi iz proračunskega leta 2012:

305 457 875

Proračunska sredstva iz namenskih prejemkov v letu 2013:

25 991 783

Proračunska sredstva iz namenskih prejemkov, prenesena iz leta 2012:

106 900 532

Skupaj:

2 188 814 129

(b)  Uporaba proračunskih sredstev v proračunskem letu 2013 (v EUR)

Obveznosti:

2 162 476 429

Izvršena plačila:

1 769 756 705

Proračunska sredstva, samodejno prenesena v naslednje proračunsko leto, vključno z namenskimi prejemki:

384 709 057

Proračunska sredstva, nesamodejno prenesena v naslednje proračunsko leto:

734 000

Stornirana proračunska sredstva:

33 114 755

(c)  Proračunski prejemki (EUR)

Prejeti v letu 2013:

158 117 371

(d)  Skupna bilanca stanja na dan 31. decembra 2013 (EUR)

1 573 957 198

5.  ugotavlja, da so bile v letu 2013 prevzete obveznosti za 99,02 % vseh odobrenih sredstev v proračunu Parlamenta in da je stopnja storniranih sredstev znašala 0,8 %, tako da je bila podobno kot v letu poprej dosežena visoka stopnja proračunskega izvrševanja;

6.  vseeno opozarja, da tako visoka stopnja izvrševanju proračuna ne razkriva, ali so vanjo vključene prerazporeditve morebitnih neporabljenih sredstev ob koncu leta v proračunske vrstice za nepremičnine, zlasti za vnaprejšnje odplačilo glavnice, da se zmanjšajo obresti; zato želi prejeti podatek o stopnji izvrševanja proračuna pred zbiranjem neporabljenih sredstev ob koncu leta;

7.  ugotavlja, da je bilo na ta način iz postavk začasnih sredstev in iz drugih virov prerazporejenih 54 000 000 EUR, in sicer za financiranje prizidka in prenove stavbe Konrad Adenauer (KAD), ki je glavni gradbeni projekt v Luxembourgu;

8.  se zaveda, da bo na ta račun prihranjenih približno 18 100 000 EUR stroškov financiranja pri gradnji in amortizacijskem obdobju posojila; kljub temu opominja svoje pristojne organe, da bi morala biti vnaprejšnja plačila in vračila za nepremičnine del proračunske strategije; te organe tudi poziva, naj zato nepremičninsko politiko Parlamenta pri prihodnjih nakupih dovolj jasno upoštevajo v proračunu;

9.  opozarja svojo upravo, da je Parlament večkrat pozval, da se njegova nepremičninska politika ustrezno vključi v proračun; pričakuje, da se bo to zgodilo z letom 2016;

10.  kritizira naraščajočo stopnjo prenosov, saj je bilo v proračunsko leto 2013 prenesenih 305 457 875 EUR (222 900 384 EUR v leto 2012);

Mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2013 ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij

11.  je zadovoljen, ker na področjih, ki so bila predmet revizije v Parlamentu, ni bilo odkritih resnejših pomanjkljivosti;

12.  spominja, da Računsko sodišče za vse institucije Unije opravi posebno oceno upravnih in drugih odhodkov, ki jih obravnava kot eno samo skupino politik;

13.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da se je pri preverjanju transakcij pokazalo, da je najverjetnejša stopnja napake v populaciji te skupine politik 1 %, torej ni pomembna, nadzorni in kontrolni sistemi pa so bili ocenjeni kot učinkoviti;

14.  ugotavlja, da je bil revidiran vzorec 153 plačil, in sicer 95 v zvezi z odhodki za zaposlene, 17 v zvezi z odhodki za nepremičnine in 41 v zvezi z drugimi odhodki; poudarja, da je tveganje pri upravnih in drugih odhodkih majhno, in poziva Računsko sodišče, naj se pri analizi osredotoči na področja, ki so bolj nagnjena k napakam, namreč na nespoštovanje postopkov pri javnih naročilih, odhodke za nepremičnine in izvajanje pogodb;

15.  opominja, da bi bilo mogoče veliko prihraniti, če bi imel Parlament en sam sedež;

Letno poročilo notranjega revizorja

16.  ugotavlja, da je notranji revizor na sestanku s pristojnim odborom 26. januarja 2015 predstavil letno poročilo, ki je bilo podpisano 23. julija 2014 in v katerem navaja, da je v letu 2013 opravil naslednje revizijsko delo v upravi Parlamenta:

   svetovanje o izdatkih za reprezentanco in razvedrilo parlamentarnih odborov in medparlamentarnih delegacij;
   prečno spremljanje nezaključenih ukrepov iz poročila o notranji reviziji – fazi I in II za leto 2013;
   revizija zunanjih izvedenskih mnenj, naročenih za STOA (Science and Technology Options Assessment);
   redni pregled nepremičninskega projekta Konrad Adenauer (KAD) – 1. faza: vodenje projekta in upravljavski sistemi;
   pregled projekta za nov sistem finančnega poslovodenja (FMS) – 1. faza: obseg projekta, vodenje, viri in obvladovanje tveganj;
   revizija zunanjih izvedenskih mnenj, naročenih za generalni direktorat za zunanjo politiko;
   revizija informacijskih pisarn in postopka poravnave („regularizacije“) blagajniških predplačil;

17.  v revizijskem pregledu nepremičninskega projekta Konrad Adenauer (KAD) poudarja naslednje:

   partnerstvo z luksemburškimi oblastmi mora biti učinkovito in uspešno v celotnem obdobju, v katerem se bo projekt izvajal;
   v projektni skupini za KAD mora biti dovolj zaposlenih v celotnem obdobju izvajanja projekta;
   postopke finančnega poslovodenja in kontrole, ki se uporabljajo za izvajanje zakupnih pogodb, sklenjenih z nepremičninskim podjetjem SI KAD PE, je treba podrobneje opredeliti in pojasniti;

18.  poziva, da se do 20. maja 2015 pripravi kratek povzetek (tri strani) najpomembnejših kritik iz letnega poročila o notranji reviziji;

Revizija okvira notranjih kontrol Parlamenta

19.  ugotavlja, da je ob koncu leta 2013 po več naknadnih revizijah izmed 452 prvotno dogovorjenih ukrepov notranje kontrole ostalo nedokončanih 13 ukrepov; ugotavlja, da je bilo zaradi napredka pri štirih izmed teh 13 ukrepov mogoče oceno preostalega tveganja spremeniti iz „precejšnje„ v „zmerno“;

20.  poziva vodstvo oddelkov in centralno vodstvo, naj brez odlašanja izvedeta še preostale nedokončane ukrepe; poziva ju, naj upoštevata strožje urnike za ukrepe, ki jih je treba še uresničiti; poziva notranjega revizorja, naj Odbor za proračunski nadzor obvešča o napredku pri izvajanju teh ukrepov; poziva jih še, naj količinsko opredelijo stroške in prihranke novih ukrepov, predlaganih v tej resoluciji, in jih vključijo v spremljanje postopka razrešnice za leto 2013;

Nadaljnje ukrepanje na podlagi resolucije o razrešnici za leto 2012

21.  je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za leto 2012, ki jih je Odbor za proračunski nadzor prejel 28. oktobra 2014, in s predstavitvijo generalnega sekretarja v zvezi z različnimi vprašanji in zahtevami iz resolucije Parlamenta o razrešnici za leto 2012 ter izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila; obžaluje, da nekatera priporočila Parlamenta niso bila ustrezno upoštevana;

22.  je seznanjen, da bi morala biti do konca leta 2014 predstavljena ocena o petih letih izvajanja novega statuta za asistente poslancev, kot je generalni sekretar obljubil v ustnih in pisnih odgovorih o ukrepanju na osnovi priporočil Parlamenta v zvezi z razrešnico za leto 2012; zahteva, da se ta ocena opravi do 30. junija 2015 v sodelovanju s predstavniki akreditiranih parlamentarnih asistentov iz prejšnjega zakonodajnega sklica, ki še vedno delajo za Parlament, in da je Odbor za proračunski nadzor obveščen o njenih rezultatih; poudarja, da je bilo na dan 31. decembra 2013 v Parlamentu zaposlenih 1763 akreditiranih parlamentarnih asistentov;

23.  ugotavlja, da je imela služba za gostinske storitve konec leta primanjkljaj v višini 3 500 000 EUR; je presenečen, da povečanje števila strank za približno 150 % v obdobju od 2002 do 2011 ni omogočilo ureditve finančnega stanja; glede na drugo podražitev, ki jo je predsedstvo odobrilo 10. junija 2013, znova zahteva, da se cenovna politika v Parlamentu ne sme razlikovati od politike drugih institucij; opozarja na primer na drugačno sestavo cen v menzah in kavarnah Komisije; opozarja tudi, da se kljub precejšnji podražitvi obrokov ni povečala ne kakovost ne raznolikost ponudbe, nasprotno, občutno sta se poslabšali;

24.  se sprašuje, zakaj je kava, ki jo je mogoče kupiti na vhodih v nekatere sejne sobe parlamentarnih odborov, 20 % dražja kot povsem enaka kava, ki je naprodaj v enakih avtomatih in kavarnah Parlamenta; poudarja, da te storitve ponuja isto podjetje, ki skrbi za menze, ki upravljajo avtomate Nespresso v prostorih Parlamenta; meni, da je potrebno pojasnilo glede dodatnih stroškov zaradi podaljšanja pogodbe med Parlamentom in tem koncesijskim podjetjem;

25.  meni, da je treba posebno pozornost posvetiti lažjemu dostopu malih in srednjih podjetij do vseh koncesijskih trgov Unije; meni, da koncesija, ki jo je Parlament podelil podjetju, trenutno odgovornemu za gostinske storitve na sedežu v Bruslju, ovira svobodno opravljanje storitev, saj drugim malim in srednjim podjetjem odreka komercialne pravice in priložnosti, ki so jih še nedavno uživala; poziva, da je treba razmisliti o določeni prožnosti koncesijskih pogodb, da bodo tudi drugi gospodarski subjekti imeli dejanski in neoviran dostop do določenih storitev; meni, da bo to omogočilo tudi boljši izkoristek virov in bolj kakovostne storitve za ugodnejšo ceno;

Razrešnica Parlamentu za leto 2013

26.  je seznanjen z izmenjavo mnenj med podpredsedniki, odgovornimi za proračun, generalnim sekretarjem in Odborom za proračunski nadzor v navzočnosti člana Računskega sodišča in notranjega revizorja, ki je potekala 26. januarja 2015;

27.  znova poudarja, da so vodstveni organi in uprava Parlamenta v postopku razrešnice poklicani na odgovornost za porabo sredstev, ki jih je Parlament imel na voljo, ter da je zato bistveno, da celoten postopek odločanja poteka na povsem pregleden način, da bo mogoče državljanom Unije posredovati resnične in točne informacije o tem, kako Parlament sprejema odločitve in uporablja sredstva, ki jih ima na voljo;

28.  izraža kritiko, ker generalni sekretar ni odgovoril na več vprašanj evropskih poslancev; znova poudarja, da je bilo učinkovito spremljanje izvrševanja proračuna Parlamenta vedno zaželeno, in se namerava še naprej zavzemati za tesno sodelovanje med upravo Parlamenta in Odborom za proračunski nadzor; zato poziva generalnega sekretarja, naj v celoti izpolni vprašalnik in pisno odgovori na naslednja vprašanja:

Strateški izvajalski okvir Evropskega parlamenta

Strateški dokumenti

Strategija ukrepov za učinkovito rabo virov

Poslanci Evropskega parlamenta

Generalni direktorat za komuniciranjeKomunikacijska strategija in priprava obveščevalne akcije za volitve 2014

Akreditirani parlamentarni asistenti

Generalni direktorat za infrastrukturo in logistikoGostinske storitve

Generalni direktorat za varnost in zaščito

   (a) Ko je generalni sekretar 3. junija 2014 predstavil strateški izvajalski okvir Evropskega parlamenta, je omenil, da temelji na akademski teoriji, ki so jo razvili na Stanford School of Engineering v kalifornijskem Palu Altu. Ali lahko generalni sekretar pojasni, zakaj je Parlament kot osnovo za strateški okvir izbral prav to teorijo? Ali je Parlament preučil, primerjal in pretehtal tudi teorije drugih univerz ali posebnih ustanov, zlasti evropskih, oziroma drugih mednarodnih institucij, preden se je odločil za teorijo s Stanforda? Če je, zakaj je izbral prav teorijo, ki jo je razvil Stanford School of Engineering? Kako je bila odločitev sprejeta in kdo jo je sprejel?
   (b) Ali lahko Parlament teorijo s Stanforda uporablja brezplačno, ali pa mora zanjo plačati kak honorar? Če ga mora, koliko znaša?
   (c) Ali so se morali med pripravo strateškega izvajalskega okvira uslužbenci Parlamenta udeležiti posebnega usposabljanja na Stanfordu ali kaki drugi akademski ustanovi? Če so se morali, kateri uslužbenci (razred in delovno mesto) so to bili in koliko je to izobraževanje stalo na osebo? Ali bo v prihodnosti potrebno nadaljnje usposabljanje? Če bo, koliko bo stalo?
   (d) Ali obstajajo načrti za razprave o strateškem izvajalskem okviru med posameznimi oddelki oziroma z odborom uslužbencev in s sindikati? Kako in kdaj se bo strateški okvir začel izvajati in koliko naj bi to stalo?
   (e) V zadnjih mesecih je generalni sekretar predsedstvu predložil več strateških dokumentov o delovanju Parlamenta, ki ne bodo odločilni samo za delovanje uprave, temveč tudi za pristop Parlamenta k oblikovanju zakonodaje in politik EU. Ti dokumenti so zelo pomembni za organizacijo in prihodnost našega dela. Zakaj torej ni bilo poskrbljeno za razpravo in odločanje, v katerem bi bile udeležene vse strani, ki jih to zadeva, ne samo predsedstvo Parlamenta?
   (f) Ali so bile ocenjene posledice sprememb za organizacijo dela poslancev, preden so bili predlagani in uvedeni novi urniki za seje (omejeni termini za seje, delovna srečanja, srečanja z organizacijami in predstavniki javnosti itd., kadar ni uradnih sej)? Zakaj poslancev ni nihče vprašal za mnenje o tej odločitvi, ki tako očitno vpliva na njihovo delo?
   (g) Kako uspešna je enotna točka za parlamentarne storitve za poslance, ki deluje že nekaj mesecev?
   (h) Evropska prireditev za mlade, ki je potekala maja 2014 v sklopu te akcije, je v Strasbourg privabila 5000 mladih. Ali so bile med pripravami na prireditev ustrezno upoštevane gospodarske razmere v Evropi in stališče, ki bi ga mladi Evropejci utegnili imeti o denarju, porabljenem za organizacijo tako obsežnega dogodka?
   (i) Ali je koncept „UKREPAJ, SODELUJ, VPLIVAJ“ v splošnem obveljal za uspešnega? Kateri so kazalniki za merjenje uspeha tega koncepta? Kako se koncept uporablja po volitvah in ali je bilo po zakonodajni in vrednostni kampanji EP pripravljeno ocenjevalno poročilo? Prosimo, da se Odboru za proračunski nadzor posreduje izvod te ocene.
   (j) Kakšna ocena je bila opravljena o večletnem programu nepovratnih sredstev v obdobju 2012–2014, katerega namen je bil ozaveščanje o vlogi Evropskega parlamenta, in ali je mogoče to oceno posredovati Odboru za proračunski nadzor?
   (k) Ali je bila učinkovitost novega orodja za zaposlovanje akreditiranih asistentov , APA-PEOPLE, uvedenega ob začetku parlamentarnega obdobja, že ocenjena?
   (l) Kaj je razlog, da so bili nekateri akreditirani parlamentarni asistentov na pomembne sezname prejemnikov e-pošte (Assistants 8th legislature, Bruxelles) dodani z večmesečno zamudo, tako da niso prejemali informacij o svojem delu? Ali so bili sprejeti kaki ukrepi?
   (m) Kaj je razlog, da so cene v stavbi SQM za 25 % višje kot v menzi ASP, in ali to ni v navzkrižju z namero, da se stranke preusmeri iz prenatrpane menze ASP?
   (n) S kakšnimi ukrepi bi bilo mogoče povečati varnost po nedavnih vdorih, zlasti vdoru kurdskih protestnikov 7. oktobra 2014? Ali bo novi koncept splošne varnosti posodobljen?
   (o) Ali je Parlament kupil elektronski sistem za prepoznavanje registrskih tablic avtomobilov? Koliko je sistem stal? Ali je bil ta sistem nameščen na vhodih v garaže, da bo mogoče preverjati, ali registrska tablica ustreza podatkom na izkaznici za vstop?

29.  priporoča, da se zaradi večje preglednosti ter učinkovitejšega političnega in upravnega delovanja Parlamenta vse poslance, uslužbence Parlamenta in tudi splošno javnost sproti in nasploh obvešča o vseh dnevnih redih in zapisnikih sej, pa tudi o vseh odločitvah, ki jih sprejmejo parlamentarni organi odločanja; spominja, kako koristen je bil nekdanji odbor za poslovnik, kot pregleden in javen forum za razpravo in izboljšave regulativnega procesa in internih zadev Parlamenta; zato priporoča, da se ustanovi nevtralen odbor za poslovnik in interne zadeve, ki bo obravnaval tovrstna vprašanja, nato pa jih bo Parlament potrdil še na plenarnem zasedanju;

30.  je zelo zaskrbljen, ker je Parlament v letih 2013 in 2014 za promocijske dejavnosti, opisane kot institucionalna volilna kampanja, namenil 17 800 000 EUR, udeležba na evropskih volitvah leta 2014 pa se je ponovno zmanjšala, in sicer na 42,54 % (2009: 43 %); se zavzema za sprejetje nove strategije, ki bo usmerjena v povečanje privlačnosti evropskih volitev v državah članicah;

31.  poudarja, da naj bi bila do junija 2015 opravljena zunanja naknadna ocena komunikacijske strategije za volitve 2014; prosi, da se Odbor za proračunski nadzor obvesti o datumu objave; pričakuje podrobno analizo sredstev v poročilu;

32.  ugotavlja, da je iz raziskave Eurobarometer o Evropskem parlamentu (EB/EP 82.5) razvidno, da je imelo 23 % vprašanih med volilno kampanjo leta 2014 negativno mnenje o Evropskem parlamentu, 43 % pa nevtralno mnenje; poudarja, da je na podlagi medijske analize mogoče sklepati, da je negativno mnenje pogosto povezano s finančno ureditvijo za poslance, torej nadomestili, plačami in proračunom Parlamenta na splošno; zato je prepričan, da so za izboljšanje podpore Parlamentu in zaupanja vanj potrebne strukturne izboljšave, na primer popolna preglednost nadomestil splošnih stroškov in odgovornost zanje;

33.  ugotavlja, da bo na novo ustanovljeni generalni direktorat za parlamentarne raziskave zagotavljal akademsko svetovanje zlasti posameznim poslancem in bo tako dopolnjeval delo tematskih sektorjev, ki skrbijo za potrebe parlamentarnih teles;

34.  pozdravlja ustanovitev službe za oceno učinka zakonodaje Unije; poziva, naj se ta služba osredotoči na dosežene kompromise Parlamenta ter spremembe predlogov Komisije; poziva, naj se do 30. oktobra 2015 izdela koncept takojšnje ocene zakonodaje in njenega učinka, da se služba bolje predstavi poslancem in da se razčlenijo skupni stroški; poziva k redni izmenjavi mnenja te službe z ustreznimi službami Komisije, Sveta in nacionalnih parlamentov;

35.  je seznanjen s sporazumom o sodelovanju med Ekonomsko-socialnim odborom, Odborom regij in Parlamentom, ki je bil končno podpisan 5. februarja 2014 in se je začel izvajati s prerazporeditvijo večjega števila zaposlenih iz obeh odborov v novo službo Evropskega parlamenta za raziskave (ERPS); meni, da je mogoče medinstitucionalno sodelovanje še izboljšati, in je prepričan, da bi združevanje virov in kupne moči na področjih, kjer institucije potrebujejo podobno pomoč, izboljšalo opravljanje storitev in zmanjšalo skupne stroške; upa, da bo izvajanje tega sporazuma služilo tem ciljem, da bo uravnoteženo in da bo enako koristilo vsem trem institucijam; vse tri institucije poziva, naj po enem letu sodelovanja pripravijo ločene ocene vpliva tega sporazuma tako z vidika človeških virov, odhodkov, sinergij, dodane vrednosti kot vsebin;

36.  je seznanjen, da je bil ustanovljen generalni direktorat za varnost in zaščito; spominja, da je internalizacija storitev varovanja v Parlamentu v letu 2013 ustvarila prihranke v znesku 195 000 EUR, v obdobju 2013–2016 pa naj bi ustvarila za več kot 11 milijonov EUR prihrankov; meni, da bi se bilo treba z belgijsko vlado pogajati o povečanju njenega prispevka za varnost Parlamenta, saj ima sama gospodarske koristi od navzočnosti evropskih institucij na svojem ozemlju; poziva, naj se oceni kakovost varnostne službe pred in po ustanovitvi generalnega direktorata za varnost in zaščito in naj se ta ocena do 30. septembra 2015 predloži Odboru za proračunski nadzor; vztraja, da bi bilo treba opraviti primerjalno študijo varnostnih sistemov preostalih institucij;

37.  ponovno poudarja, da je treba varnost parlamentarnih stavb in njihove najbližje okolice obravnavati kot največjo prednostno nalogo; zahteva, da se v sklopu tega dela izboljša tudi varovanje parkirišč;

38.  je zaskrbljen zaradi neravnotežja med spoloma v upravi, kjer je bilo na dan 31. decembra 2013 med vodji oddelkov 29 % žensk, med direktorji 34 % in med generalnimi direktorji 33 %; poziva k uvedbi načrta enakih možnosti, zlasti v zvezi z vodstvenimi položaji, da bi to neravnovesje čim prej odpravili;

39.  poziva k ravnotežju glede držav izvora med visokimi uradniki v upravi Parlamenta; pričakuje, da se do konca leta 2015 izda poročilo o napredku pri doseganju tega cilja;

40.  poziva, da se do konca leta 2015 pripravi letna razčlenitev gibanja števila in stroškov zaposlenih od leta 2000, pri tem pa razlikuje med plačnimi razredi in vodstveno ravnijo; poziva upravo Parlamenta, naj navede, ali bi lahko iz primerljivih študij uprav mednarodnih parlamentarnih skupščin izpeljala pomembne zaključke za svoje delo; ugotavlja, da bi morala poročila zajemati tudi delo, oddano v zunanje izvajanje specialistom, da bi spodbudili duh preglednosti in obenem delovali v interesu volilcev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je veliko število zaposlenih, kar 35, v uradu predsednika Parlamenta, vključno z dvema voznikoma in osebnim slugo, zelo vprašljivo in slab zgled za zmanjševanje stroškov in proračunsko odgovornost v Parlamentu;

41.  je seznanjen, da je predsedstvo 15. aprila 2013 sprejelo izvedbena pravila za kodeks ravnanja poslancev; je vseeno zaskrbljen zaradi neizvajanja in razlik pri razlagi, o čemer poroča koalicija nevladnih organizacij(1), ter poziva k okrepitvi položaja svetovalnega odbora, in sicer tako, da se mu zagotovi pravica do pobude za začetek naključnih preverjanj izjav o interesih, ki jih predložijo poslanci;

42.  pozdravlja dejstvo, da morajo poslanci posredovati več informacij o dejavnostih, ki jih opravljajo sočasno z javno funkcijo; vseeno opozarja, da poslanci, podobno kot poslanci nacionalnih parlamentov, nimajo ekskluzivnega mandata in lahko zato opravljajo druge poklicne dejavnosti; meni, da bi podrobnejši obrazec za izjavo o interesih poslancev prispeval k večji preglednosti in preprečil morebitna navzkrižja interesov; zahteva, da generalni sekretar oblikuje javno zbirko podatkov, ki bo dostopna prek spletnega mesta Parlamenta, o vseh dejavnostih poslancev, ki jih opravljajo sočasno z javno funkcijo;

43.  poudarja, da je potrebna večja preglednost nadomestil splošnih stroškov poslancev; poziva predsedstvo, naj oblikuje natančnejša pravila o odgovornosti za odhodke, ki jih je dovoljeno kriti s tem nadomestilom, ne da bi zaradi tega nastali dodatni stroški za Parlament;

44.  je zaskrbljen, ker se naknadno ne preverja, kako poslanci uporabljajo službena vozila, in izraža pomisleke glede razpoložljivosti dveh službenih vozil za predsednika Parlamenta;

45.  je zadovoljen, ker je 5-odstotno zmanjšanje potnih stroškov poslancev in uslužbencev v letu 2013 omogočilo prihranek v znesku 4 milijone EUR; meni, da bi bilo treba vztrajati pri strogi politiki zmanjšanja potnih stroškov s sporazumu z letalskimi družbami, ki se sklenejo po pogajanjih; poziva generalnega sekretarja, naj v zvezi s tem predstavi predloge;

Upravljanje programa subvencij za skupine obiskovalcev

46.  je zelo zaskrbljen, ker je Računsko sodišče v panoramskem pregledu finančnega poslovodenja proračuna Unije vračilo stroškov skupinam obiskovalcev v gotovini označilo kot „veliko tveganje“; poudarja, da je bilo v letu 2013 kar 73 % subvencij izplačanih v gotovini in samo 27 % prek bančnega nakazila; je zaskrbljen zaradi velikega tveganja za ugled Parlamenta in precejšnjega tveganja za varnost pri gotovinskih izplačilih;

47.  poudarja, da je treba skupine obiskovalcev pred obiskom obvestiti o trajnostnih načinih prevoza do Evropskega parlamenta, in izpostavlja vrednost takšnega prevoza; priporoča uvedbo različnih stopenj povračil glede na izbrani način prevoza in raven emisij;

48.  poudarja, da morata Parlament in Svet, če želita zagotoviti dolgoročne prihranke v proračunu Unije, obravnavati potrebo po načrtu za enoten sedež, kot je Parlament večkrat izjavil v številnih prejšnjih resolucijah;

Generalni direktorat za notranjo politiko in generalni direktorat za zunanjo politiko

49.  opozarja, da so stroški delegacij, skupnih parlamentarnih skupščin, ad hoc delegacij in misij za opazovanje volitev zunaj Unije v letu 2013 znašali 5 794 360 EUR; poziva, da se do konca leta 2015 pripravi razčlenitev stroškov za ta področja za obdobje od 2005 do 2015;

50.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so stroški ene od delegacij v parlamentarni skupščini znašali kar 493 193 EUR; poziva predsedstvo, naj oblikuje preprosta, vendar učinkovita načela za gospodarnejšo stroškovno sestavo obiskov delegacij, pri tem pa zlasti upošteva njihov politični pomen, trajanje in rezultate;

Medparlamentarne delegacije

51.  meni, da je treba nujno oblikovati spletna mesta medparlamentarnih delegacij in jih napolniti z vsebino; meni, da je prav tako nujno, da se javna srečanja delegacij podobno kot seje parlamentarnih odborov v živo prenašajo v spletu, če to dopušča proračun;

Generalni direktorat za komuniciranje

52.  obžaluje, da je večletni program dodeljevanja nepovratnih sredstev za ozaveščanje o vlogi Parlamenta v obdobju 2012–2014 stal približno 14 500 000 EUR; izraža pomisleke glede tega, ali je dodeljevanje nepovratnih sredstev res ena od glavnih pristojnosti Parlamenta in ena od nalog, ki izvirajo iz njegovih zakonodajnih in proračunskih pooblastil ter pooblastil za podeljevanje razrešnice; poziva svojo upravo, naj Odboru za proračunski nadzor pravočasno za postopek podelitve razrešnice za leto 2014 zagotovi zunanjo oceno tega programa dodeljevanja nepovratnih sredstev;

53.  zahteva popolno razčlenitev vseh sredstev iz proračuna Parlamenta za financiranje komunikacijskih projektov, vključno z zneski in prejemniki;

54.  zahteva razčlenitev morebitnih izdatkov za organizaciji „MEP Ranking“ in „Vote Watch Europe“ iz proračuna Parlamenta; obžaluje, da ti organizaciji delo poslancev ocenjujeta po količinskih merilih, kar lahko privede do napačnih spodbud in odvečnega dela; meni, da je za poslance pri opravljanju njihovih nalog vse več birokracije in vse več omejitev svobode;

Europarl TV

55.  spominja, da je proračun za spletno televizijo EuroparlTV v letu 2013 znašal 8 000 000 EUR, v letu 2014 pa 5 000 000 EUR, in odobrava dejstvo, da je bilo delovanje te storitve izboljšano s številnimi novimi dejavnostmi in projekti; ugotavlja, da se je od leta 2012 do leta 2014 povprečno mesečno število ogledanih videov povzpelo s 53 tisoč na 400 tisoč;

56.  spominja, da se je na osnovi sklepa predsedstva z dne 12. decembra 2012 v letu 2014 začela izvajati zunanja študija o prihodnjem razvoju storitve spletnih videov Parlamenta (EuroparlTV); ugotavlja, da naj bi bila priporočila te študije uresničena v prvi polovici leta 2015;

Nagrada LUX

57.  ugotavlja, da so odhodki za nagrado LUX v letu 2013 znašali 448 000 EUR, podobno kot leta 2012 (434 421 EUR), z njimi pa je bilo krito naslednje:

   postopek uradnega izbora in tekmovanja;
   komuniciranje v Bruslju in Strasbourgu;
   obveščanje poslancev in specializiranih partnerskih medijev, pa tudi splošne javnosti;
   podnaslavljanje v 24 uradnih jezikov;
   priprava prirejene različice zmagovalnega filma za naglušne in slabovidne;
   udeležba Parlamenta na glavnih evropskih filmskih festivalih z namenom promocije nagrade Lux;

58.  poziva, naj se v proračunu poišče večja učinkovitost;

59.  poziva, naj se med poslanci do konca leta izvede anketa o poznavanju nagrade Lux ter o tem, ali je v njihovih državah članicah sploh znana in kakšen je njen ugled;

Informacijske pisarne

60.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so stroški službenih potovanj uslužbencev informacijskih pisarn v letu 2013 znašali 1 839 696 EUR, od tega stroški potovanj v Strasbourg 1 090 290 EUR; obžaluje, da so se stroški službenih potovanj iz informacijskih pisarn v Strasbourg v primerjavi z letom 2012 povečali za približno 7 %, nadaljnje 2-odstotno povečanje pa je posledica odprtja nove informacijske pisarne na Hrvaškem; prosi za navedbo najpomembnejših razlogov za službena potovanja zaposlenih v informacijskih pisarnah v Strasbourg in Bruselj; poziva k razčlenitvi službenih potovanj posameznih pisarn za leta 2005, 2010 in 2015 za namene primerjave; vztraja, da je treba dati prednost videokonferencam, kar bo prispevalo k strukturnemu zmanjšanju stroškov za proračun Parlamenta in k varstvu okolja, pri čemer delo Parlamenta ne bo na škodi;

61.  poudarja, da spletna mesta več informacijskih pisarn v državah članicah niso bila posodobljena od volitev; opozarja na posledice, ki bi jih to utegnilo imeti za verodostojnost Parlamenta v širši javnosti; vztraja, da bi bilo treba izvesti preiskavo o porabi sredstev, dodeljenih informacijskim pisarnam, s pojasnilom občutnih razlik v stroških internetnih povezav med posameznimi državami članicami;

Logotip Parlamenta

62.  je seznanjen z zamenjavo logotipa Evropskega parlamenta; izraža nezadovoljstvo, ker spet ni bil pravočasno obveščen o eni od odločitev; poziva odgovorne službe, naj pojasnijo razloge za to spremembo ter predstavijo postopek odločanja in stroške te zamenjave;

63.  poziva k podrobnemu pregledu vseh zunanjih in notranjih stroškov, povezanih s Parlamentom, za Hišo evropske zgodovine, in sicer ločenih po stroških načrtovanja (vključno s predhodnim načrtovanjem), stroških naložbe in stroških obratovanja (vključno z rezervo za gradnjo in vzdrževanje ter stroški razstave); ugotavlja, da Komisija podpira financiranje Hiše evropske zgodovine z letno dodelitvijo sredstev v višini 800 000 EUR; poudarja, da Hiša evropske zgodovine ne bo pozitivno vplivala zgolj na institucije Unije, temveč tudi na belgijsko državo, in sicer kot nova turistična znamenitost, ki ustvarja prihodke; zato priporoča, da se belgijsko državo zaprosi, naj podpre ustanovitev Evropske hiše kulture;

Generalni direktorat za kadrovske zadeve

64.  ugotavlja, da je mogoče uradnike Parlamenta (stalno zaposlene javne uslužbence) načeloma zaposliti samo, če so opravili enega od javnih natečajev, na katerih je uspešnih 10 % kandidatov s povprečno starostjo 34 let; je zaskrbljen, ker evropske institucije, vključno s Parlamentom, nimajo nikakršne politike za spodbujanje zaposlovanja mladih, ki še nimajo 30 let, čeprav je zaposlovanje mladih ena od prednostnih nalog Unije;

65.  opozarja na težave pri zaposlovanju uradnikov in drugih uslužbencev, zlasti iz nekaterih držav članic; ugotavlja, da trenutne plačilne lestvice in pogoji za začetnike morda niso tako zelo privlačni za številne državljane držav članic, poudarja, da plače niso konkurenčne, obeti za poklicno napredovanje pa slabi, predvsem za državljane držav EU-15, čeprav se bodo prav uradniki iz teh držav začeli počasi upokojevati; vztraja, da bodo te okoliščine skupaj z obveznim krčenjem evropske javne uprave zelo kmalu povzročile padec kakovosti storitev, lahko pa bi privedle tudi do večjih geografskih neravnovesij;

66.  zahteva pregled dejavnosti, ki jih organizira in financira odbor uslužbencev, s podrobnostmi o vrsti dejavnosti, nastalih izdatkih in skladnostjo z dobrim finančnim poslovodenjem;

67.  poziva GD za kadrovske zadeve in pristojne službe, naj dejavno podpirajo ženske za visoke položaje v Parlamentu ali ocenijo razloge za neravnotežje med spoloma ter nato predlagajo ukrepe za spodbujanje zaposlovanja žensk na visokih položajih v upravi Parlamenta;

68.  je seznanjen z visokimi stroški dejavnosti zunaj prostorov Parlamenta in podobnih dogodkov za zaposlene v letu 2013 (140 730 EUR za 8 dogodkov); meni, da je treba stroške srečanj zunaj uradnih prostorov za uslužbence institucij Unije v času krize in splošnih proračunskih rezov zmanjšati in da bi morale dejavnosti v čim večji meri potekati na sedežih institucij, saj njihova dodana vrednost ne opravičuje tako visokih stroškov;

Parlamentarni asistenti

69.  podpira organizacijske ukrepe za odpoved pogodb približno 1700 akreditiranih parlamentarnih asistentov v sklopu priprav na iztek sedmega parlamentarnega obdobja in začetek novega, zlasti program APA-People; kljub vsemu meni, da bi bilo treba v nekaterih službah, ki skrbijo za zaposlovanje akreditiranih parlamentarnih asistentov, zaposliti več administrativnega osebja, da bo delo potekalo hitreje in učinkoviteje; poudarja, da razpoložljivi kadrovski in tehnični viri niso zadostovali, zato je prišlo do zamud pri podpisovanju pogodb nekaterih asistentov in celo prekinitve pogodb, pa tudi do zamud pri povračilu stroškov ter izplačilu nadomestil in posledično plač; ne glede na to priznava, da se je postopek v primerjavi z letom 2009 precej izboljšal, in meni, da si mora Parlament še naprej prizadevati za hitrejše in nemoteno zaposlovanje; je zaskrbljen, ker ni bila najdena rešitev za akreditirane parlamentarne asistente, katerih pravice so bile okrnjene, ker so se njihove pogodbe zaradi zgodnejših volitev v Parlament skrajšale za najmanj en mesec; poudarja, da je treba zakonodajo o obdobjih, potrebnih za uveljavitev pokojninskih pravic, uskladiti z dejanskim gibanjem parlamentarnih ciklov;

70.  obžaluje, da socialno poročilo Parlamenta za leto 2013 podobno kot prejšnja skorajda ne vsebuje podatkov o akreditiranih parlamentarnih asistentih, čeprav predstavljajo 29,4 % vseh zaposlenih v instituciji; poziva Parlament, naj to pomanjkljivost odpravi, saj je ta dokument bistvenega pomena za boljše upravljanje kadrovskih virov institucije;

71.  obžaluje sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije z dne 12. decembra 2013 v zadevi F-129/12, še bolj pa dejstvo, da je bil Parlament obsojen, ker ni pomagal akreditirani parlamentarni asistentki, ki je bila žrtev nadlegovanja in je bila nezakonito odpuščena; je seznanjen s sklepom predsedstva z dne 14. aprila 2014 o ustanovitvi svetovalnega odbora za preprečevanje nadlegovanja na delovnem mestu, ki naj bi podobne situacije akreditiranih parlamentarnih asistentov preprečil; je vseeno zaskrbljen zaradi neuravnotežene sestave tega odbora, saj so v njem trije kvestorji, en predstavnik uprave in en predstavnik akreditiranih parlamentarnih asistentov; je seznanjen, da je ta odbor do novembra 2014 obravnaval tri primere, v katerih so kvestorji odločili, da ni razlogov za nadaljnje ukrepanje; zato poziva predsedstvo, naj znova preuči svojo odločitev o sestavi odbora, tako da bo bolj uravnotežena in da bosta v njem vsaj dva predstavnika akreditiranih parlamentarnih asistentov;

72.  se z zaskrbljenostjo seznanja z visokim deležem akreditiranih parlamentarnih asistentov, ki prenehajo obiskovati jezikovne tečaje, saj znaša kar 32 % v primerjavi z 8 % pri preostalih zaposlenih, za katere se uporabljajo kadrovski predpisi; poziva k spremembi učnega načrta, da bodo jezikovni tečaji bolje prilagojeni posebnim delovnim razmeram akreditiranih parlamentarnih asistentov;

73.  poziva Parlament, naj preuči razloge za precejšnje odstopanje med bolniškimi odsotnostmi akreditiranih parlamentarnih asistentov in preostalih zaposlenih;

74.  opozarja, da so dnevnice, ki jih akreditirani parlamentarni asistenti prejemajo za službena potovanja v Strasbourg, od 30 do 45 % nižje kot dnevnice drugih zaposlenih; opozarja tudi na to, da se stroški akreditiranim asistentom vračajo po tristopenjskem sistemu in da se lahko zgodi celo to, da se stroški službenih poti v Strasbourg sploh ne povrnejo; poziva predsedstvo Parlamenta, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi odpravilo to neenakopravnost in nadomestila akreditiranih asistentov uskladilo s preostalimi uslužbenci;

75.  izraža zaskrbljenost, ker se je v letu 2013 število lokalnih asistentov, ki so jih zaposlovali poslanci, zelo razlikovalo, in sicer se je gibalo od nič do 43; zahteva, da se opravi preiskava, ali so bili v primerih velikega števila lokalnih asistentov upoštevani postopki za zaposlovanje, in da ocenijo razlogi za tako veliko število asistentov; zahteva oceno postopkov za zaposlovanje lokalnih asistentov in predloge za racionalizacijo, da se prepreči pretirano število lokalnih asistentov na poslanca; poziva k večji preglednosti, kar zadeva zaposlovanje lokalnih asistentov in ponudnikov storitev; poziva k objavi imen vseh ponudnikov storitev, ki jih zaposlujejo poslanci, v internetu;

76.  opozarja, da člen 43(d) izvedbenih ukrepov za statut poslancev, sprejetih julija 2008, poslancem ne dovoljuje, da bi kot asistente zaposlili svoje zakonske partnerje ali stalne zunajzakonske partnerje, starše, otroke, brate ali sestre;

77.  je zaskrbljen zaradi zamude pri sprejemanju internih pravil za prijavljanje nepravilnosti; poziva, da se ta pravila začne izvajati brez odlašanja;

Generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko

Nepremičninska politika Parlamenta

78.  je seznanjen, da Parlament v treh krajih dela zaseda 1,1 milijona m2 in ima v lasti 81 % teh površin; ocenjuje, da je zelo pomembno oblikovati ustrezne ukrepe, da se zagotovi trajnostna narava zgradb Parlamenta glede na rastoče stroške vzdrževanja;

79.  poziva k sodelovanju med Parlamentom in Komisijo pri skupnem upravljanju evropskih hiš, da bi po eni strani določila okvir za raziskave v sklopu večletnega nepremičninskega načrtovanja z namenom nakupa ali zakupa nepremičnin, po drugi pa poenostavila upravne in finančne postopke za vsakodnevno upravljanje;

80.  je seznanjen, da je evropska hiša v Sofiji od julija 2013 povsem operativna; ugotavlja, da so bile pomanjkljivosti in napake v stavbi zaračunane prodajalcu še pred podpisom kupoprodajne pogodbe;

Generalni direktorat za tolmačenje in konference ter generalni direktorat za prevajanje

81.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je izvajanje sklepa predsedstva o večjezičnosti, učinkoviti z viri, v letu 2013 ustvarilo 15 milijona EUR prihrankov pri tolmačenju oziroma 10 milijonov EUR pri prevajanju, ne da bi bilo ogrožena načelo večjezičnosti in kakovost parlamentarnega dela; znova poudarja, da je medinstitucionalno sodelovanje bistvenega pomena za izmenjavo praktičnih zgledov, ki omogočajo učinkovitost in prihranke;

Generalni direktorat za finance

Prostovoljni pokojninski sklad

82.  ugotavlja, da se je ocenjeni aktuarski primanjkljaj prostovoljnega pokojninskega sklada, izračunan na osnovi njegovega premoženja, konec leta 2013 povečal na 197 milijona EUR; poudarja, da so te predvidene prihodnje obveznosti razpršene na več desetletij;

83.  ugotavlja, da navsezadnje ni mogoče oceniti, ali se sklad učinkovito in pravilno upravlja, zato priporoča izvedbo zunanje ocene;

84.  vseeno ugotavlja, da to zbuja skrbi, da se utegne sklad izčrpati, in da Parlament jamči, da bodo pokojnine izplačane, če in ko ta sklad ne bo mogel več izpolnjevati svojih obveznosti;

85.  je seznanjen s sodbo Sodišča Evropske unije iz leta 2013, ki je potrdila veljavnost sklepa o povečanju upokojitvene starosti za plačnike v sklad s 60 na 63 let, da bi preprečili predčasno izčrpanje kapitala in pravila uskladili z novim statutom poslancev;

Storitve za poslance

86.  poziva, da se na domačih spletnih straneh poslancev Parlamenta poleg podatkov o akreditiranih parlamentarnih asistentih in lokalnih asistentih objavijo tudi imena ponudnikov storitev in storitve, ki so na voljo poslancu;

Generalni direktorat za inovacije in tehnološko podporo

87.  je seznanjen z internalizacijo zaposlenih v generalnem direktoratu za inovacije in tehnološko podporo ter z obljubljenim zmanjšanjem stroškov in povečanjem strokovnosti uslužbencev na področju IT; spominja, da je bila višja raven strokovnosti v zvezi s stalnimi inovacijami tudi utemeljitev za eksternalizacijo tega sektorja pred več leti; poziva generalnega sekretarja, naj v sodelovanju z Evropskim uradom za izbor osebja poišče načine, kako pospešiti postopek zaposlovanja in pritegniti najboljše strokovnjake na področju tehnologij IT in varnosti;

88.  spominja na vdore v osebne in zaupne e-poštne predale nekaterih poslancev, parlamentarnih asistentov in uradnikov, potem ko je bil Parlament tarča hekerja, ki je zajel komunikacijo med zasebnimi pametnimi telefoni in javnim brezžičnim omrežjem Parlamenta;

89.  ugotavlja, da je bila opravljena neodvisna varnostna revizija vseh parlamentarnih sistemov IKT in telekomunikacijskih sistemov, da bi lahko pripravili jasen časovni načrt za zanesljivejšo varnostno politiko na področju IKT v letu 2015; poudarja, da naj bi bila varnostna revizija IKT opravljena decembra 2014; opozarja, da bi morala biti glede na nedavno povečano varnostno grožnjo to prednostna naloga, in prosi, da se Odbor za proračunski nadzor obvesti o rezultatih, tako ko bo poročilo končano;

90.  je seznanjen s takojšnjimi in srednjeročnimi ukrepi, ki jih je predsedstvo sprejelo 9. decembra 2013, da bi poostrilo varnostna navodila Parlamenta za uporabo mobilnih naprav;

91.  vztraja, naj Parlament še naprej sodeluje z generalnim direktoratom Komisije za informatiko, da se poišče primerno nadomestilo za stara orodja in infrastrukturo IKT, ki bo usmerjeno v odprte in interoperabilne rešitve, neodvisne od prodajalcev, s čimer bo Parlamentu zagotovljeno gospodarno, visokokakovostno informacijsko okolje;

92.  pozdravlja uvedbo koristnega in uspešnega programa at4am za vlaganje predlogov sprememb, ki je v uporabi že nekaj let; meni, da bi bilo treba ta program še izboljšati in posodobiti, zlasti najuporabnejše funkcije, kot so samodejni popravki in varnostno kopiranje;

93.  poziva, naj se zaradi preglednosti in enakopravnega vpogleda v dokumente dostop do peticij, ki so jih državljani naslovili na Odbor za peticije, prek aplikacije ePetition omogoči vsem poslancem Parlamenta, ne le rednim in nadomestnim članom omenjenega odbora;

Okolju prijazen Parlament

94.  je seznanjen s konceptom „novega načina dela“ v Parlamentu, akreditacijo in procesom EMAS ter programom za delo brez papirja, vključno z aplikacijama e-Committee in e-Meeting; poziva, naj se ta program poveže z aplikacijami za pametne telefone in tablične računalnike;

95.  opozarja, da bi lahko telekonference in delo na daljavo prispevali k boljšemu izkoristku časa in Parlamentu omogočili, da postane bolj okolju prijazen, saj bi se zmanjšali upravni in potni stroški;

96.  je seznanjen, da so se izpusti toplogrednih plinov zaradi potovanja uslužbencev Parlamenta med Brusljem, Luxembourgom in Strasbourgom v letu 2012 zmanjšal i za 34 % v primerjavi z letom 2006; poziva predsedstvo, naj poskrbi za popolno preglednost in upošteva tudi emisije, ki nastanejo zaradi potovanja poslancev iz domovine v Bruselj in Strasbourg; pozdravlja ukrepe za izravnavo emisij, ki jih ni mogoče zmanjšati in se jim ni mogoče izogniti; priporoča, da se izvajajo dodatne politike za izravnavo s projekti, ki so skladni z zlatim standardom mehanizma čistega razvoja (Clean Development Mechanism), ki ga priznavajo ZN;

97.  poziva generalnega sekretarja, naj sestavi načrt za zmanjšanje števila zabojnikov, ki so na voljo za parlamentarne službene poti; predlaga, da se uporabijo manjši zabojniki ali pa se uvede njihova souporaba, s čimer se bodo zmanjšali tako finančni stroški kot stroški zaradi ogljičnega odtisa;

98.  poziva pristojne službe, naj razvijejo trajnosten in dosleden koncept za polno uporabo proračunske vrstice 239 za največjo možno izravnavo emisij CO2, da se emisije CO2, ki se jim institucija ne more izogniti, izravnajo prek projektov, ki so v skladu z zlatim standardom mehanizma čistega razvoja ZN;

99.  poziva, da se je treba osredotočiti na energetsko učinkovitost klimatskih naprav, da bo okoljski vpliv manjši;

Letno poročilo o dodeljenih javnih naročilih

100.  ugotavlja, da je bilo v letu 2013 oddanih 264 javnih naročil, pri čemer je 120 naročil v vrednosti 465 milijonov EUR temeljilo na odprtih ali omejenih postopkih, 144 naročil v vrednosti 152 milijonov EUR pa na pogajanjih; ugotavlja, je bilo skupno število naročil, dodeljenih v postopkih s pogajanji, v letu 2013 sicer za 37 % manjše (144 v primerjavi z 241 v letu 2012), vendar se njihova vrednost ni bistveno spremenila;

101.  v zvezi s tem poudarja, da je treba pri vseh pogodbah in javnih razpisih uresničevati koncept zelenih javnih naročil; poziva k rastočim in ambicioznim zavezujočim ciljem za zelene pogodbe, zlasti na področjih hrane in gostinskih storitev, vozil in prevoza, sanitarne in vodne opreme, papirja, ravnanja z odpadki, informacijske opreme in opreme za slikovno snemanje, razsvetljave, čiščenja in pohištva;

102.  je seznanjen, da so bile z večino javnih naročil, oddanih v letu 2013, zagotovljene storitve (61 %) v skupni vrednosti 374 milijonov EUR in da so trije generalni direktorati oddali 14 naročil v vrednosti več kot 10 milijonov EUR; poudarja, da je treba zlasti za pogodbe tako visoke vrednosti zagotoviti ustrezne kontrolne sisteme, ki bodo nepretrgano spremljali izvajanje naročil;

103.  ugotavlja, da je razčlenitev naročil v letih 2013 in 2012 po vrsti naročila naslednja:

Vrsta naročila

2013

2012

Število

Odstotek

Število

Odstotek

Storitve

Oprema in material

Dela

Zgradbe

189

48

19

8

72 %

18 %

7 %

3 %

242

62

36

4

70 %

18 %

12 %

1 %

Skupaj

264

100 %

344

100 %

Vrsta naročila

2013

2012

Vrednost (EUR)

Odstotek

Vrednost (EUR)

Odstotek

Storitve

Oprema in material

Dela

Zgradbe

374 147 951

91 377 603

15 512 763

136 289 339

61%

15 %

2 %

22 %

493 930 204

145 592 868

48 386 872

180 358 035

57 %

17 %

5 %

21 %

Skupaj

617 327 656

100 %

868 267 979

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2013, str. 7)

104.  ugotavlja, da je razčlenitev naročil v letih 2013 in 2012 po vrsti postopka naslednja:

Vrsta postopka

2013

2012

Število

Odstotek

Število

Odstotek

Odprti

Omejeni

S pogajanji

Konkurenčni

Izredni

106

14

144

-

-

40 %

5 %

55 %

-

-

98

5

241

-

-

28 %

2 %

70 %

0 %

0 %

Skupaj

264

100 %

344

100 %

Vrsta postopka

2013

2012

Vrednost (EUR)

Odstotek

Vrednost (EUR)

Odstotek

Odprti

Omejeni

S pogajanji

Konkurenčni

Izredni

382 045 667

83 288 252

151 993 737

-

-

62 %

13 %

25 %

-

-

381 116 879

245 156 318

241 994 782

-

-

44 %

28 %

28 %

0 %

0 %

Skupaj

724 297 066

100 %

603 218 807

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2013, str. 9)

Izredni postopki s pogajanji

105.  je seznanjen, da so izredni postopki s pogajanji predstavljali 39 % vseh postopkov s pogajanji, začetih leta 2013; je zaskrbljen, ker je Parlament v letu 2013 po izrednem postopku s pogajanji dodelil 56 javnih naročil, in zahteva, da se poleg števila naročil navede tudi njihova skupna vrednost;

106.  meni, da bi morali odredbodajalci uporabo izrednega postopka s pogajanji izčrpno in pregledno utemeljiti; zahteva, da centralni finančni oddelek te informacije zbere v letnem poročilu o oddanih naročilih, ki ga pripravi za organ za podelitev razrešnice;

Politične skupine (proračunska postavka 4 0 0)

107.  ugotavlja, da so bila v letu 2013 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0, dodeljena političnim skupinam in samostojnim poslancem, uporabljena takole:

Skupina

2013

2012

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje (2011)

EPP

21 680

4 399

18 437

85,04 %

7 642

21 128

2 024

18 974

89,81 %

4 178

S&D

15 388

6 849

17 649

114,69 %

4 588

14 908

6 313

14 520

97,40 %

6 702

ALDE

6 719

2 172

7 142

106,30 %

1 749

6 673

2 281

6 855

102,72 %

2 100

Verts/EFA

4 366

1 787

4 778

109,44 %

1 375

4 319

1 460

4 002

92,65 %

1 778

GUE/NGL

2 658

1 076

3 317

124,79 %

416

2 563

1 094

2 602

101,52 %

1 055

ECR

4 046

1 602

4 598

113,64 %

1 050

3 765

1 219

3 407

90,51 %

1 577

EFD

2 614

939

2 422

92,65 %

1 132

2 538

881

2 494

98,29 %

925

Samostojni poslanci

1 316

367

931

70,74 %

441

1 362

413

963

70,73 %

367

Skupaj

58 786

19 193

59 274

100,83 %

18 394

57 255

15 687

53 817

94,00 %

18 680

* Vsi zneski so v tisoč EUR.

Evropske politične stranke in fundacije

108.  ugotavlja, da so bila v letu 2013 sredstva iz proračunske postavke 4 0 2 uporabljena takole(2):

Stranka

Kratica

Lastna sredstva*

Nepovratna sredstva EP

Skupni prihodki

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)

Presežek prihodkov (prerazporeditev v rezervo) ali izguba

Evropska ljudska stranka

EPP

1.439

6.464

9.729

85 %

192

Stranka evropskih socialistov

PES

1.283

4.985

6.841

85 %

118

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo

ALDE

518

2.232

3.009

85 %

33

Evropska stranka zelenih

EGP

461

1.563

2.151

78 %

-36

Združenje evropskih konservativcev in reformistov

AECR

307

1.403

1.970

85 %

45

Stranka evropske levice

EL

233

948

1.180

68 %

-258

Evropska demokratska stranka

EDP/PDE

91

437

528

85 %

0

Demokrati EU

EUD

48

197

245

85 %

12

Evropska svobodna zveza

EFA

93

439

592

85 %

12

Evropsko krščansko politično gibanje

ECPM

61

305

366

85 %

8

Evropska zveza za svobodo

EAF

68

384

452

85 %

1

Evropska zveza narodnih gibanj

AEMN

53

350

403

85 %

-38

Gibanje za Evropo svoboščin in demokracije

MELD

107

594

833

85 %

0

Skupaj

4.762

20.301

28.299

83 %

89

(*) Vsi zneski so v tisoč EUR.

109.  ugotavlja, da so bila v letu 2013 sredstva iz proračunske postavke 4 0 3 uporabljena takole(3):

Fundacija

Kratica

Pridružena stranki

Lastna sredstva*

Nepovratna sredstva EP

Skupni prihodki

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)

Center za evropske študije

CES

EPP

772

3.985

4.757

85 %

Fundacija za evropske progresivne študije

FEPS

PES

491

2.762

3.253

85 %

Evropski liberalni forum

ELF

ALDE

214

1.108

1.322

85 %

Zelena evropska fundacija

GEF

EGP

158

881

1.039

85 %

Transform Europe

TE

EL

130

538

668

85 %

Inštitut evropskih demokratov

IED

PDE

50

219

269

85 %

Center Maurits Coppieters

CMC

EFA

50

227

277

85 %

Nova smer – fundacija za evropske reforme

ND

AECR

183

645

828

85 %

Evropska fundacija za svobodo

EFF

EAF

39

210

249

85 %

Organizacija za evropsko meddržavno sodelovanje

OEIC

EUD

20

123

143

85 %

Evropska krščanska politična fundacija

ECPF

ECPM

31

170

201

85 %

Fundacija za Evropo svoboščin in demokracije

FELD

MELD

60

280

340

85 %

Evropske identitete in tradicije

ITE

AEMN

31

177

208

85 %

Skupaj

-

2.229

11.325

13.554

85 %

(*) Vsi zneski so v tisoč EUR.

-

2.229

11.325

13.554

85%

(1) ALTER-EU: Mind the Gap (http://www.alter-eu.org/sites/default/files/documents/Mind%20the%20Gap%20briefing.pdf)
(2) Vir: PV BUR. 20.10.2014 (PE 538.295/BUR) in PV BUR. 20.10.2014 (PE 538.297/BUR), točka 12.
(3) Vir: PV BUR. 20.10.2014 (PE 538.295/BUR) in PV BUR. 20.10.2014 (PE 538.297/BUR), točka 12.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov