Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščitnih ukrepih, določenih v Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo (kodificirano besedilo) (COM(2014)0308 – C8-0011/2014 – 2014/0160(COD))

P8_TA(2015)0015 A8-0031/2014

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0308),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0011/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(2),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0031/2014),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. februarja 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o zaščitnih ukrepih, določenih v Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo (kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/475.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih Unija lahko uvede na podlagi poročila, ki ga sprejme Organ STO za reševanje sporov v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi zadevam (kodificirano besedilo) (COM(2014)0317 – C8-0017/2014 – 2014/0163(COD))

P8_TA(2015)0016 A8-0033/2014

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0317),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0017/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(2),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0033/2014),

A.  ker je ta predlog po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. februarja 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih Unija lahko uvede na podlagi poročila, ki ga sprejme Organ STO za reševanje sporov v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi zadevami (kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/476.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih lahko sprejme Unija v zvezi s kombiniranim učinkom protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov z zaščitnimi ukrepi (kodificirano besedilo) (COM(2014)0318 – C8-0016/2014 – 2014/0164(COD))

P8_TA(2015)0017 A8-0032/2014

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0318),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0016/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0032/2014),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. februarja 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih lahko sprejme Unija v zvezi s kombiniranim učinkom protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov z zaščitnimi ukrepi (kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/477.)

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za uvoz (kodificirano besedilo) (COM(2014)0321 – C8-0012/2014 – 2014/0166(COD))

P8_TA(2015)0018 A8-0040/2014

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0321),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0012/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(2),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0040/2014),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. februarja 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za uvoz (Kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/478.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za izvoz (kodificirano besedilo) (COM(2014)0322 – C8-0013/2014 – 2014/0167(COD))

P8_TA(2015)0019 A8-0035/2014

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0322),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0013/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(2),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0035/2014),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. februarja 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za izvoz (kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/479.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o predlogu sklepa Sveta o izjavi držav članic glede sprejetja v interesu Evropske unije pristopa Gabona k Haaški Konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (COM(2011)0904 – C8-0263/2014 – 2011/0441(NLE))

P8_TA(2015)0020 A8-0007/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2011)0904),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške Konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) in točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0263/2014),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 14. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju členov 59 in 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0007/2015),

1.  odobri predlog sklepa Sveta in odobri sprejetje pristopa;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Gabona.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o predlogu sklepa Sveta o izjavi držav članic glede sprejetja v interesu Evropske unije pristopa Andore k Haaški Konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (COM(2011)0908 – C8-0264/2014 – 2011/0443(NLE))

P8_TA(2015)0021 A8-0004/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2011)0908),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške Konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) in točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0264/2014),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 14. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju členov 59 in 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0004/2015),

1.  odobri predlog sklepa Sveta in odobri sprejetje pristopa;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Andore.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o predlogu sklepa Sveta o izjavi držav članic glede sprejetja v interesu Evropske unije pristopa Sejšelov k Haaški Konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (COM(2011)0909 – C8-0265/2014 – 2011/0444(NLE))

P8_TA(2015)0022 A8-0006/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2011)0909),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške Konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) in točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0265/2014),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 14. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju členov 59 in 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0006/2015),

1.   odobri predlog sklepa Sveta in odobri sprejetje pristopa;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Sejšelov.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o predlogu sklepa Sveta o izjavi držav članic glede sprejetja v interesu Evropske unije pristopa Ruske federacije k Haaški Konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (COM(2011)0911 – C8-0266/2014 – 2011/0447(NLE))

P8_TA(2015)0023 A8-0008/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2011)0911),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške Konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) in točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0266/2014),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 14. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju člena 59 in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0008/2015),

1.  odobri predlog sklepa Sveta in odobri sprejetje pristopa;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ruske federacije.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o predlogu sklepa Sveta o izjavi držav članic glede sprejetja v interesu Evropske unije pristopa Albanije k Haaški Konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (COM(2011)0912 – C8-0262/2014 – 2011/0448(NLE))

P8_TA(2015)0024 A8-0002/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2011)0912),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške Konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) in točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0262/2014),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 14. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju členov 59 in 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0002/2015),

1.  odobri predlog sklepa Sveta in odobri sprejetje pristopa;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Albanije.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o predlogu sklepa Sveta o izjavi držav članic glede sprejetja v interesu Evropske unije pristopa Singapurja k Haaški Konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (COM(2011)0915 – C8-0267/2014 – 2011/0450(NLE))

P8_TA(2015)0025 A8-0003/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2011)0915),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške Konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) in točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0267/2014),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 14. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju členov 59 in 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0003/2015),

1.  odobri predlog sklepa Sveta in odobri sprejetje pristopa;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Singapurja.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o predlogu sklepa Sveta o izjavi držav članic glede sprejetja v interesu Evropske unije pristopa Maroka k Haaški Konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (COM(2011)0916 – C8-0268/2014 – 2011/0451(NLE))

P8_TA(2015)0026 A8-0005/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2011)0916),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) in točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0268/2014),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 14. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju členov 59 in 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0005/2015),

1.  odobri predlog sklepa Sveta in odobri sprejetje pristopa;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Maroka.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o predlogu sklepa Sveta o izjavi držav članic glede sprejetja v interesu Evropske unije pristopa Armenije k Haaški Konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (COM(2011)0917 – C8-0269/2014 – 2011/0452(NLE))

P8_TA(2015)0027 A8-0009/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2011)0917),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške Konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) in točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0269/2014),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 14. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju členov 59 in 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0009/2015),

1.  odobri predlog sklepa Sveta in odobri sprejetje pristopa;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Armenije.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o preverjanju veljavnosti mandatov poslancev (2014/2165(REG))

P8_TA(2015)0028 A8-0013/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976(1),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta(2), zlasti členov 2(1) in 3(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani(3),

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 7. julija 2005 in 30. aprila 2009(4),

–  ob upoštevanju členov 3, 4 in 11 ter Priloge I Poslovnika,

–  ob upoštevanju uradnih obvestil pristojnih organov držav članic o izidih volitev v Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0013/2015),

A.  ker člen 7(1) in (2) akta z dne 20. septembra 1976 določa funkcije, ki niso združljive s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta;

B.  ker člen 11 in Priloga I poslovnika Evropskega parlamenta določata, da morajo poslanci natančno prijaviti poklicne dejavnosti in druge funkcije in dejavnosti, za katere prejemajo plačilo;

C.  ker so vse države članice Parlament obvestile o imenih izvoljenih kandidatov, čeprav večina še vedno niso poslala seznamov namestnikov v vrstnem redu glede na izide glasovanja, kot to določa člen 3(4) poslovnika, oziroma so to storile z zamudo;

D.  ker so v nekaterih primerih države članice poslale nepopolna obvestila o izvoljenih kandidatih in so podrobnosti poslale naknadno;

E.  ker v nekaterih državah članicah ugovore zoper izvolitev nekaterih poslancev Evropskega parlamenta obravnavajo v skladu z nacionalno zakonodajo, ti postopki pa lahko vodijo v razveljavitev izvolitve teh poslancev;

F.  ker mora v skladu s členom 12 akta z dne 20. septembra 1976 Parlament odločiti o sporih v zvezi z veljavnostjo mandata poslancev samo, če gre pri sporih za kršitev določb akta, ne pa tudi v primeru kršitev nacionalnih volilnih določb, na katere se akt nanaša;

G.  ker mora Parlament pri preverjanju veljavnosti mandatov poslancev v skladu s členom 12 akta iz leta 1976 upoštevati volilne izide, kakor so jih uradno razglasili pristojni organi držav članic, brez možnosti diskrecijske pravice v zadevi; ker ta določba Parlamentu ne preprečuje, da po potrebi poroča o morebitnih primerih nezdružljivosti med nacionalnimi volilnimi zakonodajami, na katerih temeljijo izidi, ter pravom EU;

H.  ker so državljani nekaterih držav članic, ki določeno obdobje živijo v drugi državi, lahko prikrajšani za pravico, da glasujejo v domači državi članici (odvzem volilne pravice); ker v nekaterih primerih to lahko pomeni, da jim je odvzeta pasivna volilna pravica;

I.  ker je volilna komisija Združenega kraljestva poročala, da številni državljani drugih držav članic, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, na zadnjih volitvah v Evropski parlament niso mogli uresničiti svoje aktivne volilne pravice;

1.  razglaša veljavnost mandata poslancev Evropskega parlamenta iz priloge k tem sklepu, katerih izvolitev so sporočili pristojni nacionalni organi in ki so oddali pisne izjave na podlagi člena 7(1) in (2) akta z dne 20. septembra 1976 in Priloge I poslovnika, pod pogojem, da pristojni organi držav članic, kjer je prišlo do sporov zaradi volilnih izidov, ne sporočijo drugačne odločitve;

2.  ponovno prosi pristojne nacionalne organe, naj mu nemudoma sporočijo vsa imena izvoljenih kandidatov in imena namestnikov v vrstnem redu glede na izide glasovanja;

3.  poziva pristojne organe držav članic, naj nemudoma zaključijo preučevanje sporov, ki so bili posredovani, in obvestijo parlament o izidih;

4.  Meni, da je odvzem volilne pravice enakovreden kaznovanju državljanov, ki so uresničili pravico do prostega gibanja v EU (člen 20(2)(a) PDEU), odvzemu pravice voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament v državah članicah, kjer prebivajo (člen 20(2)(b) PDEU) in kršitev načela splošnih neposrednih volitev (člen 14(3) PEU in člen 1(3) akta iz leta 1976); meni, da se v nobenem primeru ne sme odvzeti volilne pravice za volitve v Evropski parlament in poziva Komisijo, naj zagotovi, da ta možnost ne bo obstajala v nobeni državi članici;

5.  poziva države članice, v katerih so se morda pojavile takšne težave, naj predvsem z odstranitvijo nepotrebnih upravnih ovir zagotovijo poenostavitev formalnosti za registracijo udeležbe državljanov drugih držav članic na volitvah v Evropski parlament bodisi kot volivcev bodisi kot kandidatov, da bodo naredile pravice iz člena 20(2)(a) in (b) PDEU učinkovite. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo praksa držav članic skladna s pravom EU;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

PRILOGA

Seznam poslancev Evropskega parlamenta, katerih mandat je veljaven

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Belgija (21 poslancev)

ANNEMANS Gerolf

ARENA Maria

ARIMONT Pascal

BAYET Hugues

BELET Ivo

DE BACKER Philippe

DEMESMAEKER Mark

DEPREZ Gérard

IDE Louis*

LAMBERTS Philippe

LOONES Sander**

MICHEL Louis

NEYTS-UYTTEBROECK Annemie***

RIES Frédérique

ROLIN Claude

STAES Bart

STEVENS Helga

TARABELLA Marc

THYSSEN Marianne****

VAN BREMPT Kathleen

VANDENKENDELAERE Tom*****

VAN OVERTVELDT Johan******

VERHOFSTADT Guy

(*) Mandat Louisa IDE je potekel 19. decembra 2014.

(**) Mandat veljaven od 14. oktobra 2014, ko so pristojni nacionalni organi sporočili izvolitev Johana VAN OVERTVELDTA namesto Sanderja LOONESA.

(***) Mandat Annemie NEYTS-UYTTEBROECK je potekel 1. januarja 2015.

(****) Mandat Marianne THYSSEN je potekel 1. novembra 2014.

(*****) Mandat veljaven od 6. novembra 2014, ko so pristojni nacionalni organi sporočili izvolitev Toma VANDENKENDELAEREJA namesto Marianne THYSSEN.

(******) Mandat Johana VAN OVERTVELDTA je potekel 11. oktobra 2014.

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Bolgarija (17 poslancev)

ALI Nedzhmi

BAREKOV Nikolay

DONCHEV Tomislav*

DZHAMBAZKI Angel

GABRIEL Mariya

HYUSMENOVA Filiz Hakaeva

IOTOVA Iliana Malinova

KOVATCHEV Andrey

KYUCHYUK Ilhan

MALINOV Svetoslav Hristov

MIHAYLOVA Iskra

NEKOV Momchil

NOVAKOV Andrey

PAUNOVA Eva

PIRINSKI Georgi

RADEV Emil

STANISHEV Sergey

URUTCHEV Vladimir

(*) Mandat Tomislava DONCHEVA je potekel 7. novembra 2014.

(**) Mandat veljaven od 24. novembra 2014, ko so pristojni nacionalni organi sporočili izvolitev Andreya NOVAKOVA namesto Tomislava DONCHEVA.

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Češka republika (21 poslancev)

Charanzová Dita

Dlabajová Martina

Ježek Petr

Keller Jan

Konečná Kateřina

Mach Petr

Maštálka Jiří

Niedermayer Ludek

Poc Pavel

Poche Miroslav

Polčák Stanislav

Pospíšil Jiří

Ransdorf Miloslav

Sehnalová Olga

Šojdrová Michaela

Štětina Jaromír

Svoboda Pavel

Telička Pavel

Tošenovský Evžen

Zahradil Jan

Zdechovský Tomáš

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Danska (13 poslancev)

AUKEN Margrete

BENDTSEN Bendt

CHRISTENSEN Ole

DOHRMANN Jørn

KARI Rina Ronja

KARLSSON Rikke

KOFOD Jeppe

MESSERSCHMIDT Morten

PETERSEN Morten Helveg

ROHDE Jens

SCHALDEMOSE Christel

TØRNӔS Ulla

VISTISEN Anders Primdahl

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Nemčija (96 poslancev)

ALBRECHT Jan Philipp

BALZ Burkhard

BÖGE Reimer

BROK Elmar

BUCHNER Klaus

BULLMANN Udo

BÜTIKOFER Reinhard

CASPARY Daniel

COLLIN-LANGEN Birgit

CRAMER Michael

DE MASI Fabio

DESS Albert

ECK Stefan

EHLER Christian

ERNST Cornelia

ERTUG Ismail

FERBER Markus

FLECKENSTEIN Knut

FLORENZ Karl-Heinz

GAHLER Michael

GEBHARDT Evelyne

GEIER Jens

GERICKE Arne

GIEGOLD Sven

GIESEKE Jens

GRÄSSLE Ingeborg

GROOTE Matthias

HÄNDEL Thomas

HARMS Rebecca

HÄUSLING Martin

HENKEL Hans-Olaf

HEUBUCH Maria

HOFFMANN Iris

HOHLMEIER Monika

JAHR Peter

KAMMEREVERT Petra

KAUFMANN Sylvia-Yvonne

KELLER Ska

KOCH Dieter-Lebrecht

KÖLMEL Bernd

KÖSTER Dietmar

KREHL Constanze Angela

KUHN Werner

LAMBSDORFF Alexander Graf

LANGE Bernd

LANGEN Werner

LEINEN Jo

LIESE Peter

LIETZ Arne

LINS Norbert

LOCHBIHLER Barbara

LÖSING Sabine

LUCKE Bernd

McALLISTER David

MANN Thomas

MEISSNER Gesine

MELIOR Susanne

MICHELS Martina

MÜLLER Ulrike

NEUSER Norbert

NIEBLER Angelika

NOICHL Maria

PIEPER Markus

PRETZELL Marcus

PREUSS Gabriele

QUISTHOUDT-ROWOHL Godelieve

REDA Julia

REINTKE Theresa

REUL Herbert

RODUST Ulrike

SCHOLZ Helmut

SCHULZ Martin

SCHULZE Sven

SCHUSTER Joachim

SCHWAB Andreas

SIMON Peter

SIPPEL Birgit

SOMMER Renate

SONNEBORN Martin

STARBATTY Joachim

STEINRUCK Jutta

von STORCH Beatrix

THEURER Michael

TREBESIUS Ulrike

TRÜPEL Helga

VERHEYEN Sabine

VOIGT Udo

VOSS Axel

WEBER Manfred

von WEIZSÄCKER Jakob

WERNER Martina

WESTPHAL Kerstin

WIELAND Rainer

WINKLER Hermann

ZELLER Joachim

ZIMMER Gabriele

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Estonija (6 poslancev)

ANSIP Andrus*

KALLAS Kaja

KELAM Tunne

LAURISTIN Marju

PAET Urmas**

TARAND Indrek

TOOM Yana

(*) Mandat Andrusa ANSIPA je potekel 1. novembra 2014.

(**) Mandat veljaven od 3. novembra 2014, ko so pristojni nacionalni organi sporočili izvolitev Urmasa PAETA namesto Andrusa ANSIPA.

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Irska (11 poslancev)

BOYLAN Lynn

CARTY Matt

CHILDERS Nessa

CLUNE Deirdre

CROWLEY Brian

FLANAGAN Luke “Ming”

HARKIN Marian

HAYES Brian

KELLY Seán

McGUINNESS Mairead

NÍ RIADA Liadh

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Grčija (21 poslancev)

ANDROULAKIS Nikos

CHRYSOGONOS Konstantinos

EPITIDEIOS Georgios

FOUNTOULIS Lampros

GLEZOS Emmanouil

GRAMMATIKAKIS Giorgos

KAILI Eva

KATROUGALOS Georgios

KEFALOGIANNIS Manolis

KUNEVA Kostadinka

KYRKOS Miltiadis

KYRTSOS Georgios

MARIAS Notis

PAPADAKIS Konstantinos

PAPADIMOULIS Dimitrios

SAKORAFA Sofia

SPYRAKI Maria

SYNADINOS Eleytherios

VOZEMBERG Elissavet

ZAGORAKIS Theodoros

ZARIANOPOULOS Sotirios

(*) Mandat Georgiosa KATROUGALOSA je potekel 27. januarja 2015.

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Španija (54 poslancev)

AGUILERA GARCÍA Clara Eugenia

ALBIOL GUZMÁN Marina

ARIAS CAÑETE Miguel*

AYALA SENDER Inés

AYUSO Pilar

BECERRA BASTERRECHEA Beatriz

BILBAO BARANDICA Izaskun

BLANCO LÓPEZ José

CABEZÓN RUIZ Soledad

CALVET CHAMBON Enrique**

COUSO PERMUY Javier***

del CASTILLO VERA Pilar

de GRANDES PASCUAL Luis

DÍAZ DE MERA GARCÍA

CONSUEGRA Agustín

ECHENIQUE ROBBA Pablo

ESTARÀS FERRAGUT Rosa

FERNÁNDEZ ÁLVAREZ Jonás

FISAS AYXELÀ Santiago

GAMBÚS Francesc

GARCÍA PÉREZ Iratxe

GARDIAZABAL RUBIAL Eider

GIRAUTA VIDAL Juan Carlos

GONZÁLEZ PEÑAS Tania****

GONZÁLEZ PONS Esteban

GUERRERO SALOM Enrique

GUTIÉRREZ PRIETO Sergio

HERRANZ GARCÍA Esther

IGLESIAS TURRIÓN Pablo

ITURGAIZ Carlos*****

JÁUREGUI ATONDO Ramón

JIMÉNEZ-BECERRIL BARRIO Teresa

JIMÉNEZ VILLAREJO Carlos******

JUARISTI ABAUNZ Iosu Mirena

LOPE FONTAGNÉ Verónica

LÓPEZ AGUILAR Juan Fernando

LÓPEZ BERMEJO Paloma

LÓPEZ FERNÁNDEZ Javier

LÓPEZ-ISTÚRIZ WHITE Antonio

MARAGALL Ernest

MATO ADROVER Gabriel

MAURA BARANDIARÁN Fernando

MEYER Willy*******

MILLÁN MON Francisco José

NART Javier

PAGAZAURTUNDÚA RUIZ María Teresa

RODRIGUEZ-RUBIO VÁZQUEZ Maria Teresa

SÁNCHEZ CALDENTEY Lola

SEBASTIÀ TALAVERA Jordi

SENRA RODRÍGUEZ María Lidia

SOSA WAGNER Francisco********

TERRICABRAS Josep-Maria

TREMOSA i BALCELLS Ramon

URTASUN Ernest

VALCÁRCEL SISO Ramón Luis

VALENCIANO MARTÍNEZ-OROZCO Elena

VALLINA DE LA NOVAL Ángela Rosa

ZALBA BIDEGAIN Pablo

(*) Mandat Miguela ARIASA CAÑETEJA je potekel 1. novembra 2014.

(**) Mandat veljaven od 20. novembra 2014, ko so pristojni nacionalni organi sporočili izvolitev Enriqueja CALVETA CHAMBONA namesto Francisca SOSE WAGNERJA.

(***) Mandat veljaven od 15. julija 2014, ko so pristojni nacionalni organi sporočili izvolitev Miguela ARIASA CAÑETEJA namesto Willyja MEYERJA.

(****) Mandat veljaven od 11. septembra 2014, ko so pristojni nacionalni organi sporočili izvolitev Tanie GONZÁLEZ PEÑAS namesto Carlosa JIMÉNEZA VILLAREJA.

(*****)Mandat veljaven od 6. novembra 2014, ko so pristojni nacionalni organi sporočili izvolitev Carlosa ITURGAIZA namesto Miguela ARIASA CAÑETE.

(******) Mandat Carlosa JIMÉNEZA VILLAREJA je potekel 1. avgusta 2014.

(*******) Mandat Willyja MEYERA je potekel 10. julija 2014.

(********) Mandat Francisca SOSE WAGNERJA je potekel 20. oktobra 2014.

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Francija (74 poslancev)

ALIOT Louis

ALLIOT-MARIE Michèle

ANDRIEU Eric

ARNAUTU Marie-Christine

ARTHUIS Jean

BALAS Guillaume

BAY Nicolas

BERÈS Pervenche

BERGERON Joëlle

BILDE Dominique

BOUTONNET Marie-Christine

BOVÉ José

BRIOIS Steeve

CADEC Alain

CAVADA Jean-Marie

CHAUPRADE Aymeric

DANJEAN Arnaud

DANTIN Michel

DATI Rachida

DELAHAYE Angélique

DELLI Karima

DENANOT Jean-Paul

de SARNEZ Marielle

D'ORNANO Mireille

DURAND Pascal

FERRAND Edouard

GODDYN SYLVIE

GOLLNISCH Bruno

GOULARD Sylvie

GRIESBECK Nathalie

GROSSETÊTE Françoise

GUILLAUME Sylvie

HORTEFEUX Brice

JADOT Yannick

JALKH Jean-François

JOLY Eva

JOULAUD Marc

JUVIN Philippe

LAMASSOURE Alain

LAVRILLEUX Jérôme

LEBRETON Gilles

LE GRIP Constance

LE HYARIC Patrick

LE PEN Jean-Marie

LE PEN Marine

LOISEAU Philippe

MANSCOUR Louis-Joseph

MARTIN Dominique

MARTIN Edouard

MAUREL Emmanuel

MÉLENCHON Jean-Luc

MELIN Joelle

MONOT Bernard

MONTEL Sophie

MORANO Nadine

MORIN-CHARTIER Elisabeth

MUSELIER Renaud

OMARJEE Younous

PARGNEAUX Gilles

PEILLON Vincent

PHILIPPOT Florian

PONGA Maurice

PROUST Franck

REVAULT D'ALLONNES BONNEFOY Christine

RIQUET Dominique

RIVASI Michèle

ROCHEFORT Robert

ROZIÈRE Virginie

SAÏFI Tokia

SANDER Anne

SCHAFFHAUSER Jean-Luc

THOMAS Isabelle

TROSZCZYNSKI Mylène

VERGIAT Marie-Christine

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Italija (73 poslancev)

ADINOLFI Isabella

AFFRONTE Marco

AGEA Laura

AIUTO Daniela

BEGHIN Tiziana

BENIFEI Brando Maria

BETTINI Goffredo Maria

BIZZOTTO Mara

BONAFÈ Simona

BORGHEZIO Mario

BORRELLI Davide

BRESSO Mercedes

BRIANO Renata

BUONANNO Gianluca

CAPUTO Nicola

CASTALDO Fabio Massimo

CESA Lorenzo

CHINNICI Caterina

CICU Salvatore

CIRIO Alberto

COFFERATI Sergio Gaetano

COMI Lara

CORRAO Ignazio

COSTA Silvia

COZZOLINO Andrea

D'AMATO Rosa

DANTI Nicola

DE CASTRO Paolo

DE MONTE Isabella

DORFMANN Herbert

EVI Eleonora

FERRARA Laura

FITTO Raffaele

FONTANA Lorenzo*

FORENZA Eleonora

GARDINI Elisabetta

GASBARRA Enrico

GENTILE Elena

GIUFFRIDA Michela

GUALTIERI Roberto

KYENGE Kashetu

LA VIA Giovanni

MALTESE Curzio

MARTUSCIELLO Fulvio

MATERA Barbara

MOI Giulia

MORETTI Alessandra

MORGANO Luigi

MOSCA Alessia Maria

MUSSOLINI Alessandra

PANZERI Pier Antonio

PAOLUCCI Massimo

PATRICIELLO Aldo

PEDICINI Piernicola

PICIERNO Giuseppina

PITTELLA Gianni

POGLIESE Salvatore Domenico

SALINI Massimiliano

SALVINI Matteo

SASSOLI David-Maria

SCHLEIN Elena Ethel

SERNAGIOTTO Remo

SORU Renato

SPINELLI Barbara

TAJANI Antonio

TAMBURRANO Dario

TOIA Patrizia

TOSI Flavio**

TOTI Giovanni

VALLI Marco

VIOTTI Daniele

ZANNI Marco

ZANONATO Flavio

ZULLO Marco

(*) Mandat veljaven od 11. julija 2014, ko so pristojni nacionalni organi sporočili izvolitev Lorenza FONTANE namesto Flavia TOSI.

(**) Mandat Alessandre MORETTI je potekel 2. februarja 2015.

(**) Mandat Flavia TOSI je potekel 9. julija 2014.

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Ciper (6 poslancev)

CHRISTOFOROU Lefteris *

HADJIGEORGIOU Takis

MAVRIDES Costas

PAPADAKIS Demetris

STYLIANIDES Christos**

SYLIKIOTIS Neoklis

THEOCHAROUS Eleni

(*) Mandat veljaven od 3. novembra 2014, ko so pristojni nacionalni organi sporočili izvolitev Lefterisa CHRISTOFOROUJA namesto Christosa STYLIANIDESA.

(**) Mandat Christosa STYLIANIDESA je potekel 1. novembra 2014.

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Latvija (8 poslancev)

DOMBROVSKIS Valdis*

GRIGULE Iveta

KALNIETE Sandra

KARIŅŠ Krišjānis

MAMIKINS Andrejs

PABRIKS Artis

VAIDERE Inese**

ŽDANOKA Tatjana

ZĪLE Roberts

(*) Mandat Valdisa DOMBROVSKISA je potekel 1. novembra 2014.

(**) Mandat veljaven od 1. novembra 2014, ko so pristojni nacionalni organi sporočili izvolitev Inese VAIDERE namesto Valdisa DOMBROVSKISA.

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Litva (11 poslancev)

AUŠTREVIČIUS Petras

BALČYTIS Zigmantas

BLINKEVIČIŪTĖ Vilija

GUOGA Antanas

LANDSBERGIS Gabrielius

MAZURONIS Valentinas

PAKSAS Rolandas

ROPÉ Bronis

SAUDARGAS Algirdas

TOMAŠEVSKI Valdemar

USPASKICH Viktor

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Luksemburg (6 poslancev)

BACH Georges

DELVAUX-STEHRES Mady

ENGEL Frank

GOERENS Charles

REDING Viviane

TURMES Claude

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Hrvaška (11 poslancev)

BORZAN Biljana

JAKOVČIĆ Ivan

MALETIĆ Ivana

PETIR Marijana

PICULA Tonino

PLENKOVIĆ Andrej

RADOŠ Jozo

ŠKRLEC Davor

STIER Davor Ivo

ŠUICA Dubravka

TOMAŠIĆ Ruža

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Madžarska (21 poslancev)

BALCZÓ Zoltán

BOCSKOR Andrea

DELI Andor

DEUTSCH Tamás

ERDŐS Norbert

GÁL Kinga

GÁLL-PELCZ Ildikó

GYÜRK András

HÖLVÉNYI György

JÁVOR Benedek

KÓSA Ádám

KOVÁCS Béla

MESZERICS Tamás

MOLNÁR Csaba

MORVAI Krisztina

NIEDERMÜLLER Péter

SCHÖPFLIN György

SZÁJER József

SZANYI Tibor Jenő

TŐKÉS László

UJHELYI István

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Malta (6 poslancev)

CASA David

COMODINI CACHIA Therese

DALLI Miriam

METSOLA Roberta

MIZZI Marlene

SANT Alfred

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Nizozemska (26 poslancev)

van BAALEN Johannes Cornelis

BELDER Bas

van de CAMP Wim

van DALEN Peter

EICKHOUT Bas

GERBRANDY Gerben-Jan

de GRAAFF Marcel

HAZEKAMP Antje Anna Helena

HUITEMA Jan

JANSEN Hans

de JONG Cornelis

JONGERIUS Agnes

de LANGE Esther

LENAERS Jeroen

MAEIJER Vicky

van MILTENBURG Matthijs

MINEUR Anne-Marie

van NIEUWENHUIZEN-WIJBENGA Cora

van NISTELROOIJ Lambert

PIRI Kati

SARGENTINI Judith

SCHAAKE Marietje

SCHREIJER-PIERIK Annie

STUGER Olaf

TANG Paul

in 't VELD Sophia

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Avstrija (18 poslancev)

BECKER Heinz K.

FREUND Eugen

KADENBACH Karin

KAPPEL Barbara

KARAS Othmar

KÖSTINGER Elisabeth

LEICHTFRIED Jörg

LUNACEK Ulrike

MAYER Georg

MLINAR Angelika

OBERMAYR Franz

REGNER Evelyn

REIMON Michel

RÜBIG Paul

SCHMIDT Claudia

VANA Monika

VILIMSKY Harald

WEIDENHOLZER Josef

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Poljska (51 poslancev)

BONI Michał

BUZEK Jerzy

CZARNECKI Ryszard

DUDA Andrzej Sebastian

FOTYGA Anna Elżbieta

GERINGER de OEDENBERG Lidia Joanna

GIEREK Adam

GOSIEWSKA Beata Barbara

GRÓBARCZYK Marek Józef

GRZYB Andrzej

HETMAN Krzysztof

HÜBNER Danuta Maria

IWASZKIEWICZ Robert Jarosław

JACKIEWICZ Dawid Bohdan

JAZŁOWIECKA Danuta

JUREK Marek

KALINOWSKI Jarosław

KARSKI Karol Adam

KORWIN-MIKKE Janusz Ryszard

KOZŁOWSKA-RAJEWICZ Agnieszka

KRASNODĘBSKI Zdzisław Marek

KUDRYCKA Barbara

KUŹMIUK Zbigniew Krzysztof

LEGUTKO Ryszard Antoni

LEWANDOWSKI Janusz

LIBERADZKI Bogusław

ŁUKACIJEWSKA Elżbieta Katarzyna

ŁYBACKA Krystyna

MARUSIK Michał

OLBRYCHT Jan

OŻÓG Stanisław

PIECHA Bolesław Grzegorz

PIOTROWSKI Mirosław

PITERA Julia

PLURA Marek Mirosław

PORĘBA Tomasz Piotr

ROSATI Dariusz

SARYUSZ-WOLSKI Jacek

SIEKIERSKI Czesław Adam

SZEJNFELD Adam

THUN UND HOHENSTEIN Róża Gräfin von

UJAZDOWSKI Kazimierz Michał

WAŁĘSA Jarosław Leszek

WENTA Bogdan Brunon

WIŚNIEWSKA Jadwiga

WOJCIECHOWSKI Janusz

ZDROJEWSKI Bogdan Andrzej

ZEMKE Janusz Władysław

ZŁOTOWSKI Kosma Tadeusz

ZWIEFKA Tadeusz

ŻÓŁTEK Stanisław Józef

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Portugalska (21 poslancev)

ASSIS Francisco

COELHO Carlos

FARIA José Inácio

FERNANDES José Manuel

FERREIRA Elisa

FERREIRA João

GOMES Ana

MARINHO E PINTO António

MATIAS Marisa

MELO Nuno

MONTEIRO DE AGUIAR Cláudia

RANGEL Paulo

RIBEIRO Sofia

RODRIGUES Liliana

RODRIGUES Maria João

RUAS Fernando

SERRÃO SANTOS Ricardo

SILVA PEREIRA Pedro

VIEGAS Miguel

ZORRINHO Carlos

ZUBER Inês Cristina

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Romunija (32 poslancev)

BOŞTINARU Victor

BUDA Daniel

BUŞOI Cristian Silviu

CREŢU Corina*

CRISTEA Andi-Lucian

DĂNCILĂ Vasilica Viorica

DIACONU Mircea

DRĂGHICI Damian

FRUNZULICĂ Doru-Claudian

GRAPINI Maria

HELLVIG Eduard-Raul

IVAN Cătălin Sorin

MACOVEI Monica Luisa

MĂNESCU Ramona Nicole

MARINESCU Marian-Jean

MOISĂ Ionel-Sorin

MUREȘAN Siegfried Vasile

NEGRESCU Victor

NICA Dan

NICOLAI Norica

PAŞCU Ioan Mircea

PAVEL Emilian **

PREDA Cristian Dan

REBEGA Constantin-Laurențiu

SÂRBU Daciana Octavia

SÓGOR Csaba

STOLOJAN Theodor Dumitru

TĂNĂSESCU Claudiu Ciprian

TAPARDEL Ana-Claudia

UNGUREANU Traian

VĂLEAN Adina-Ioana

WEBER Renate

WINKLER Iuliu

(*) Mandat Corine CREŢU je potekel 1. novembra 2014.

(**) Mandat veljaven od 1. novembra 2014, ko so pristojni nacionalni organi sporočili izvolitev Emiliana PAVLA namesto Corine CREŢU.

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Slovenija (8 poslancev)

BOGOVIČ Franc

FAJON Tanja

PETERLE Alojz

ŠOLTES Igor

ŠULIN Patricija

TOMC Romana

VAJGL Ivo

ZVER Milan

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Slovaška (13 poslancev)

CSÁKY Pál

FLAŠIKOVÁ BEŇOVÁ Monika

KUKAN Eduard

MAŇKA Vladimír

MIKOLÁŠIK Miroslav

NAGY József

SMOLKOVÁ Monika

ŠKRIPEK Branislav

ŠTEFANEC Ivan

SULÍK Richard

ZÁBORSKÁ Anna

ZALA Boris

ŽITŇANSKÁ Jana

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Finska (13 poslancev)

HALLA-AHO Jussi

HAUTALA Heidi

JAAKONSAARI Liisa

JÄÄTTEENMÄKI Anneli

KUMPULA-NATRI Miapetra

KYLLÖNEN Merja

PIETIKÄINEN Sirpa

REHN Olli

SARVAMAA Petri

TERHO Sampo

TORVALDS Nils

VÄYRYNEN Paavo

VIRKKUNEN Henna

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Švedska (20 poslancev)

ADAKTUSSON Lars

ANDERSSON Max

BJÖRK Malin

CEBALLOS Bodil

CORAZZA BILDT Anna Maria

ENGSTRÖM Linnéa*

ERIKSSON Peter

FEDERLEY Fredrick

FJELLNER Christofer

GUTELAND Jytte

HEDH Anna

HÖKMARK Gunnar

LÖVIN Isabella**

LUDVIGSSON Olle

LUNDGREN Peter

NILSSON Jens

PAULSEN Marit

POST Soraya

ULVSKOG Marita

WIKSTRÖM Cecilia

WINBERG Kristina

(*) Mandat veljaven od 8. oktobra 2014, ko so pristojni nacionalni organi sporočili izvolitev Linnée ENGSTRÖM namesto Isabelle LÖVIN.

(**) Mandat Isabelle LÖVIN je potekel 3. oktobra 2014.

IZVOLJENI POSLANCI PARLAMENTA PO DRŽAVAH ČLANICAH

(1.  julij 2014)

Združeno kraljestvo (73 poslancev)

AGNEW John Stuart

AKER Tim

ANDERSON Lucy

ANDERSON Martina

ARNOTT Jonathan

ASHWORTH Richard

ATKINSON Janice

BASHIR Amjad

BATTEN Gerard

BEARDER Catherine

BOURS Louise

BRADBOURN Philip*

BRANNEN Paul

CAMPBELL BANNERMAN David

CARVER Jim

COBURN David

COLLINS Jane

CORBETT Richard

DANCE Seb

(The Earl of) DARTMOUTH William

DEVA Nirj

DODDS Anneliese

DODDS Diane

DUNCAN Ian

ETHERIDGE Bill

EVANS Jill

FARAGE Nigel

FINCH Raymond

FORD Vicky

FOSTER Jacqueline

FOX Ashley

GILL Nathan

GILL Neena

GIRLING Julie

GRIFFIN Theresa

HANNAN Daniel

HELMER Roger

HONEYBALL Mary

HOOKEM Mike

HOWITT Richard

HUDGHTON Ian

JAMES Diane

KAMALL Syed

KARIM Sajjad

KHAN Afzal

KIRKHOPE Timothy

KIRTON-DARLING Jude

LAMBERT Jean

LEWER Andrew

McAVAN Linda

McCLARKIN Emma

McINTYRE Anthea

MARTIN David

MOODY Clare

MORAES Claude

NICHOLSON James

NUTTALL Paul

O'FLYNN Patrick

PARKER Margot

REID Julia

SCOTT CATO Molly

SEYMOUR Jill

SIMON Sion

SMITH Alyn

STIHLER Catherine

SWINBURNE Kay

TANNOCK Charles

TAYLOR Keith

VAN ORDEN Geoffrey

VAUGHAN Derek

WARD Julie

WILLMOTT Glenis

WOOLFE Steven

(*) Mandat Philipa BRADBOURNA je potekel 20. decembra 2014.

(1) UL L 278, 8.10.1976, str. 5. (2) UL L 262, 7.10.2005, str. 1. (3) UL L 329, 30.12.1993, str. 34. (4) Sodba v zadevi Le Pen proti Parlamentu, C-208/03, EU:C:2005:429, in sodba v zadevi Italija in Donnici proti Parlamentu, C-393/07 in C-9/08, EU:C:2009:275.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (COM(2014)0476 – C8-0113/2014 – 2014/0218(COD))

P8_TA(2015)0029 A8-0001/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0476),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8‑0113/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. oktobra 2014(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0001/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. februarja 2015 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2015/… Evropskega parlamenta in Sveta o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2015/413.)

(1) UL C 12, 15.1.2015, str. 115.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Senegal o trajnostnem ribolovu ter njegovega protokola o izvajanju, v imenu Evropske unije (12812/2014 – C8-0276/2014 – 2014/0238(NLE))

P8_TA(2015)0030 A8-0010/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12812/2014),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribolovu med Evropsko unijo in Republiko Senegal (12830/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43, točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0276/2014),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A8-0010/2015),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje zapisnike in sklepe sej skupnega odbora iz člena 7 sporazuma ter večletni sektorski program iz člena 4 novega protokola;

3.  poziva Komisijo, naj predstavnikom Parlamenta omogoči, da se kot opazovalci udeležujejo sej skupnega odbora;

4.  poziva Komisijo, naj pred potekom veljavnosti sedanjega sporazuma in pred začetkom pogajanj o prihodnjem sporazumu Parlamentu in Svetu posreduje podrobne podatke v obliki naknadnega poročila o stroških in koristih sporazuma;

5.  poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje letna poročila o izvajanju sporazuma, zlasti glede večletnega programa iz člena 4 protokola o izvajanju k sporazumu, pa tudi podroben opis uporabe sredstev, zagotovljenih v skladu s sporazumom;

6.  poziva Komisijo in Svet, naj v skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji in členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v okviru svojih pristojnosti Parlament hitro in izčrpno obveščata o vseh fazah postopka, povezanega s protokolom in njegovim podaljšanjem;

7.   poziva Komisijo, naj se osredotoči zlasti na spodbujanje lokalnega upravljanja in odgovornosti, ter da olajša posredovanje ustreznih informacij vsem lokalnim akterjem, ki jih zanima sporazum in njegovo izvajanje;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Senegal.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o poročilu senata ZDA o mučenju, ki ga je izvajala CIA (2014/2997(RSP))

P8_TA(2015)0031 B8-0098/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 2, 3, 4, 6, 7 in 21,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 1, 2, 3, 4, 18 in 19,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov,

–  ob upoštevanju ustreznih instrumentov OZN na področju človekovih pravic, zlasti Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju z dne 10. decembra 1984 in njenih ustreznih protokolov ter Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem z dne 20. decembra 2006,

–  ob upoštevanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Al Naširi proti Poljski, Abu Zubajda proti Litvi, Husajn (Abu Zubajda) proti Poljski, El Masri proti Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Nasr in Ghali proti Italiji in Al Naširi proti Romuniji,

–  ob upoštevanju sodbe italijanskega sodišča, s katero je bilo na zaporne kazni v odsotnosti obsojenih 22 agentov agencije CIA, pilot zračnih sil ZDA in italijanska agenta zaradi njihove vloge pri ugrabitvi milanskega imama Abu Omarja leta 2003,

–  ob upoštevanju resolucije z dne 6. julija 2006 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA ob delnem zaključku dela začasnega odbora(1),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 14. februarja 2007 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA(2),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 11. septembra 2012 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA: nadaljnje ukrepanje po poročilu odbora TDIP Evropskega parlamenta(3),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 10. oktobra 2013 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA(4),

–  ob upoštevanju študije odbora senata ZDA za obveščevalne dejavnosti (SSCI) o programu agencije CIA za pridržanje in zasliševanje in njeni uporabi različnih oblik mučenja pri pripornikih med 2001 in 2006,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o Guantanamu, najnovejša je z dne 23. maja 2013 z naslovom "Guantanamo: gladovna stavka zapornikov"(5),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o temeljnih pravicah in načelu pravne države ter poročila Komisije za leto 2013 o uporabi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Luxembourg, 5. in 6. junij 2014),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2012)(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Novi okvir EU za krepitev načela pravne države“ z dne 11. marca 2014 (COM(2014)0158),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o boju proti korupciji v EU z dne 3. februarja 2014 (COM(2014)0038),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je spoštovanje temeljnih pravic in načela pravne države bistvena sestavina uspešnih protiterorističnih politik;

B.  ker je Parlament večkrat obsodil program izrednih izročitev in skrivnih pridržanj, ki ga je izvajala CIA in v okviru katerega so bile povzročene številne kršitve človekovih pravic, med njimi uporaba mučenja in drugih oblik nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, skrivna pridržanja, pridržanja brez sojenja in kršitve načela nevračanja;

C.  ker tudi za politike državne varnosti in boja proti terorizmu kljub njihovi posebni naravi še vedno velja načelo odgovornosti, poleg tega za kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic nekaznovanje ni mogoče;

D.  ker je prevzemanje odgovornosti za izredne izročitve, ugrabitve, nezakonita skrivna pridržanja in mučenje nujno, da bi učinkovito varovali in spodbujali človekove pravice v notranjih in zunanjih politikah EU ter zagotovili legitimne in učinkovite varnostne ukrepe, ki temeljijo na načelu pravne države;

E.  ker je Parlament večkrat pozval k polni preiskavi sodelovanja držav članic EU v programu skrivnih pridržanj in izrednih izročitev agencije CIA;

F.  ker je prejšnji sklic Parlamenta v zgoraj navedeni resoluciji z dne 10. oktobra 2013 pozval zdajšnji sklic Parlamenta, naj še naprej izpolnjuje in izvaja mandat, ki ga je dal začasni odbor za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške osrednje obveščevalne agencije CIA, ter posledično zagotovi, da so bila njegova priporočila upoštevana, pregleda nove elemente, ki so se morebiti pojavili, in v celoti uporabi in razvije svojo preiskovalno pravico;

G.  ker poročilo odbora senata ZDA za obveščevalne dejavnosti razkriva nova dejstva, ki krepijo domneve, da so številne države članice EU, njihovi organi in uradniki ter agenti njihovih varnostnih in obveščevalnih služb sodelovali pri programu skrivnih pridržanj in izrednih izročitev agencije CIA, včasih tudi na koruptiven način, saj jim je agencija CIA v zameno za njihovo sodelovanje plačevala znatne vsote denarja;

H.  ker poročilo odbora senata ZDA za obveščevalne dejavnosti zavrača trditve agencije CIA, da so z mučenjem pridobili podatke, ki jih ne bi bilo mogoče pridobiti z običajnimi, nenasilnimi zasliševalnimi tehnikami;

I.  ker je na nacionalnem sodišču (Audiencia Nacional) Kraljevine Španije odprta kazenska zadeva (št. 150/09 pred centralnim sodiščem št. 5 (Juzgado Central No 5)) o mučenju v pomorskem oporišču v zalivu Guantánamo;

J.  ker se je predsednik ZDA Barack Obama zavezal, da bo do januarja 2010 zaprl objekt za pridržanje v zalivu Guantanamo, kjer je zaprtih 122 oseb, brez da bi bile proti njim vložene uradne obtožnice, ki bi jih bremenile kaznivih dejanj, vključno s 54 osebami, katerim je bila uradno odobrena izpustitev;

K.  ker je pomoč držav članic EU pri preselitvi nekaterih zapornikov iz Guantanama počasna in omejena;

1.  pozdravlja odločitev odbora senata ZDA za obveščevalne dejavnosti, da objavi povzetek poročila o programu pridržanja in zasliševanja, ki ga je izvajala agencija CIA; spodbuja objavo celotnega poročila brez pretiranih in nepotrebnih popravkov;

2.  izraža odločno obsodbo grozovitih zasliševalnih praks, s katerimi so bile zaznamovane te nezakonite protiteroristične operacije; poudarja temeljni zaključek senata ZDA, da nasilne metode agencije CIA niso privedle do pridobitve podatkov, ki bi preprečili nadaljnje teroristične napade; ponovno izraža svojo absolutno obsodbo mučenja;

3.  meni, da so se zaradi prepričanja, da za program agencije CIA nihče ne bo kaznovan, nadaljevale kršitve temeljnih pravic, kot so kasneje odkriti programi množičnega nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost in tajnih služb različnih držav članic EU;

4.  poziva ZDA, naj opravijo preiskavo in kazensko preganjajo množične kršitve človekovih pravic, ki so bile posledica programov izročitev in skrivnih pridržanj agencije CIA, in upoštevajo vse zahteve držav članic EU za informacije, izročitve ali učinkovita pravna sredstva za žrtve v zvezi s programom agencije CIA;

5.  ponovno poziva države članice, naj raziščejo domneve, da so bili na njihovem ozemlju skrivni zapori, v katerih so bili pridržani ljudje v okviru programa agencije CIA, in kazensko preganjajo vpletene v te operacije, upoštevajoč vse nove dokaze, ki so se pojavili;

6.  poziva države članice, naj temeljito preučijo nedavne obtožbe, da so se nezakonite izročitve, pridržanja in mučenje dogajale na njihovem ozemlju ter naj kazensko preganjajo odgovorne;

7.  je zaskrbljen zaradi ovir, na katere so naletele nacionalne parlamentarne in pravosodne preiskave vpletenosti nekaterih držav članic v program agencije CIA, zaradi zlorab instituta državne tajnosti in zaradi nepotrebnega označevanja dokumentov za tajne, kar je pripeljalo do tega, da so bili kazenski postopki zaključeni in da storilci, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic, niso bili kaznovani;

8.  poziva, naj se nemudoma objavijo ugotovitve obstoječih preiskav o vpletenosti držav članic v program CIE, zlasti Chilcotove preiskave;

9.  poziva k sprejetju notranje strategije EU za temeljne pravice ter poziva Komisijo, naj predloži sprejetje takšne strategije in z njo povezanega akcijskega načrta;

10.  naroči Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj v povezavi o Odborom za zunanje zadeve in še zlasti njegovim pododborom za človekove pravice nadaljuje s svojo preiskavo o „domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA“ in naj najkasneje po enem letu na plenarnem zasedanju poroča o:

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 303E, 13.12.2006, str. 833. (2) UL C 287E, 29.11.2007, str. 309. (3) UL C 353E, 3.12.2013, str. 1. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0418. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0231. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0173. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o protiterorističnih ukrepih (2015/2530(RSP))

P8_TA(2015)0032 RC-B8-0122/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 7 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 4, 16, 20, 67, 68, 70, 71, 72, 75, 82, 83, 84, 85, 86, 87 in 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 6, 7, 8, 10(1), 11, 12, 21, 47 do 50, 52 in 53,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. junija 2014 o končnem poročilu o izvajanju strategije notranje varnosti EU za obdobje 2010–2014 (COM(2014)0365),

–  ob upoštevanju poročila Europola o stanju in trendih na področju terorizma v Evropski uniji (TE-SAT) za leto 2014,

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN z dne 24. septembra 2014 o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi terorističnih dejanj (resolucija št. 2178(2014)),

–  ob upoštevanju strategije notranje varnosti Evropske unije, ki jo je sprejel Svet 25. februarja 2010,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost(1),

–  ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2009 Svetu o problematiki profiliranja, zlasti na podlagi narodnosti in rase, pri protiterorističnih dejavnostih, izvrševanju predpisov, priseljevanju ter carinskem in mejnem nadzoru(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o drugem poročilu o izvajanju strategije notranje varnosti EU(3),

–  ob upoštevanju Europolove ocene ogroženosti zaradi internetnega organiziranega kriminala (iOCTA) za leto 2014,

–  ob upoštevanju Europolove ocene ogroženosti zaradi organiziranega kriminala in hudih kaznivih dejanj v EU (SOCTA) za leto 2013,

–  ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 28. januarja 2015 o protiterorističnih ukrepih,

–  ob upoštevanju neformalne seje Sveta za pravosodje in notranje zadeve, ki je potekala v Rigi 29. in 30. januarja 2015,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o obnovljeni strategiji notranje varnosti EU(4),

–  ob upoštevanju izjave z neformalne seje Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 11. januarja 2015,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 9. oktobra 2014 in 5. decembra 2014,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega koordinatorja za boj proti terorizmu Evropskemu svetu z dne 24. novembra 2014 (15799/14),

–  ob upoštevanju delovnega programa Komisije za leto 2015, objavljenega 16. decembra 2014 (COM(2014)0910),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. januarja 2014 z naslovom Preprečevanje radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem: kako okrepiti odziv EU (COM(2013)0941),

–  ob upoštevanju mnenja Delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29 o uporabi konceptov nujnosti in sorazmernosti ter varstvu podatkov v sektorju odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (mnenje 01/2014);

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 8. aprila 2014 v združenih zadevah C–293/12 in C–594/12 (Digital Rights Ireland Ltd, Seitlinger in drugi) ter mnenja pravne službe Parlamenta o razlagi te sodbe,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker sta terorizem in nasilni ekstremizem med največjimi grožnjami za našo varnost in naše svoboščine;

B.  ker nas nedavni tragični dogodki v Parizu opominjajo, da se Evropska unija sooča s stalno in vse resnejšo teroristično grožnjo, ki je v zadnjem desetletju resno prizadela številne države članice, saj cilji napadov niso bili samo ljudje, temveč tudi vrednote in svoboščine, na katerih temelji Unija;

C.  ker Listina EU o temeljnih pravicah med drugim zagotavlja pravico do varnosti in ker je spoštovanje temeljnih pravic in državljanskih svoboščin bistvena sestavina uspešne protiteroristične politike;

D.  ker bi morale strategije preprečevanja v okviru boja proti terorizmu temeljiti na večstranskem pristopu za neposredno preprečevanje priprav za napade na ozemlju EU in obravnavo temeljnih vzrokov terorizma; ker je terorizem globalna grožnja, ki jo je treba obravnavati na lokalni, nacionalni, evropski in globalni ravni, če želimo izboljšati varnost naših državljanov, ubraniti temeljne vrednote svobode, demokracije in človekovih pravic ter zagotoviti spoštovanje mednarodnega prava;

E.  ker so hudi teroristični napadi na ozemlju EU, ki so se zgodili po 11. Septembru 2001, nazadnje januarja letos, močno vplivali na občutek varnosti med državljani in prebivalci EU; ker so se varnostne razmere v Evropi v zadnjih letih drastično spremenile zaradi novih konfliktov in pretresov v neposrednem sosedstvu EU, hitrega razvoja novih tehnologij in skrb zbujajočega porasta radikalizacije, ki povzroča nasilje in terorizem tako v EU kot v sosednjih državah;

F.  ker je širjenje teroristične propagande zaradi uporabe interneta in družbenih medijev lažje; ker kibernetski terorizem terorističnim skupinam omogoča, da navezujejo in vzdržujejo stike, ne da bi jih pri tem fizično ovirale meje, zaradi česar se je zmanjšala njihova potreba po bazah in zatočiščih znotraj držav;

G.  ker je EU izpostavljena resnim in vse večjim grožnjam tako imenovanih „tujih borcev“, posameznikov, ki potujejo v državo, ki ni država njihovega bivališča ali državljanstva, da bi izvedli ali načrtovali teroristična dejanja, izvajali teroristična urjenja ali se jih udeležili, tudi v zvezi z oboroženimi spopadi; ker naj bi po ocenah 3500 do 5000 državljanov EU ob izbruhu nasilja v Siriji, Iraku in Libiji zapustilo domovino, da bi postali tuji borci, kar je izjemen izziv za varnost državljanov EU;

1.  kar najostreje obsoja grozodejstva v Parizu in ponovno izraža svoje globoko sočutje in enotnost s francoskim ljudstvom in družinami žrtev pri svetovnem boju proti terorizmu in napadu na naše demokratične vrednote in svoboščine;

2.  odločno in kategorično obsoja vsa teroristična dejanja, spodbujanje terorizma, poveličevanje vpletenih v terorizem, in zagovarjanje ekstremističnih nasilnih ideologij, kjerkoli na svetu se izvajajo ali zagovarjajo; poudarja, da brez varnosti ni svobode in brez svobode ni varnosti;

3.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da hitro narašča število državljanov EU, ki potujejo na konfliktna območja in se tam pridružujejo terorističnim organizacijam, pozneje pa se vračajo na ozemlje EU, kar predstavlja tveganje za notranjo varnost Unije in življenja državljanov EU; poziva Komisijo, naj predloži jasno in skupno opredelitev „tujih borcev iz EU“, da zagotovi pravno varnost;

4.  poudarja, da se je treba problema državljanov EU, ki odpotujejo v tujino, kjer se borijo za teroristične organizacije, lotiti z bolj specializiranimi ukrepi; potrjuje, da je v nekaterih primerih sicer mogoč kazenski pregon, ob tem pa bi bilo treba z drugimi ukrepi preprečevati radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem, evropskim in drugim bojevnikom preprečiti potovanje ter ustrezno obravnavati povratnike; poziva države članice in Komisijo, naj oblikujejo najboljšo prakso po vzoru držav članic, ki so sprejele uspešne strategije, akcijske načrte in programe na tem področju;

Boj proti dejanskim vzrokom terorizma in radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem:

5.  poudarja, da je za obravnavo groženj, ki jih predstavlja terorizem na splošno, potrebna protiteroristična strategija, ki bo temeljila na večplastnem pristopu in bo celovito obravnavala temeljne dejavnike za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem, kot so spodbujanje socialne kohezije, vključevanja in politične in verske strpnosti, preprečevanje nastajanja getov analiza spletnega spodbujanja k izvajanju terorističnih dejanj in delovanje kot protiutež, preprečevanje pridruževanja terorističnim organizacijam, preprečevanje in zaustavljanje novačenja in sodelovanja v oboroženih spopadih, onemogočanje finančne podpore terorističnim organizacijam in posameznikom, ki se jim želijo pridružiti, zagotavljanje odločnega sodnega pregona, kjer je to ustrezno, in zagotavljanje ustreznih pripomočkov organom kazenskega pregona za izvajanje njihovih dolžnosti ob polnem spoštovanju temeljnih pravic;

6.  poziva države članice, naj vlagajo v sheme, ki obravnavajo temeljne vzroke za radikalizacijo, vključno z izobraževalnimi programi, spodbujanjem integracije, socialne vključenosti, dialoga, udeležbe, enakosti, strpnosti in razumevanja med različnimi kulturami in religijami ter programi rehabilitacije;

7.  z izjemno zaskrbljenostjo opozarja na pojav radikalizacije v zaporih in poziva države članice, naj si izmenjajo primere najboljše prakse na tem področju; poziva k temu, da se posebno pozornost nameni zaporom in pogojem v njih ter opredelijo ciljno usmerjeni ukrepi za preprečevanje radikalizacije v tem okolju; poziva države članice, naj storijo več, da bi izboljšale sisteme upravljanja zaporov, olajšale odkrivanje zapornikov, ki so udeleženi v pripravi terorističnih dejanj, spremljale in preprečevale procese radikalizacije ter vzpostavile posebne programe deradikalizacije;

8.  poudarja, da je nujno treba okrepiti preprečevanje radikalizacije in spodbujati programe njenega odpravljanja, pri tem pa krepiti skupnosti in civilno družbo na nacionalni in lokalni ravni ter sodelovati z njimi, da bi preprečili širjenje skrajnih ideologij; poziva Komisijo, naj okrepi mrežo za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN), ki povezuje vse akterje, udeležene pri pripravi kampanj proti radikalizaciji in pri vzpostavitvi struktur in postopkov deradikalizacije, ki so namenjeni tujim borcev povratnikom, ter naj se neposredno zoperstavi skrajnim ideologijam, tako da ponudi pozitivne alternative;

9.  podpira sprejetje evropske strategije za boj proti teroristični propagandi, radikalnim mrežam in novačenju prek spleta, in sicer na podlagi preteklih prizadevanj in pobud na medvladni in prostovoljni ravni, da bi okrepili izmenjavo dobrih praks in uspešnih metod na tem področju;

10.  poziva k sprejetju priporočila Sveta o nacionalnih strategijah preprečevanja radikalizacije, ki bi obravnavale številne dejavnike, zaradi katerih pride do radikalizacije, in državam članicam podale priporočila za vzpostavitev programov, ki bi obravnavali izključenost, rehabilitacijo in deradikalizacijo;

Izvajanje in pregled obstoječih ukrepov kazenskega pregona:

11.  poziva države članice, naj čim bolje uporabijo obstoječe platforme, podatkovne baze in sisteme opozarjanja na evropski ravni, kot sta Schengenski informacijski sistem (SIS) in sistem izpopolnjenih podatkov o potnikih (APIS);

12.  poudarja, da je prosto gibanje v schengenskem območju ena najpomembnejših svoboščin Evropske unije, zato zavrača predloge, da se začasno ustavi izvajanje schengenskega sistema, in spodbuja države članice, naj namesto tega zaostrijo obstoječe predpise, ki že zdaj omogočajo začasno uvedbo preverjanja dokumentov, in naj učinkoviteje uporabljajo sistem SIS II; ugotavlja, da je mogoče usmerjeno mejno kontrolo pri posameznikih mogoče opravljati že, ko prečkajo zunanjo mejo;

13.  se zavezuje, da si bo prizadeval za dokončanje direktive EU o evidenci podatkov o potnikih do konca leta; zato poziva Komisijo, naj določi posledice sklepa Sodišča za direktivo o hrambi podatkov(5) in njegov morebiten učinek na direktivo EU o evidenci podatkov o potnikih; spodbuja Svet, naj doseže napredek pri svežnju o varstvu podatkov, da bi lahko trialoga o obeh – direktivi EU o evidenci podatkov o potnikih in svežnju o varstvu podatkov – potekala vzporedno; poziva Komisijo, naj povabi neodvisne strokovnjake s področja kazenskega pregona, varnosti in obveščevalne skupnosti ter predstavnike Delovne skupine iz člena 29, da ob upoštevanju potrebe po varnosti prispevajo mnenja in načela v zvezi z nujnostjo in sorazmernostjo evidence podatkov o potnikih;

14.  poziva Komisijo, naj nemudoma oceni sedanje instrumente in ustrezno preuči preostale vrzeli pri boju proti terorizmu ter takšne ocene nato izvaja redno, Evropski svet pa naj redno oceni grožnje, s katerimi se sooča Unija, da bi Unija in države članice lahko učinkovito ukrepale; poziva Komisijo in Svet, naj podpreta prenovljeni načrt za boj proti terorizmu, v katerem je opredeljen učinkovit odziv na obstoječe grožnje in ki zagotavlja dejansko varnost vseh, pa tudi pravice in svoboščine, ki so temeljna načela evropskega projekta;

15.  poudarja, da mora biti bistvena razsežnost boja proti terorizmu vključevanje politik za zaščito in podporo žrtev in njihovih družin; zato poziva vse države članice, naj pravilno izvajajo Direktivo 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj;

16.  meni, da bi morala biti prednostna naloga EU v okviru preprečevanja hudega in organiziranega mednarodnega kriminala boj proti nezakoniti trgovini z orožjem; zlasti je prepričan, da je treba še okrepiti sodelovanje, kar zadeva mehanizme za izmenjavo informacij ter sledljivost prepovedanega orožja in njegovo uničenje; poziva Komisijo, naj čim prej oceni obstoječa pravila EU o premiku nezakonitega strelnega orožja in eksplozivnih naprav ter trgovine z orožjem, ki je povezana z organiziranim kriminalom;

17.  pozdravlja bližajoče se sprejetje posodobljenega pravnega okvira za boj proti pranju denarja na evropski ravni, ki se bo izvajal na vseh ravneh in bo odločilno prispeval k učinkovitosti tega boja ter omogočil prekinitev pomembnega vira financiranja terorističnih organizacij;

18.  poziva države članice, naj okrepijo pravosodno sodelovanje z uporabo obstoječih instrumentov EU, na primer evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS), evropskega sodnega naloga in Evropskega preiskovalnega urada;

Notranja varnost EU ter zmogljivosti kazenskega pregona in agencij EU:

19.  poziva vse države članice, naj z okrepitvijo kontrol na zunanjih mejah, bolj sistematičnim in učinkovitejšim preverjanjem potovalnih dokumentov, bojem proti nezakoniti trgovini z orožjem in lažni uporabi identifikacijskih dokumentov ter opredelitvijo področij tveganja onemogočijo gibanje posameznikom, osumljenim terorizma;

20.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da teroristične organizacije čedalje pogosteje komunicirajo, načrtujejo napade in širijo propagando prek interneta in komunikacijske tehnologije; poziva internetne družbe in družbe, ki upravljajo družbene medije, naj sodelujejo z vladami, organi kazenskega pregona in civilno družbo, da bi se spoprijeli s to težavo, obenem pa zagotovili polno spoštovanje splošnega načela svobode govora in zasebnosti; poudarja, da morajo biti ukrepi za omejevanje uporabe in razširjanja podatkov na internetu za namene boja proti terorizmu zasnovani tako, da so potrebni in sorazmerni;

21.  ponovno poudarja, da bi morala vsako zbiranje in izmenjava podatkov, tudi pri agencijah EU, kot je Europol, spoštovati pravo EU in nacionalno pravo, in temeljiti na usklajenem pravnem okviru varstva podatkov, ki bi določal pravno zavezujoče standarde varstva osebnih podatkov na ravni EU;

22.  odločno spodbuja boljšo izmenjavo informacij med državami članicami, organi kazenskega pregona in agencijami EU; prav tako poudarja, da je treba na globalni ravni izboljšati, okrepiti in pospešiti izmenjavo informacij med organi pregona; poziva države članice in tretje države, naj povečajo učinkovitost operativnega sodelovanja z uporabo dragocenih obstoječih instrumentov, kot so skupne preiskovalne ekipe, programi za sledenje financiranja teroristov in sporazumi o evidenci podatkov o potnikih, prav tako pa naj, ob upoštevanju varstva podatkov in ohranjanja zasebnosti, hitreje in učinkoviteje souporabljajo ustrezne podatke in informacije;

23.  poziva Komisijo in Svet, naj opravita celovito oceno protiterorističnih ukrepov in drugih, s tem povezanih ukrepov na ravni EU, zlasti kar zadeva njihovo izvajanje v državah članicah v zakonodaji in praksi ter raven sodelovanja med državami članicami in agencijami EU na tem področju, zlasti Europolom in Eurojustom, ter naj ustrezno ocenita obstoječe vrzeli, in sicer na podlagi postopka iz člena 70 PDEU, in ta postopek ocenjevanja predstavita kot del evropske agende za varnost;

24.  poudarja, da morajo evropske agencije in nacionalni organi kazenskega pregona obravnavati glavne vire prihodkov terorističnih organizacij, vključno s pranjem denarja, trgovino z ljudmi in nezakonito trgovino z orožjem; v zvezi s tem poziva k polnemu izvajanju zakonodaje EU na tem področju, da bi ubrali vseevropski in usklajen pristop; ugotavlja, da naj bi države članice Europolu in Eurojustu posredovale zgolj 50 % informacij v zvezi s terorizmom in organiziranim kriminalom;

25.  poziva države članice, naj bolje izkoristijo edinstvene zmogljivosti Europola, tako da zagotovijo, da bodo njihovi nacionalni organi Europolu posredovali ustrezne informacije na bolj sistematičen in ustaljen način; nadalje podpira ustanovitev evropske platforme za bolj proti terorizmu v okviru Europola, da bi v celoti izkoristili njegove operativne in tehnične zmogljivosti ter zmogljivosti na področju izmenjave informacij;

26.  poudarja, da je treba povečati učinkovitost in usklajevanje odzivov na področju kazenskega pravosodja prek Eurojusta, harmonizirati kaznivost kaznivih dejanj v zvezi s tujimi borci v EU, da bi zagotovili pravni okvir in spodbudili čezmejno sodelovanje, se izogniti vrzelim pri kazenskem pregonu ter obravnavati praktične in pravne izzive pri zbiranju in dopustnosti dokazov v primerih terorizma, tako da se posodobi Okvirni sklep 2008/919/PNZ;

27.  poziva k močnemu demokratičnemu in sodnemu nadzoru protiterorističnih politik in dela obveščevalnih služb v EU, ki bo v celoti podvržen neodvisnemu demokratičnemu nadzoru, ter vztraja, da je treba pri sodelovanju na področju varnosti strogo spoštovati mednarodno pravo;

Sprejetje zunanje strategije EU za boj proti mednarodnemu terorizmu:

28.  poziva EU, naj dejavno spodbuja globalno partnerstvo za boj proti terorizmu in tesno sodeluje z regionalnimi akterji, kot so Afriška unija, Svet za sodelovanje v Zalivu in Arabska liga, zlasti pa s sosednjimi državami Sirije in Iraka ter državami, na katere je konflikt še posebej močno vplival, kot so Jordanija, Libanon in Turčija, pa tudi z OZN, predvsem njenim protiterorističnim odborom; v zvezi s tem poziva k tesnejšemu dialogu med strokovnjaki za razvoj in varnost iz EU in navedenih držav;

29.  zlasti poudarja, da morajo EU, države članice in države partnerice svojo strategijo za boj proti mednarodnemu terorizmu oblikovati na načelu pravne države in spoštovanju temeljnih pravic; poudarja tudi, da bi morali biti zunanji ukrepi Unije za boj proti mednarodnemu terorizmu v prvi vrsti usmerjeni v preprečevanje in pregon terorizma ter v boj proti njemu;

30.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sprejme zunanjo strategijo EU za boj proti mednarodnemu terorizmu, da bi se spoprijeli z izvorom mednarodnega terorizma ter uskladili boj proti terorizmu; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj razvijeta strategijo za sodelovanje s tretjimi državami na področju boja proti terorizmu, pri tem pa zagotovita spoštovanje mednarodnih standardov na področju človekovih pravic;

31.  poziva EU, naj v okviru pregleda evropske sosedske politike revidira strategijo za južno Sredozemlje in naj se osredotoči na podporo državam, ki so se zares zavezale skupnim vrednotam in reformam;

32.  poudarja, da se je treba v akcijskih načrtih in političnih dialogih med EU in partnerskimi državami osredotočiti na preprečevanje in zatiranje radikalizacije, tudi z okrepitvijo mednarodnega sodelovanja, uporabo obstoječih programov in zmogljivosti in v sodelovanju z akterji civilne družbe v državah, ki imajo pomembno vlogo v boju pri terorizmu in radikalni propagandi, prek spleta in drugih komunikacijskih poti;

33.  poudarja, da mora celovita strategija EU v zvezi s protiterorističnimi ukrepi tudi v celoti izkoristiti potencial zunanje in razvojne politike EU za boj proti revščini, diskriminaciji, marginalizaciji in korupciji, spodbujanje dobrega upravljanja ter preprečevanje in reševanje sporov, saj vsi prispevajo k marginalizaciji določenih skupin in področij družbe, zaradi česar postanejo bolj dovzetni za propagando skrajnežev;

o
o   o

34.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

(1) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 45. (2) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 119. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0384. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0102. (5) Direktiva 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES (UL L 105, 13.4.2006, str. 54).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o podaljšanju mandata foruma o upravljanju interneta (2015/2526(RSP))

P8_TA(2015)0033 RC-B8-0099/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2005 o informacijski družbi(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2006 o evropski informacijski družbi za rast in zaposlovanje(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2008 o drugem forumu o upravljanju interneta(3),

–  ob upoštevanju deklaracije načel in akcijskega načrta Svetovnega vrha o informacijski družbi, sprejetih 12. decembra 2003 v Ženevi,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom H globalnemu partnerstvu v informacijski družbi: Udejanjanje ženevskih načel (COM(2004)0480),

–  ob upoštevanju tuniške obveze in agende za informacijsko družbo, sprejetih 18. novembra 2005,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije po Svetovnem vrhu o informacijski družbi leta 2006 (COM(2006)0181),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o upravljanju interneta: naslednji koraki(4),

–  ob upoštevanju izjave deležnikov Netmundial, predstavljene 24. aprila 2014,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Internetna politika in upravljanje interneta – Vloga Evrope pri oblikovanju prihodnosti upravljanja interneta (COM(2014)0072),

–  ob upoštevanju skupne izjave delegacije EU na forumu o upravljanju interneta, ki je potekal od 2. do 5. septembra 2014 v Carigradu,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je namen foruma o upravljanju interneta izpolniti mandat s Svetovnega vrha o informacijski družbi glede sklicevanja forumov za demokratičen in pregleden dialog o politiki z več deležniki;

B.  ker sta glavna vloga in namen foruma o upravljanju interneta razpravljati o širokem spektru vprašanj, povezanih z upravljanjem interneta, in po potrebi izdajati priporočila mednarodni skupnosti;

C.  ker se je Generalna skupščina OZN 20. decembra 2010 odločila podaljšati mandat foruma o upravljanju interneta za nadaljnjih pet let;

D.  ker bo leta 2015 v okviru Generalne skupščine OZN potekala razprava o podaljšanju mandata foruma o upravljanju interneta, o katerem bo nato sprejeta odločitev;

E.  ker je Parlament na Svetovni vrh o informacijski družbi leta 2005 napotil ad hoc delegacijo, to pa je od takrat storil za vsako letno srečanje foruma o upravljanju interneta;

F.  ker so imele ad hoc delegacije Parlamenta v sodelovanju z državami članicami in Komisijo osrednjo vlogo pri spodbujanju evropskih vrednot in sodelovanja z organizacijami civilne družbe in predstavniki nacionalnih parlamentov na teh dogodkih;

G.  ker so bile glavne prednostne naloge Evropske unije na devetem forumu o upravljanju interneta, ki je potekal septembra 2014 in katerega glavna tema je bila povezovanje celin za okrepljeno upravljanje interneta z več deležniki, naslednje: večji dostop do interneta na svetovni ravni; ohranitev interneta kot svetovnega, odprtega in skupnega vira; nediskriminacijski dostop do znanja; večja odgovornost in preglednost v modelu upravljanja interneta z več deležniki; zavrnitev ideje o internetu, ki ga nadzira država; ter priznanje, da naše temeljne svoboščine in človekove pravice ne smejo biti predmet pogajanj in jih je treba zaščititi v spletu;

H.  ker so ministri EU za promet, telekomunikacije in energijo 27. novembra 2014 potrdili sklepe Sveta in s tem poudarili pomen usklajenega evropskega stališča o upravljanju interneta in podpore za krepitev foruma o upravljanju interneta kot platforme z več deležniki;

I.  ker je nacionalna agencija za telekomunikacije in informacije ministrstva ZDA za trgovino (NTIA) marca 2014 objavila svojo namero, da bo pred potekom veljavne pogodbe med NTIA in organizacijo za dodeljevanje spletnih imen in številk (ICANN) septembra 2015 prenesla funkcije internetnega nadzora organa za dodeljevanje internetnih naslovov (IANA) na svetovno skupnost deležnikov; ker je treba za ta prehod pravočasno poiskati uravnoteženo rešitev, katere rezultat bo sistem, ki ga ne bo mogoče zajeti in manipulirati, s čemer bo še naprej zagotavljal stabilen internet;

J.  ker sta bila aprila 2014 na globalnem srečanju deležnikov Netmundial o prihodnosti upravljanja interneta pripravljena niz načel za upravljanje interneta in načrt za prihodnji razvoj internetnega ekosistema;

K.  ker bo rast, povezana z internetnim gospodarstvom, po napovedih dosegla skoraj 11 % v EU, prispevek k BDP pa se bo s 3,8 % leta 2010 povečal na 5,7 % leta 2016;

L.  ker je internet temeljni steber digitalnega enotnega trga in spodbuja inovacije, rast, trgovino, demokracijo, kulturno raznolikost in človekove pravice;

M.  ker bi v odprtem internetu morale veljati vse pravice in svoboščine, ki jih imajo ljudje zunaj spleta;

1.  poziva Generalno skupščino OZN, naj podaljša mandat foruma o upravljanju interneta, okrepi njegova sredstva in model upravljanja interneta z več deležniki;

2.  meni, da je dolžnost Evropske unije, kljub temu, da forum o upravljanju interneta ne bo sprejel formalnih sklepov, podpirati ta postopek in povečati učinek teh izmenjav in razprav o politikah, saj nudi pozitiven in konkreten kontekst za oblikovanje prihodnosti interneta na osnovi pristopa z več deležniki;

3.  poziva države članice in ustrezne institucije EU, naj v svojih načrtih prednostno obravnavajo forum o upravljanju interneta in ga še naprej podpirajo skupaj s sekretariatom tega foruma, s čimer bodo prispevale k razvoju učinkovite in neodvisne organizacije, ki bo sposobna izvajati svoj mandat in prispevati k razvijajočemu se modelu upravljanja interneta;

4.  poudarja, da bi moral Parlament skupaj z državami članicami in Komisijo še naprej s številčno delegacijo sodelovati na prihodnjih srečanjih foruma o upravljanju interneta, da bi tako učinkovito prispeval k oblikovanju pristopa EU na tem področju;

5.  poudarja, da je treba izboljšati dostop do interneta po vsem svetu ter da bi moral forum o upravljanju interneta povečati vključevanje vseh deležnikov;

6.  poudarja, da je trdno zavezan modelu za upravljanje interneta z več deležniki; poziva države članice, Komisijo in vse ustrezne deležnike, naj dodatno okrepijo vzdržnost tega modela, tako da bodo akterji in procesi na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni postali bolj vključujoči in pregledni, hkrati pa bo zagotovljena odgovornost;

7.  poudarja pomen dokončanja globalizacije ključnih funkcij in organizacij interneta; pozdravlja zavezo vlade ZDA iz marca 2014 o prenosu upravljanja funkcij organa IANA; poudarja pomen polne odgovornosti in preglednosti organizacije ICANN;

8.  poudarja, da je določen končni rok za zaključek pogajanj o funkcijah organa IANA, s katerimi se bo zagotovila dolgoročna rešitev za stabilnost in varnost interneta, saj bo septembra 2015 potekel sedanji sporazum med organizacijo ICANN in vlado ZDA o nadzoru nad delovanjem organa IANA;

9.  poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo prizadevanja za pravočasno sklenitev novega dogovora;

10.  poziva ustrezne institucije EU, naj EU predlagajo za prvega mednarodnega partnerja ICANN kar zadeva funkcije IANA, vključno z enakopravno vlogo z ZDA in drugimi državami pri potrjevanju obvez, ki trenutno urejajo storitve IANA; meni, da je to pomemben korak za zagotovitev popolne nevtralnosti ICANN;

11.  poudarja, da je iz plodnih izmenjav mnenj v okviru dosedanjih forumov o upravljanju interneta že mogoče pridobivati znanje, zlasti o regulativnih vidikih elektronskih komunikacij, varstvu podatkov in vprašanjih zasebnosti, in ga uporabljati v praksi; meni, da so v okviru foruma o upravljanju interneta potrebne nadaljne razprave o vprašanjih kibernetske varnosti in kibernetske kriminalitete, ki segajo od rešitev za okrepitev varnosti ključne infrastrukture do zagotovitve ustreznih orodij za varno komunikacijo s posamezniki in malimi podjetji, zlasti elektronske avtentikacije in šifriranja; poudarja, da je treba skupaj z nediskriminacijskim dostopom do znanja in svobodo izražanja zagotoviti odprt in neodvisen internet kot skupni svetovni vir, ki temelji na pobudah in potrebah deležnikov;

12.  poudarja, da je ključnega pomena nadaljevati prizadevanja za zagotovitev pravnega varstva internetne nevtralnosti, ki je nujen pogoj za zaščito svobode obveščanja in izražanja, krepitev rasti in ustvarjanje delovnih mest, in sicer z razvojem inovacij in poslovnih priložnosti, povezanih z internetom ter spodbujanjem in zaščito kulturne in jezikovne raznolikosti;

13.  poudarja, da temeljne svoboščine in človekove pravice ne smejo biti predmet pogajanj in jih je treba zaščititi tako v spletu kot zunaj njega; obžaluje, da nekatere države s cenzuro in drugimi omejitvami poskušajo omejiti svetovno povezanost svojih državljanov; odločno zavrača državno kontrolo in množični nadzor interneta;

14.  poudarja gospodarski in družbeni pomen spletnih pravic za zasebnost ter nadzor uporabnikov nad svojimi osebnimi podatki; meni, da so takšne pravice bistvene za demokracijo, odprt in nevtralen internet in za enake konkurenčne pogoje podjetij v spletu;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, državam članicam in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 133 E, 8.6.2006, str. 140. (2) UL C 291 E, 30.11.2006, str. 133. (3) UL C 41 E, 19.2.2009, str. 80. (4) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 33.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o označevanju države izvora mesa v predelanih živilih (2014/2875(RSP))

P8_TA(2015)0034 B8-0097/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004(1) (uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom), zlasti njenega člena 26(6) in (7),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. decembra 2013 v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za meso, uporabljeno kot sestavina (COM(2013)0755), in spremljajoči delovni dokument služb Komisije z dne 17. decembra 2013 z naslovom Označevanje izvora za meso, uporabljeno kot sestavina: stališče potrošnikov, izvedljivost možnih scenarijev in posledice (SWD(2013)0437),

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1337/2013 z dne 13. decembra 2013 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z navedbo države izvora ali kraja porekla za sveže, ohlajeno in zamrznjeno prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2014 o navedeni izvedbeni uredbi Komisije z dne 13. decembra 2013(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o krizi zaradi pomanjkanja hrane, goljufijah v prehranski verigi in nadzoru nad njimi(4),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o označevanju države izvora mesa v predelanih živilih (O-000091/2014 – B8-0101/2015),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.  ker mora Komisija v skladu s členom 26(6) uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom Evropskemu parlamentu in Svetu do 13. decembra 2013 predložiti poročilo v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za meso, uporabljeno kot sestavina;

B.  ker je v členu 26(7) navedene uredbe med drugim določeno, da se v poročilu upošteva potrošnikova potreba po obveščenosti, izvedljivost obvezne navedbe države izvora ali kraja porekla ter analiza stroškov in koristi uvedbe takšnih ukrepov; ker je poleg tega določeno, da se temu poročilu lahko dodajo predlogi sprememb ustreznih določb zakonodaje EU;

C.  ker je Komisija 17. decembra 2013 ustrezno objavila svoje poročilo v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za meso, uporabljeno kot sestavina, in spremljajoči delovni dokument služb Komisije z naslovom Označevanje izvora za meso, uporabljeno kot sestavina: stališče potrošnikov, izvedljivost možnih scenarijev in posledice;

D.  ker se po ocenah od 30 do 50 % količine mesa zaklanih živali (delež je pač odvisen od posamezne države članice) predela v mesne sestavine živil, zlasti v mleto meso, mesne pripravke in mesne proizvode;

E.  ker Komisija doslej še ni predložila nadaljnjih zakonodajnih predlogov in ker sklepa, da bo ustrezne nadaljnje ukrepe sprejela po razpravah v Parlamentu in Svetu;

F.  ker obstoječi sistemi za sledljivost v EU v skladu z navedenim poročilom Komisije v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za meso, uporabljeno kot sestavina, niso ustrezni za posredovanje informacij o izvoru v prehranski verigi;

G.  ker člen 26(2) uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom določa, da je navedba države izvora ali kraja porekla obvezna, kadar bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede prave države izvora ali kraja porekla živila, zlasti če bi informacije, priložene živilu, ali označba kot celota sicer pomenila, da ima živilo drugačno državo izvora ali kraj porekla;

H.  ker je v oceni učinka, pripravljeni za uredbo o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, navedeno, da izvor mesa, kot kaže, poglavitna skrb potrošnikov v EU(5);

I.  ker je bilo po ugotovitvah potrošniške raziskave Konzorcija za vrednotenje prehranske verige iz leta 2013 med različnimi skupinami živil, zajetih v raziskavi, v zvezi z označevanjem izvora največ zanimanja za živila na osnovi mesa; ker rezultati raziskave, pridobljeni z bolj ciljno usmerjeno obravnavo različnih vrst predelanih proizvodov na osnovi mesa, kažejo, da več kot 90 % anketiranih potrošnikov meni, da je pomembno, da se izvor označi;

1.  je seznanjen s tem, da je navedba izvora govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa v EU obvezna kot posledica krize zaradi bovine spongiformne encefalopatije (BSE)(6) in da pravila o označevanju govedine v EU veljajo od 1. januarja 2002; opaža, da te zahteve o označevanju že zajemajo kraj rojstva, vzreje in zakola;

2.  meni, da so se zaradi navedenih zahtev, ki se uporabljajo za nepredelano goveje meso in proizvode iz njega, povečala pričakovanja potrošnikov tudi glede informacij o izvoru drugih vrst svežega mesa široke potrošnje v EU ter mesa, ki se uporablja kot sestavina v predelanih živilih;

3.  ugotavlja, da je v uvodni izjavi 31 uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom poudarjeno, da je izvor mesa poglavitna skrb potrošnikov, ki zato pričakujejo, da bodo ustrezno obveščeni o državi izvora mesa; nadalje opozarja, da je v uvodni izjavi 31 določeno, da bi bilo treba v okviru obveznih zahtev o označevanju upoštevati načelo sorazmernosti in upravno obremenitev nosilcev živilske dejavnosti in izvršnih organov;

4.  poudarja, da je 90 % podjetij v sektorju predelave mesa malih in srednjih podjetij; poudarja posebno vlogo, ki jo imajo ta podjetja pri ustvarjanju rasti in delovnih mest, njihov prispevek h konkurenčnosti evropskega gospodarstva in njihovo zavezanost varnim in visokokakovostnim živilom; meni, da je zagotovitev enakih pogojev za udeležence v sektorju bistvenega pomena;

5.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi posledic, ki bi jih goljufije s hrano lahko imele na varnost hrane, zdravje in zaupanje potrošnikov, delovanje prehranske verige in stabilnost cen kmetijskih proizvodov, ter poudarja pomen prednostne obravnave goljufij s hrano, da bi tako lahko hitro ponovno vzpostavili zaupanje evropskih potrošnikov;

6.  meni, da označevanje države ali kraja izvora mesa in mesnih proizvodov samo po sebi sicer ne bo preprečilo goljufij, da pa bo strog sistem sledljivosti vsekakor pripomogel k odkrivanju morebitnih kršitev in k ukrepanju v zvezi z njimi; ugotavlja, da nedavni škandali z živili, tudi goljufivo nadomeščanje govedine s konjskim mesom, kažejo, da si potrošniki želijo strožjih pravil o sledljivosti in informacijah za potrošnike; poudarja, da bi strožja pravila o sledljivosti organom omogočila tudi učinkovitejše preiskovanje primerov goljufij s hrano;

7.  poudarja, da je pomembno, da se poleg govedine ter prašičjega, ovčjega, kozjega in perutninskega mesa tudi konjsko meso obravnava kot meso, uporabljeno kot sestavina v predelanih živilih, saj predstavlja velik delež mesa, uporabljenega v predelanih živilih;

8.  nadalje poudarja, da Komisija v svojem poročilu priznava, da več kot 90 % anketiranih potrošnikov meni, da je pomembno, da se izvor mesa na predelanih živilih označi(7); opaža, da je to eden od številnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na vedenje potrošnikov;

9.  meni, da bo označevanje izvora mesa, ki se uporablja kot sestavina v živilih, pripomoglo k zagotavljanju boljše sledljivosti vzdolž verige preskrbe s hrano in stabilnejših odnosov med dobavitelji in predelovalci mesa, nosilci živilske dejavnosti pa bodo s pomočjo označevanja lahko bolj skrbno izbrali dobavitelje in proizvode;

10.  meni, da bi bilo treba pri označevanju živil zagotoviti, da bodo informacije za potrošnike pregledne in berljive, hkrati pa evropskim podjetjem omogočiti, da bodo lahko delovala na gospodarsko vzdržen način, in to v pogojih, ki bodo sprejemljivi glede na kupno moč potrošnikov;

11.  poudarja, da se rezultati raziskave francoske potrošniške organizacije glede vpliva cen zelo razlikujejo od ugotovitev iz poročila Komisije o stroških uvedbe označevanja države izvora; priporoča, da se to vprašanje nadalje preuči, da bi dobili jasnejšo sliko možnih učinkov na cene, pod pogojem, da se ta pregled izvede v sodelovanju s potrošniškimi organizacijami in zaradi njega ne bo prišlo do zamud pri zakonodajnih predlogih;

12.  ugotavlja, da bo označevanje države izvora za nepredelano prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso od aprila 2015 dalje obvezno; ker je treba to upoštevati pri ocenjevanju stroškov zagotavljanja informacij o izvoru za te vrste mesa, kadar se uporabljajo kot sestavina;

13.  ugotavlja, da lahko potrošniki zaradi sedanje prakse prostovoljnega obveščanja glede izvora dobijo zavajajoče informacije;

14.  poziva Komisijo, naj pregleda te prostovoljne sisteme za označevanje izvora in predlaga jasna, dosledna, usklajena in izvršljiva pravila za tiste proizvajalce, ki se bodo odločili za prostovoljno označevanje izvora;

15.  je seznanjen tudi s tem, da bi bila zahteva po označbi, ali meso izvira v EU ali zunaj nje, kot je navedeno v poročilu Komisije, sicer ugodnejša možnost, da pa ta rešitev – kot je pokazala raziskava Evropske potrošniške organizacije (BEUC), ki pokriva vrsto držav – za potrošnike ne bi bila sprejemljiva(8);

16.  meni, da bi morala Komisija še natančneje preučiti (že precej razširjeno) prakso nekaterih evropskih trgovcev na drobno in proizvajalcev glede označevanja izvora mesa v predelanih živilih in o svojih ugotovitvah poročati;

17.  ponovno poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bo preprečevanje goljufij s hrano in boj proti njim postal osrednji del politike EU, in naj v celotni prehranski verigi odpravi strukturne pomanjkljivosti, zlasti s povečanjem in okrepitvijo nadzora;

18.  poziva Komisijo, naj sprejme izvedbeni akt v zvezi z uporabo člena 26(3) uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki se nanaša na navedbo države izvora osnovnih sestavin, kadar ni enaka državi izvora živila;

19.  odločno poziva Komisijo, naj po tem poročilu pripravi zakonodajne predloge, s katerimi bo označevanje izvora mesa v predelanih proizvodih postalo obvezno, in tako zagotovi večjo preglednost vzdolž celotne prehranske verige in boljšo obveščenost evropskih potrošnikov, pri tem pa naj upošteva svoje ocene učinka in prepreči nesorazmerne stroške in upravne obremenitve;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 304, 22.11.2011, str. 18. (2) UL L 335, 14.12.2013, str. 19. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0096. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0011. (5) Gl.delovni dokument služb Komisije z dne 30. januarja 2008, ki spremlja predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom – poročilo o oceni učinka o vprašanjih splošnega označevanja živil (SEC(2008)0092). (6) Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1). (7) COM(2013)0755, str. 7. (8) http://www.beuc.org/publications/2013-00043-01-e.pdf

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o delu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU (2014/2154(INI))

P8_TA(2015)0035 A8-0012/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000(1) („sporazum iz Cotonouja“), kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu dne 25. junija 2005(2) in kakor je bil drugič spremenjen v Ouagadougouju dne 22. junija 2010(3),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 13. junija 2013 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o drugi spremembi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000, kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005(4),

–  ob upoštevanju poslovnika Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU (SPS), sprejetega 3. aprila 2003(5) in nazadnje spremenjenega v Adis Abebi (Etiopija) 27. novembra 2013(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020(7),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 11. decembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2013 o pripravi večletnega finančnega okvira za financiranje sodelovanja EU za afriške, karibske in pacifiške države ter čezmorske države in ozemlja za obdobje 2014–2020 (11. Evropski razvojni sklad)(9),

–  ob upoštevanju svojih sklepov z dne 3. aprila 2014 o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2012(10) in z dne 3. aprila 2014 o zaključnem računu osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2012(11) ter svoje resolucije z dne 3. aprila 2014 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2012(12);

–  ob upoštevanju resolucij, ki jih je sprejela SPS dne 27. novembra 2013 o: spoštovanju pravne države ter vlogi nepristranskega in neodvisnega sodstva; sodelovanju jug-jug in tristranskem sodelovanju: priložnostih in izzivih za države AKP; družbenih in okoljskih posledicah pašništva v državah AKP ter varnosti na območju Velikih jezer,

–  ob upoštevanju resolucij, ki jih je sprejela SPS dne 19. junija 2013 o: vojaških udarih, ki ponovno ogrožajo demokracijo in politično stabilnost v državah AKP, in vlogi mednarodne skupnosti; sporazumih o gospodarskem partnerstvu – naslednji koraki; človeških virih v zdravstvenem sektorju v državah AKP; razmerah v Republiki Gvineji; ter razmerah v Srednjeafriški republiki,

–  ob upoštevanju resolucij, ki jih je sprejela SPS dne 29. novembra 2012 o: politični in humanitarni krizi v Somaliji: izzivi za Evropsko unijo in skupino AKP; podjetništvu, ki temelji na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, ter njegovem vplivu na razvoj v državah AKP; ter pomenu dostopa do energije za trajnostni gospodarski razvoj in doseganje razvojnih ciljev tisočletja,

–  ob upoštevanju resolucij, ki jih je sprejela SPS dne 30. maja 2012 o: političnih posledicah libijskega konflikta za sosednje države AKP in države EU; nestanovitnosti cen, delovanju svetovnih trgov za kmetijske proizvode in njihovem vplivu na prehransko varnost v državah AKP; ter družbenih in okoljskih posledicah rudarjenja v državah AKP,

–  ob upoštevanju sporočila, sprejetega 19. julija 2013 na regionalnem srečanju SPS za zahodno Afriko v Abuji (Nigerija)(13),

–  ob upoštevanju sporočila, sprejetega 16. februarja 2013 na karibskem regionalnem srečanju SPS v Santo Domingu (Dominikanska republika)(14),

–  ob upoštevanju sporočila, sprejetega 20. julija 2012 na pacifiškem regionalnem srečanju SPS v Apii (Samoa)(15),

–  ob upoštevanju sporočila, sprejetega 24. februarja 2012 na regionalnem srečanju SPS za južno Afriko v Lusaki (Zambija)(16),

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja za člane Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, ki sodelujejo v misijah za opazovanje volitev, sprejetega 19. junija 2013,

–  ob upoštevanju Deklaracije tisočletja OZN z dne 18. septembra 2000, v kateri so zastavljeni razvojni cilji tisočletja, ki jih je mednarodna skupnost oblikovala za odpravo revščine,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe (COM(2011)0637),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A8-0012/2015),

A.  ker ima SPS AKP-EU edinstven status, saj je edina večstranska medparlamentarna skupščina, ustanovljena z mednarodnim sporazumom, sporazumom iz Cotonouja;

B.  ker se je SPS razvila v pristno parlamentarno skupščino, ki nudi forum za odprto in odkrito razpravo o vprašanjih, ki so osrednja za razvojno sodelovanje, in znatno prispeva k enakopravnemu partnerstvu med državami AKP in EU;

C.  ker je sporazum iz Cotonouja med članicami skupine držav AKP in EU osredotočen na zmanjšanje in sčasoma izkoreninjenje revščine; ker bi moralo sodelovanje prispevati tudi k trajnostnemu gospodarskemu razvoju, ki je osnova za trajni mir in varnost ter demokratično in politično stabilnost držav AKP;

D.  ker so bile leta 2013 ustanovljene misije za ugotavljanje dejstev v Maliju, da bi bolje razumeli nestabilne razmere v tej državi, v Liberiji, da bi prispevali k političnemu dialogu, določenemu v členu 8 sporazuma iz Cotonouja, in na Haitiju, da bi preverili obnovo in politične razmere;

E.  ker je po tem, ko je skupščina sprejela kodeks ravnanja za svoje člane, ki sodelujejo v misijah za opazovanje volitev, prišlo do nove dinamike, ki prispeva k dodani vrednosti, na primer skupne misije SPS za opazovanje predsedniških volitev v Maliju ter parlamentarnih volitev in drugega kroga predsedniških volitev na Madagaskarju;

F.  ker je pregled Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja leta 2010 okrepil vlogo SPS in njeno regionalno razsežnost;

G.  ker bi bilo treba zagotoviti polno udeležbo SPS v okviru političnega dialoga, ki poteka v skladu s členom 8 sporazuma iz Cotonouja;

H.  ker bi bilo pomembno spodbuditi redni neformalni dialog na podlagi vsebinske analize z različnimi kategorijami ustreznih uradnih in neuradnih akterjev v krogih AKP-EU (Skupna parlamentarna skupščina, Svet AKP-EU, zasebni sektor AKP-EU in dialogi civilne družbe) in drugih krogih, ki nimajo neposrednega interesa na področju AKP-EU;

I.   ker so v letih od 2003 do 2013 skoraj vsa evropska zasedanja SPS načeloma potekala v državi, ki je takrat predsedovala Svetu Evropske unije; ker morajo šestmesečna predsedstva spoštovati zaveze v zvezi s tem iz Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja;

J.  ker ima hiter vzpon držav BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika) ter drugih gospodarstev na svetovni ravni in v državah in regijah AKP vedno večji vpliv na skupino AKP in sedanje razmere na področju odnosov AKP-EU;

K.  ker v skladu z novimi pravili, ki urejajo potovanja in jih je sprejelo predsedstvo Evropskega parlamenta, akreditirani parlamentarni pomočniki ne morejo več pomagati poslancem med plenarnimi zasedanji SPS, kar ima znaten vpliv na parlamentarno delo;

1.  pozdravlja dejstvo, da SPS kot ena od skupnih institucij sporazuma iz Cotonouja še naprej zagotavlja okvir za odprt, demokratičen in celovit dialog med poslanci Evropskega parlamenta in poslanci parlamentov držav AKP o izvajanju tega sporazuma, vključno s pregledom razvojnega sodelovanja v okviru ERS ter sklepanjem in izvajanjem sporazumov o gospodarskem partnerstvu; pozdravlja zmožnost SPS, da pomeni forum, v katerem je mogoče o težavnih in spornih vprašanjih razpravljati odkrito in odprto; zato poziva, naj prihodnji sporazum, ki bo nadomestil sporazum iz Cotonouja, vključuje izrecno navedbo nediskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete, kot je večkrat zahteval Evropski parlament;

2.  poudarja, da je treba okrepiti politični dialog in v zvezi s tem poudarja vlogo SPS pri spodbujanju in zagovarjanju načel iz člena 9 sporazuma iz Cotonouja, zlasti tistih, ki se nanašajo na pravno državo in dobro upravljanje;

3.  poudarja dodano vrednost zasedanj SPS v državah članicah EU, ki šestmesečno predsedujejo Svetu EU, in verjame, da bi bilo treba to rotacijo ohraniti tudi v prihodnje; izraža zaskrbljenost zaradi nesrečnih okoliščin, zaradi katerih se je irsko predsedstvo odločilo, da ne bosta gostilo 25. zasedanja; vendar izreka pohvalo danski vladi, ki se je strinjala s tem, da gosti zelo uspešno 23. zasedanje v Horsensu, kjer so se vzpostavile kulturne in izobraževalne vezi med prebivalci tega mesta in delegati AKP; obžaluje, da nekatere države članice EU, ki so šestmesečno predsedovale Svetu EU ali pa bodo predsedovale v prihodnosti, niso pokazale zanimanja za to, da bi gostile zasedanja SPS; poziva vsako državo članico EU, ki šestmesečno predseduje Svetu EU, naj se v večji meri udejstvuje pri pripravi, organizaciji in gostitvi zasedanja SPS;

4.  poudarja pomen srečanj SPS, tudi srečanj stalnih odborov, vendar obžaluje, da je pogosto prišlo do neenake udeležbe med članicami EU in članicami AKP, in je zaskrbljen zaradi vedno manjše udeležbe poslancev EP, zlasti na zasedanjih, na katerih poteka glasovanje; ugotavlja, da je bila udeležba v misijah, na primer na regionalnih srečanjih, bolj enaka, in upa, da bodo srečanja SPS v Bruslju v prihodnosti sledila temu zgledu;

5.  opominja na zavezo, ki jo je izrazila odhajajoča podpredsednica/visoka predstavnica, da bi moral biti Svet EU na zasedanjih skupščine zastopan na ministrski ravni, in poziva prihodnjo podpredsednico/visoko predstavnico, naj spoštuje to zavezo;

6.  opominja na zavezo Sveta AKP-EU, da bo skupščini predložil letno poročilo o izvajanju sporazuma iz Cotonouja, ki bi moralo vsebovati elemente o političnem, družbeno-gospodarskem in okoljskem vplivu, ne pa zgolj poročilo o minulih srečanjih;

7.  opominja, da si v skladu s členom 14 spremenjenega sporazuma iz Cotonouja skupne institucije prizadevajo, da bi zagotovile usklajevanje, povezanost in dopolnjevanje, pa tudi učinkovit in vzajemen pretok informacij; meni, da bi morala sopredsednika SPS ob upoštevanju dejstva, da je predsednik Evropskega parlamenta povabljen na seje Evropskega sveta, imeti možnost sodelovati na zasedanjih skupnega sveta ministrov AKP-EU; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj nadalje izboljša obstoječe sodelovanje in zagotovi, da bo SPS povabljena k sodelovanju na naslednjem skupnem svetu;

8.  poudarja ključno vlogo nacionalnih parlamentov, lokalnih oblasti in nedržavnih akterjev AKP v pripravljalnih fazah in pri spremljanju državnih in regionalnih strateških dokumentov ter pri izvrševanju Evropskega razvojnega sklada (ERS); poziva Komisijo in države AKP, naj zagotovijo svojo udeležbo, tako da vse razpoložljive informacije pravočasno posredujejo parlamentom držav AKP in jim pomagajo pri izvajanju demokratičnega nadzora, zlasti z gradnjo zmogljivosti;

9.  je seznanjen z delom delovnih skupin Odbora za razvoj Evropskega parlamenta za nadzor pri ocenjevanju in spremljanju programskih dokumentov za države in regije AKP v okviru 11. Evropskega razvojnega sklada in poziva k postopku poročanja članom SPS o rezultatih tega procesa;

10.  čestita predsedstvu SPS za to, da njegovo delo ni več obsegalo zgolj upravnih zadev, ampak je svoja srečanja uporabilo tudi za politične razprave, in sicer je na dnevni red svojih srečanj v Bruslju in Adis Abebi vključilo vsebinska vprašanja, pomembna za vse strani, kot je „prihodnost odnosov AKP-EU po letu 2020“; poziva k nadaljevanju te prakse tudi v prihodnje;

11.  poziva predsedstvo SPS, naj pripravi bolj strateško usmeritev v zvezi z delovnim programom skupščine in izbiro poročil njenih stalnih odborov, s čimer bi zagotovilo, da bodo poročila tesno povezana s strateškimi cilji SPS in bodo zlasti prispevala k pogajanjem o razvojnem okviru za obdobje po letu 2015 in odnosom med EU in AKP po letu 2020;

12.  ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi vedno slabših političnih in humanitarnih razmer v številnih državah in regijah AKP, vključno z notranjimi in zunanjimi posledicami teh razmer na različnih ravneh, in izraža solidarnost s prizadetim prebivalstvom; poziva SPS, naj še naprej spremlja razmere v državah AKP v krizi, naj bo pozornejša na primere nestabilnih držav in naj pozove države AKP in EU, naj se usklajeno borijo proti izbruhu virusa ebole v zahodni Afriki;

13.  pozdravlja dejstvo, da je SPS vedno bolj parlamentarne, torej tudi politične narave, da so njeni člani vedno bolj dejavni, razprave pa so vedno bolj kakovostne, kar odločilno prispeva k partnerstvu med državami AKP in EU; poziva SPS, naj okrepi dialog o človekovih pravicah v skladu z deklaracijo OZN o človekovih pravicah in sporazumom iz Cotonouja in ta dialog kot ponavljajočo se točko vključi v dnevne rede;

14.  opozarja na dejstvo, da razprava o odnosih AKP-EU po letu 2020 in o prihodnosti skupine AKP poteka, in poudarja pomen vloge, ki bi jo morala v tem procesu odigrati SPS; v zvezi s tem poudarja potrebo po celostnem in okrepljenem skupnem parlamentarnem nadzoru, ki bo neodvisen od končnega rezultata; poudarja, da bi moral vsak bodoči sporazum, ki bo nadomestil sporazum iz Cotonouja, vključevati izrecno navedbo nediskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete, kot je večkrat zahteval Evropski parlament;

15.  ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi sprejetja zakonodaje, ki dodatno kriminalizira homoseksualnost v nekaterih državah AKP, in zaradi razprav o takšni zakonodaji; poziva SPS, naj to vključi v dnevne rede za svoje razprave; poziva k okrepitvi klavzul o načelu brezpogojnih človekovih pravic in sankcij za njihovo nespoštovanje, med drugim v zvezi z diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali spolne identitete in diskriminacijo oseb, ki imajo HIV/AIDS;

16.  meni, da bi morala biti razprava o obdobju po sporazumu iz Cotonouja priložnost za temeljito analizo tako neuspeha kot uspeha sedanjega sporazuma v zvezi s trajnostnim družbeno-gospodarskim razvojem držav AKP; meni tudi, da bi moralo vsako bodoče razvojno in gospodarsko sodelovanje AKP-EU, pa tudi trgovinski in naložbeni sporazumi, zagotoviti, da nobena država AKP zaradi tega ne bo na slabšem;

17.  poziva predsedstvo SPS, naj znotraj SPS imenuje dva stalna soporočevalca o usklajenosti politik za razvoj, naj tesno sodeluje s stalnim poročevalcem Evropskega parlamenta o usklajenosti politik za razvoj in naj predloži dve poročili letno o izvajanju člena 12 spremenjenega sporazuma iz Cotonouja;

18.  meni, da bi bilo treba organizirati srečanja, ki bodo sovpadala z zasedanji SPS, z organizacijami civilne družbe, ki so dejavna v ustreznih državah, saj bi to pomenilo širšo vizijo, izkoristili pa bi lahko tudi njihove izkušnje in dejavnosti s poudarkom na najboljši praksi, da bi tako s temi organizacijami sklenili tesnejše vezi;

19.  vztraja, da bi morali sporazumi o gospodarskem partnerstvu z državami AKP služiti razvojnim ciljem, ki odražajo nacionalne in regionalne interese ter potrebe prebivalcev držav AKP, da bi tako zmanjšali revščino, dosegli razvojne cilje tisočletja in zagotovili spoštovanje temeljnih človekovih pravic, vključno z družbeno-gospodarskimi pravicami, kot je pravica do hrane ali pravica do dostopa do osnovnih javnih storitev;

20.  poziva SPS EU-AKP, naj pripravi skupen pristop k opredelitvi prihodnjega razvojnega okvira po letu 2015; spodbuja udeležbo članov SPS v pogajanjih o novih ciljih glede trajnostnega razvoja;

21.  pozdravlja dejstvo, da so bila v letih 2012 in 2013 organizirana uspešna regionalna srečanja, kot je predvideno v sporazumu iz Cotonouja in poslovniku SPS; priznava, da so ta srečanja pristne izmenjave mnenj o regionalnih vprašanjih, vključno s preprečevanjem in reševanjem konfliktov, regionalnim povezovanjem in sodelovanjem ter pogajanji o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, ki so skladni z načeli STO; izreka pohvalo organizatorjem uspešnih srečanj v Nigeriji, Dominikanski republiki, Samoi in Zambiji;

22.  poudarja pomen delavnic, organiziranih med zasedanji SPS, ki dopolnjujejo razprave na plenarnem zasedanju; poziva predsedstvo, ki je odgovorno za spremljanje nadaljnjih ukrepov v zvezi z resolucijami in odločitvami skupščine, da okrepi svojo vlogo in sprejme nadaljnje ukrepe s predsednikom in poročevalcem ustreznega stalnega odbora;

23.  pozdravlja udeležbo sopredsednika SPS, ki je član EP, na neuradnih srečanjih ministrov EU za razvoj in na 7. vrhu voditeljev držav in vlad držav AKP;

24.  poziva Komisijo, naj še naprej vnaprej posreduje pisne odgovore na vprašanja za ustni odgovor, vložena na posameznem zasedanju skupščine;

25.  poziva države, ki še niso ratificirale spremenjenega sporazuma iz Cotonouja, naj to storijo;

26.  izreka pohvalo komisarju Piebalgsu za njegovo predano sodelovanje in visoko kakovost njegovega prispevka k delu SPS;

27.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu AKP, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, predsedstvu SPS ter vladam in parlamentom Danske, Surinama, Irske in Etiopije.

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. (2) UL L 287, 28.10.2005, str. 4. (3) UL L 287, 4.11.2010, str. 3. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0273. (5) UL C 231, 26.9.2003, str. 68. (6) UL C 64, 4.3.2014, str 38. (7) UL L 77, 15.3.2014, str. 44. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0571. (9) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0076. (10) UL L 266, 5.9.2014, str. 145. (11) UL L 266, 5.9.2014, str. 158. (12) UL L 266, 5.9.2014, str. 147.0. (13) APP 101.509. (14) APP 101.351. (15) http://www.europarl.europa.eu/intcoop/acp/2012_samoa/pdf/apia_communique_fin_en.pdf (16) http://www.europarl.europa.eu/intcoop/acp/2012_lusaka/pdf/lusaka_communique_final_en.pdf