Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2574(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0360/2015

Predložena besedila :

B8-0360/2015

Razprave :

PV 30/04/2015 - 4
CRE 30/04/2015 - 4

Glasovanja :

PV 30/04/2015 - 10.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0184

Sprejeta besedila
PDF 287kWORD 108k
Četrtek, 30. april 2015 - Strasbourg Končna izdaja
EXPO 2015 v Milanu: Nahranimo planet, energija za življenje
P8_TA(2015)0184B8-0360/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 2015 o Expu 2015 v Milanu: Nahranimo planet– energija za življenje (2015/2574(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa urada za mednarodne razstave, da od 1. maja do 30. oktobra 2015 v Milanu organizira mednarodno razstavo na temo Nahranimo planet: energija za življenje,

–  ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 3. maja 2013 o udeležbi Komisije na svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu (C(2013)2507),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij z dne 3. maja 2013 z naslovom Udeležba EU na svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu „Nahranimo planet: energija za življenje“ (COM(2013)0255),

–  ob upoštevanju dela znanstveno usmerjevalnega odbora EU, ki ga podpirata Evropska komisija in Evropski parlament in je začel delovati 21. marca 2014, ter njegovih strokovnih nasvetov v zvezi s prehransko in hranilno varnostjo, ter smernic za program dogodkov na Expu 2015,

–  ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja, ki so jih Združeni narodi sprejeli septembra 2000, in osnutka ciljev trajnostnega razvoja, ki naj bi ga septembra 2015 sprejela naslednja Generalna skupščina Združenih narodov septembra 2015,

–  ob upoštevanju dokumenta Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) z naslovom „Svetovno kmetijstvo v obdobju 2030/2050: pregled iz leta 2012“ (World agriculture towards 2030/2050: the 2012 revision),

–  ob upoštevanju mednarodnega leta družinskih kmetij, ki ga je za leto 2014 razglasila FAO,

–  ob upoštevanju mednarodnega leta družinskih kmetij, ki ga je za leto 2015 razglasila FAO,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2011 o priznavanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2012 o tem, kako preprečevati nastajanje živilskih odpadkov: strategije za učinkovitejšo živilsko verigo v EU(2),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, zlasti njenega člena 25, ki pravico do hrane priznava kot del pravice do ustreznega življenjskega standarda,

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o svetovni razstavi Milano 2015: Nahranimo planet– energija za življenje (O-000016/2015 – B8-0109/2015),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je tema Expo 2015 v Milanu „Nahranimo planet: energija za življenje“ in ker bi lahko s to temo in samo razstavo ponovno spodbudili k razpravi o izboljšanju proizvodnje in razdeljevanja hrane, boju proti živilskim odpadkom, podpiranju in razvijanju pozitivnih pristopov k reševanju pomanjkanja prehranske varnosti, podhranjenosti in neustrezne prehranjenosti ter ustvarili ravnotežje med razpoložljivostjo in porabo virov;

B.  ker je tema Expa 2015 v Milanu priložnost za razmislek in razpravo o različnih poskusih, da bi se našle rešitve za protislovja globaliziranega sveta, in o soočenju z njimi, saj je po podatkih FAO na eni strani 898 milijonov podhranjenih in lačnih ljudi, na drugi pa 1,4 milijarde ljudi s prekomerno telesno težo, od tega 500 milijonov čezmerno debelih, kar povzroča socialno in gospodarsko škodo, v nekaterih primerih pa tudi drastično vpliva na zdravje ljudi;;

C.  ker svetovna razstava Expo 2015 v Milanu sovpada s ciljnim letom razvojnih ciljev tisočletja in mednarodnim letom tal in bi morala navdihniti razpravo o novih trajnostnih razvojnih ciljih, o končnem osnutku teh ciljev namreč potekajo pogajanja, in ker sta kmetijstvo ter prehranska in hranilna varnost osrednji temi teh pogajanj;

D.  ker pod teme Expa 2015 v Milanu, ki večinoma zadevajo hrano, spada tudi ribištvo, ki je tako kot kmetijstvo povezano z vprašanji hrane, samooskrbe s hrano in trajnostne oskrbe s hrano;

E.  ker v okviru Expa 2015 nastaja „milanska listinaˮ, ki bo predložena generalnemu sekretarju OZN kot dediščina te svetovne razstave in prispevek k mednarodni razpravi o razvojnih ciljih tisočletja;

F.  ker so teme Expa 2015 predvsem s področja kmetijskega sektorja, ki ostaja eden od temeljev gospodarstva Unije, saj izvoz kmetijskih proizvodov znaša dve tretjini njene skupne zunanje trgovine, Unija ostaja prva uvoznica kmetijskih proizvodov na svetu ter prehrambna industrija EU ustvari letni prihodek v višini skoraj 1 bilijona EUR in zaposluje več kot 4 milijone ljudi;

G.  ker je ribištvo tako kot kmetijstvo bistveni element gospodarstva, prvič z uvoznega vidika, saj je EU največja svetovna uvoznica rib ter ribiških in ribogojnih proizvodov, vrednost izvoza pa znaša 4,1 milijona EUR na leto, drugič z vidika zaposlovanja, saj je 116 094 ljudi zaposlenih v ribiški, 85 000 v ribogojni in 115 651 v ribiško predelovalni industriji;

H.  ker je „Nahranimo planet: energija za življenje“ globalna tema, ki zajema vse gospodarske in proizvodne dejavnosti, ki prispevajo k zagotavljanju prehranjevanja in trajnosti;

I.  ker je treba ribiški sektor vključiti v razpravo o tem, kako nahraniti planet, saj zagotavlja morsko hrano in s tem tudi ravnotežje med razpoložljivostjo in porabo virov;

J.  ker znanstveni usmerjevalni odbor za Expo 2015 predvideva, da bo na določenih področjih potrebno pridobiti novo znanje in prek izobraževanja in obveščanja ljudi spodbuditi k boljšem razumevanju hrane in njene proizvodnje znotraj kmetijskega in ribiškega sektorja ter sektorjev modrega gospodarstva, da bodo prepoznali globalni vpliv svojih odločitev pri izbiri hrane;

K.  ker so izkušnje civilne družbe in njen prispevek k razpravi o vprašanjih, ki jih obravnava Expo 2015, bistvenega pomena in bi bilo treba izkušnje in pobude civilne družbe spodbujati, da bi se vzpostavila vsebinska mednarodna razprava in oblikovale smernice za ublažitev svetovnih kriz, povezanih s hrano in prehranjevanjem;

L.  ker so zdrava zemljišča bistvena ne samo za proizvodnjo hrane, goriv, vlaken in medicinskih proizvodov, ampak tudi za ekosisteme, saj imajo temeljno vlogo pri kroženju ogljika, poleg tega pa tudi skladiščijo in filtrirajo vodo ter prispevajo k obrambi pred poplavami in sušo;

M.  ker so naši oceani, morja in celinske plovne poti izrednega pomena za zdravo prehranjevanje, njihova zaščita pa je bistvena za naše preživetje; ker ribištvo in ribogojstvo zagotavljata preživetje 10–12 % svetovnega prebivalstva;

N.  ker platforma Open Expo javno objavlja informacije o upravljanju, organizaciji in poteku dogajanj, da bi zagotavljala popolno preglednost Expa 2015, zato lahko rečemo, da je dober zgled preglednosti;

O.  ker bi bilo treba po ocenah FAO zaradi porasta svetovnega prebivalstva s 7 na 9,1 milijarde do leta 2050 preskrbo s hrano povečati za 70 %, vendar pa na podlagi teh napovedi zgolj povečanje proizvodnje naj ne bi zadostovalo, da se vsem zagotovi prehranska varnost;

P.  ker FAO ocenjuje, da je število svetovnega prebivalstva, ki trpi zaradi lakote, leta 2010 naraslo na 925 milijonov; ker se več kot tretjina smrtnih primerov otrok do petega leta starosti pripisuje podhranjenosti;

Q.  ker se bo po ocenah FAO leta 2050 površina orne zemlje v uporabi povečala le za 4,3 %;

R.  ker je rast dohodka na prebivalca v državah v vzponu gonilo prehoda k proizvodom z višjo vsebnostjo beljakovin, tudi živalskega izvora, in predelanim prehranskim proizvodom, s čimer se spodbuja proces svetovne konvergence prehranskih vzorcev bogatejših skupin prebivalcev;

S.  ker je proizvodnja beljakovinskih izdelkov eden izmed večjih izzivov za prehransko varnost, zato imata ribištvo in modro gospodarstvo na sploh pri tem ključno vlogo, zlasti na področju raziskav alg;

T.  ker so ribe izredno pomemben vir beljakovin za revne skupnosti, ki nimajo nujno dostopa do drugih virov hrane; ker so v številnih predelih sveta preživetje in prehranske koristi morskih virov pridobljene lokalno v skupnostih, ki ribarijo v obalnih in celinskih vodah blizu svojih domov;

U.  ker se za prehrano, pri kateri je delež živalskih proizvodov visok, porabi veliko več virov kot za prehrano, za katero je značilen visok delež rastlinskih proizvodov;

V.  ker kmetijstvo v državah v razvoju zaposluje več kot 70 % delovne sile, zlasti žensk, in ji omogoča preživljanje; ker po ocenah Svetovne banke rast v kmetijskem sektorju dvakrat učinkoviteje prispeva k zmanjševanju revščine kot rast v drugih sektorjih;

W.  ker je bilo po podatkih FAO leta 2012 okoli 58,3 milijona ljudi dejavno v sektorju tradicionalnega ribolova in ribogojstva; ker je bilo leta 2012 več kot 15 % ljudi, ki so se neposredno ukvarjali z dejavnostmi v sektorju tradicionalnega ribolova, žensk; ker ribištvo in ribogojstvo skupaj zagotavljata preživetje 10–12 % svetovnega prebivalstva;

X.  ker prehranska varnost na nekaterih področjih v EU ni ustrezna in 79 milijonov prebivalcev v EU živi pod pragom revščine, medtem ko 124,2 milijona ljudem (24,8 %) grozi revščina ali socialna izključenost, ta delež pa je leta 2011 znašal 24,3 %;

Y.  ker je le polovica vseh držav v razvoju (62 od 118) na poti, da uresniči razvojne cilje tisočletja;

Z.  ker je univerzalna pravica do hrane in dobre prehranjenosti izjemnega pomena za doseganje razvojnih ciljev tisočletja; ker je prehrana povezana z večino, če ne z vsemi razvojnimi cilji tisočletja, ki so tudi medsebojno tesno povezani;

AA.  ker različna mednarodna pravna sredstva povezujejo pravico do hrane z drugimi človekovimi pravicami, vključno s pravico ljudi do življenja, pravico do preživljanja, pravico do zdravja, pravico do lastnine, pravico do izobraževanja in pravico do vode;

AB.  ker se je delež uradne razvojne pomoči na mednarodni ravni, ki je namenjen kmetijstvu, v zadnjih treh desetletjih drastično zmanjšal;

AC.  ker pojem prehranske in hranilne varnosti ne pomeni le razpoložljivosti zalog živil, marveč vključuje tudi pravico do hrane, točne informacije o živilih ter univerzalen in trajen dostop do zdrave prehrane, kar vključuje tudi druge dejavnike, kot so sanitarne storitve, higiena, cepljenje in razglistenje;

AD.  ker sta lakota in neustrezna prehranjenost poglavitna vzroka za umrljivost ljudi in največji grožnji svetovnemu miru in varnosti;

AE.  ker nestabilnost cen hrane škodljivo vpliva na prehransko varnost in prehransko verigo;

AF.  ker so se zaradi svetovnega gospodarskega upada in rasti cen hrane in goriva poslabšale prehranske razmere v številnih državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah, zaradi česar je bil deloma izničen napredek pri zmanjševanju revščine, dosežen v zadnjem desetletju;

AG.  ker je v državah v razvoju preskrba s hrano zaradi krhkih kmetijskih trgov in trgov proizvodnje ribjih izdelkov močno izpostavljena naravnim nesrečam, konfliktom in krizam na področju javnega zdravja;

AH.  ker prehranski sistem prispeva k podnebnim spremembam, slednje pa hkrati tudi vplivajo nanj, kar vpliva na dostopnost naravnih virov in pogoje za kmetijsko in industrijsko proizvodnjo ter proizvodnjo ribjih izdelkov;

AI.  ker imajo naravne nesreče zaradi podnebnih sprememb hude posledice v državah članicah EU in v čezmorskih državah, saj ogrožajo prehransko varnost in samopreskrbo s hrano, zlasti v že ranljivih razmerah;

AJ.  ker Evropska komisija ocenjuje, da je po svetu izgubljene ali zavržene 30 % hrane, v Evropski uniji pa jo zavržemo približno 89 milijonov ton ali 179 kg na osebo, kar bo do leta 2020 naraslo na približno 126 milijonov ton ali za 40 %;

AK.  ker bi boljše upravljanje prehranske verige omogočilo učinkovitejšo rabo zemljišč, boljše upravljanje vodnih virov in bi pozitivno vplivalo na celoten kmetijski in ribiški sektor po svetu ter okrepilo boj proti neustrezni prehranjenosti in slabem prehranjevanju v državah v razvoju;

AL.  ker so zavržki brezsmiselno dejanje razsipanja s pomembnimi živimi viri in bistveno prispevajo k izčrpavanju morskih živalskih vrst; ker lahko zavržki s številnih vidikov škodljivo vplivajo na morske ekosisteme zaradi spremembe splošne sestave prehranjevalnih mrež in habitatov, to pa lahko ogrozi trajnost ribištva;

AM.  ker je paradoksalno, da lakota, podhranjenost in neustrezna prehranjenost soobstajajo z visoko stopnjo čezmerne debelosti in boleznimi, ki so posledica neuravnotežene prehrane, kar ima socialne in gospodarske posledice, včasih pa tudi hude posledice za zdravje ljudi;

AN.  ker utegnejo naložbeni trgovinski sporazumi škodljivo vplivati na prehransko varnost in neustrezno prehranjenost, če zaradi dajanja v najem ali odprodaje ornih zemljišč zasebnim vlagateljem lokalno prebivalstvo ne bo imelo dostopa do proizvodnih virov, ki jih brezpogojno potrebuje za preživetje, ali se bodo velike količine hrane izvozile in prodale na mednarodnih trgih, zaradi česar bo država gostiteljica bolj odvisna od nihanja cen blaga na mednarodnih trgih in jim bo bolj izpostavljena;

AO.  ker lakote trajnostno ni mogoče odpraviti zgolj z zagotavljanjem dovolj hrane za vsakogar; ker bomo lakoto trajnostno odpravili le, če bodo lahko mali kmetje in ribiči obdržali in obdelovali svojo zemljo oziroma delali na vodah, če se bodo ohranili pošteni trgovinski sistemi ter se bo izmenjavalo znanje, inovacije in trajnostne prakse;

AP.  ker je treba kmetom in ribičem, zlasti družinskim kmetijam in ribiškim podjetjem, priznati temeljno vlogo pri zagotavljanju svetovne prehranske varnosti;

AQ.  ker je zlasti pomembno, da se prizna bistvena vloga ribičev in ribogojcev na naših evropskih obalnih ozemljih in otokih;

AR.  ker je treba priznati vsestransko vlogo kmetijstva in gozdarstva in ribištva, ki ne proizvajata le hrane, ampak opravljata temeljno nalogo pri zagotavljanju javnih dobrin, kot je kakovost pokrajine, biotska raznovrstnost, stabilnost podnebja, kakovost morij ter sposobnost blažitve naravnih nesreč, kot so poplave, suša in požari;

1.  poudarja, da so za zagotovitev prehranske varnosti bistveni naslednji dejavniki: trden in trajnosten kmetijski in ribiški sektor v EU, uspešno in raznoliko podeželsko gospodarstvo, čisto okolje in družinske kmetije, ki jih podpira trdna, pravičnejša, mednarodno učinkovita in ustrezno financirana skupna kmetijska politika;

2.  poudarja, da je pomembno tudi izvajati trajnostno in ustrezno financirano skupno ribiško politiko ter zagotoviti skladnost med trgovinsko in ribiško politiko EU;

3.  meni, da je pogoj za zagotovitev okoljske trajnosti in učinkovitosti prizadevanj za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev ekonomska trajnost kmetij in omogočanje dostopa kmetov do zemlje, kreditov in usposabljanja;

4.  spodbuja Komisijo in države članice, naj bo tema svetovne razstave Expo 2015 v Milanu „Nahranimo planet: energija za življenje“ podlaga za določitev zavez za izpolnjevanje pravice do ustrezne, zdrave in trajnostne hrane, opremljene s potrebnimi informacijami;

5.  poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bo paviljon EU na svetovni razstavi Expo 2015 dvigal zavest o tem, da se bo treba spoprijeti s perečimi vprašanji v celotni prehranski verigi, kot so dolgoročna trajnost proizvodnje, distribucije in potrošnje hrane, in boriti proti živilskim odpadkom ter neustrezni prehranjenosti, podhranjenosti in čezmerni debelosti;

6.  poudarja, da je pravica do hrane temeljna človekova pravica, ki se jo lahko uresniči takrat, kadar imajo vsi ljudje dostop do ustrezne količine varnih in hranljivih živil za zadovoljitev svojih prehranskih potreb za aktivno in zdravo življenje;

7.  poudarja, da je dostop do hrane nujni pogoj za zmanjšanje revščine in neenakosti ter za doseganje razvojnih ciljev tisočletja;

8.  poudarja, da mora boj proti podhranjenosti in zagotavljanje splošnega dostopa do živil z ustrezno hranilno vrednostjo ostati eden najpomembnejših ciljev v agendi za obdobje po letu 2015 v okviru cilja za odpravo lakote, pri čemer je treba izrecno pozvati k odpravi vseh oblik neustrezne prehranjenosti do leta 2030;

9.  meni, da povečana nestabilnost trgov s hrano ovira doseganje trajnosti, zato je treba pospešiti ukrepe za zagotovitev zanesljivejše preskrbe s hrano in izboljšanje okoljske trajnosti proizvodnje hrane ter se v ta namen spopasti s pomanjkanjem naravnih virov in spodbuditi raziskovalne dejavnosti in inovacije v kmetijstvu in ribištvu;

10.  meni, da se lahko z ustreznimi institucionalnimi, regulativnimi in nadzornimi okviri podpre okolje za razvoj trdnih, trajnostnih, pravičnih, cenovno dostopnih in raznolikih kmetijskih in ribiških tržnih sistemov;

11.  vztraja, da mora Komisija zagotoviti doslednost med političnimi odločitvami njenih generalnih direktoratov za trgovino, kmetijstvo in ribištvo, da bi na ta način zagotovili vzajemnosti pri higienskih standardih in standardih glede trajnosti;

12.  meni, da bi bilo treba spodbujati majhne kmetije, ekološko kmetovanje, kmetovanje z visoko naravno vrednostjo ali kmetijsko-gozdarske sisteme, saj so ti modeli posebej učinkoviti pri zagotavljanju trajnosti v svetovni proizvodnji hrane;

13.  poziva Komisijo, naj spodbuja učinkovitejše kmetijske prakse, kot sta agroekološki pristop in diverzifikacija, in boljše trajnostno upravljanje kmetijskih virov, da bi: zmanjšali vhodne stroške kmetijske proizvodnje in izgubo hranil, povečali prenos znanja in inovacij, spodbujali učinkovitost rabe virov ter povečali raznolikost poljščin in trajnost v sistemih kmetovanja;

14.  poziva Komisijo, naj podpira raziskovanje na področju kakovosti obalnih voda, gospodarjenja z zemljišči in trajnostne intenzifikacije, in sicer s spodbujanjem učinkovitejše rabe hranil, vode in energije, z večjim osredotočanjem na varstvu voda in virih tal, nadaljnjim prilagajanjem bioloških ukrepov za zatiranje škodljivcev (integrirano uravnavanje škodljivcev) in spodbujanjem raziskav za povečanje donosa in istočasno zmanjšanje učinka na okolje;

15.  izraža zaskrbljenost zaradi prilaščanja zemlje in posledic tega pojava za prehransko varnost ter za prihodnost kmetijstva in kmetov;

16.  je zaskrbljen zaradi pojava nezakonitega ribolova po svetu, ki izredno škodljivo vpliva na okolje, biotsko raznovrstnost in gospodarstvo;

17.  poziva Komisijo, naj osvešča in spodbuja države članice, da izkoriščajo zemljo v skladu z načelom trajnosti, s čimer bi dosegli prehransko in hranilno varnost, prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev ter splošen trajnostni razvoj;

18.  poudarja, da je pomembno obravnavati problem degradacije tal, ki dodatno zaostruje revščino in neustrezno prehransko varnost;

19.  poziva Komisijo, naj spodbuja izvajanje prostovoljnih smernic FAO za odgovorno upravljanje pravice do posesti zemlje, ribištva in gozdov po vsem svetu s strani vlagateljev in na drugi strani, ciljnih držav;

20.  poziva italijansko vlado, naj predlaga in oblikuje projekte za trajnostno ponovno uporabo lokacij Expo 2015;

21.  poziva Komisijo, naj pomaga, da se na svetovni ravni dosežejo cilji FAO za pomoč razvoju kmetijske, okoljske in socialne politike, ki bo podpirala trajnostno družinsko kmetijstvo;

22.  opozarja, da lahko obstoječa neravnovesja v verigi preskrbe s hrano ogrozijo trajnost proizvodnje hrane, ter poziva k večji preglednosti in pravičnosti v verigi in odpravi nepoštenih trgovinskih praks in drugih tržnih nepravilnosti, s čimer bi zagotovili pravičen donos za kmete, pošten dobiček in cene po vsej prehranski verigi ter učinkovit kmetijski sektor, ki bo omogočal prehransko varnost; zato poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo ti cilji doseženi čim prej;

23.  meni, da bi morale Komisija in države članice spodbujati politiko proti nepoštenim praksam, saj je bilo na forumu Evropske komisije na visoki ravni o izboljšanju prehranske verige potrjeno, da so te prakse razširjene;

24.  poudarja, da se moramo odločno boriti proti izkoriščanju tal in opuščanju manjvrednih kmetijskih območij, če želimo zagotoviti prehransko varnost;

25.  poudarja, da se moramo odločno boriti proti nezakonitemu ribolovu, če želimo zagotoviti prehransko varnost;

26.  poudarja osrednjo vlogo razvoja podeželja pri gospodarski in socialni rasti ozemelj ter spodbuja podporo mladim kmetom;

27.  poziva Evropsko komisijo, naj si v sklopu mednarodnih razprav na 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja leta 2015 v Parizu prizadeva za ambiciozen mednarodni sporazum, ki bo zajemal hrano za blaženje podnebnih sprememb;

28.  poziva Svet, naj prizna vlogo celotnega kmetijskega sektorja pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam;

29.  poziva Komisijo, naj se proti zavrženi hrani bojuje z ambicioznimi, jasno opredeljenimi in zavezujočimi cilji, da bi države članice spodbudila k ukrepanju proti nastajanju živilskih odpadkov na vseh ravneh prehranske verige od pridelave do porabe;

30.  spodbuja države članice k izobraževanju državljanov, promociji in širitvi primerov najboljše prakse, izvajanju analiz in družbenim in šolskim kampanjam proti nastajanju živilskih odpadkov ter o pomenu zdravega in uravnoteženega prehranjevanja z lokalnimi kmetijskimi proizvodi, poleg tega pa naj leto 2016 razglasijo za evropsko leto boja proti nastajanju živilskih odpadkov;

31.  meni, da je treba vzpostaviti dialog z deležniki in tako zagotoviti, da bo neprodana in varna užitna hrana sistematično dana na voljo dobrodelnim organizacijam;

32.  poziva države članice in Evropsko komisijo, naj že v šolah med najmlajšimi otroci dodatno spodbujajo zdravo hrano ter osveščen način prehranjevanja in standarde kakovosti in trajnosti na področju prehranjevanja, prek raziskovalne dejavnosti ter z vzgojo in izobraževanjem – s spodbujanjem k odgovornemu in zdravemu načinu življenja – in z nadaljnjim razvojem ukrepov za odpravo podhranjenosti in neustrezne prehranjenosti in preprečevanje čezmerne debelosti;

33.  poudarja, da je treba podpirati izobraževanje o zdravi in uravnoteženi prehrani ter osveščanje o pomembnosti in spodbujati rabo lokalnih proizvodov in tradicionalnih načinov prehranjevanja;

34.  odločno priporoča, naj celoten prehranski sistem, katerega sestavni del je kmetijstvo, skupaj s trgovinsko, zdravstveno, izobraževalno, podnebno in energijsko politiko, deluje po pristopu na podlagi človekovih pravic, ki bi ga morala Evropska unija podpirati;

35.  zato poziva k vključitvi razsežnosti spola in spodbujanju okrepljene vloge in položaja žensk na vsa področja politike, ki si prizadevajo za izboljšanje prehranske varnosti;

36.  ponovno poudarja, da je pomembno spodbujati kmetijstvo in ribištvo v državah v razvoju in dodeliti ustrezen delež čezmorske razvojne pomoči EU kmetijskemu sektorju; obžaluje, da se je pomoč za razvoj v kmetijstvu od osemdesetih let prejšnjega stoletja drastično zmanjšala, in pozdravlja priznavanje, da se mora ta trend spremeniti;

37.  meni, da je treba izboljšati položaj žensk v kmetijstvu, zlasti v državah iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), saj se je izkazalo, da krepitev položaja žensk na podeželju in vlaganje vanje bistveno povečuje produktivnost ter zmanjšuje lakoto in neustrezno prehranjenost;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj privilegirajo programe sodelovanja, ki temeljijo na mikrokreditih in katerih namen je pomoč majhnim, trajnostnim in okoljsko prijaznim proizvodnim obratom za prehranjevanje lokalnega prebivalstva;

39.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu ter komisarjem sodelujočih držav članic, ki so pristojni za Expo 2015 v Milanu.

(1) UL C 136 E, 11.5.2012, str. 8.
(2) UL C 227 E, 6.8.2013, str. 25.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov