Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 12. februar 2015 - Strasbourg
Burundi: primer Boba Rugurike
 Savdska Arabija: primer Raifa Badavija
 Množična grobišča pogrešanih iz vasi Aša pri Ornitiju na zasedenem delu Cipra
 Ustanovitev posebnega odbora za davčne odločbe in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom
 Humanitarna kriza v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo

Burundi: primer Boba Rugurike
PDF 139kWORD 70k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2015 o Burundiju: primer Boba Rugurike (2015/2561(RSP))
P8_TA(2015)0036RC-B8-0144/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Burundiju, predvsem resolucije z dne 18. septembra 2014, ki je zlasti o primeru Pierra Claverja Mbonimpaja(1),

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju izjave varnostnega sveta Združenih narodov z dne 10. aprila 2014 o razmerah v Burundiju,

–  ob upoštevanju mirovnega in spravnega sporazuma iz Aruše,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. julija 2014 o območju afriških Velikih jezer,

–  ob upoštevanju poročil urada Organizacije združenih narodov v Burundiju,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic in svobodi izražanja, pa tudi sklepov Sveta iz junija 2014 o zavezanosti okrepljenemu delu z zagovorniki človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

–  ob upoštevanju mnenja nacionalne posvetovalne komisije za človekove pravice z dne 25. aprila 2013,

–  ob upoštevanju izjave delegacije Evropske unije v Burundiju z dne 10. septembra 2014,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so 20. januarja 2015 burundijske oblasti prijele in pridržale zagovornika človekovih pravic, direktorja Radio Publique Africaine Boba Rugurika, ker nekaj dni potem, ko je njegova radijska postaja oddajala serijo preiskovalnih poročil o umoru treh starejših italijanskih redovnic – Lucie Pulici, Olge Raschietti in Bernadette Boggiani –, septembra 2014 v mestu Kamenge severno od Bujumbure, ni bil pripravljen razkriti svojih virov;

B.  ker so v teh oddajah objavili, da naj bi v umorih sodelovali visoki obveščevalni uradniki, ki pa so pred oddajo imeli možnost, da povedo svoje mnenje;

C.  ker burundijske oblasti niso predložile nikakršnih dokazov, ki bi upravičili pridržanje Boba Rugurike zaradi „rušenja javne solidarnosti, kršitve zaupnosti preiskave, skrivanja zločinca in sostorilstva umora“; ker je to prijetje del vzorca vladnih napadov na svobodo izražanja, novinarje, aktiviste in člane političnih strank; ker se tovrstni napadi pred bližajočimi se volitvami v Burundiju maja in junija 2015 še stopnjujejo;

D.  ker mednarodno pravo o človekovih pravicah, vključno z Afriško listino o človekovih pravicah in pravicah ljudstev in Mednarodnim paktom o političnih in državljanskih pravicah, ki ju je Burundi oba ratificiral, jasno določa, da mora pripor v predkazenskem postopku temeljiti na zanesljivi pravno utemeljeni obtožbi; ker burundijske oblasti niso predložile dokazov, da je treba Boba Ruguriko pridržati;

E.  ker to ni prvi poskus burundijskih oblasti, da bi medijem in skupinam za človekove pravice preprečile objavo občutljivih novic ali da bi poročali o domnevnih vladnih zlorabah; ker novinarji kljub vztrajnemu nadlegovanju nadaljujejo dokumentiranje in poročanje o spornih temah, med drugim tudi o Pierre Claverju Mbonimpaju, vodilnem zagovorniku človekovih pravic, ki so ga prijeli maja 2014 zaradi izjav, ki jih je dal na Radio Publique Africaine, nato pa so ga izpustili, a obtožbe proti njemu še niso umaknjene;

F.  ker je Burundi junija 2013 sprejel restriktiven zakon o medijih, ki omejuje svobodo medijev in teme, o katerih lahko poročajo novinarji, ter potencialno kriminalizira poročanje o temah, kot sta javni red in varnost; ker je novinarska zveza Burundija v zvezi s tem začela postopek na Vzhodnoafriškem sodišču;

G.  ker je sprejetje vrste restriktivnih zakonov pred volitvami leta 2015, tudi medijskega zakona iz aprila 2013, prispevalo k povečanju nadlegovanja in groženj, ki jih od leta 2010 trpijo novinarji in drugi kritični glasovi, ki obsojajo politične umore, korupcijo in slabo vodenje države;

H.  ker se Burundi na indeksu svobode medijev za leto 2014, ki ga sestavlja organizacija Novinarji brez meja, med 180 državami uvršča na 142. mesto;

I.  ker je posebna poročevalka o zagovornikih človekovih pravic v Afriki Reine Alapini-Gansou obsodila prijetje Boba Rugurike in zahtevala njegovo takojšnjo izpustitev ter opozorila na odgovornosti burundijskih oblasti, ki izhajajo iz izjave o načelih o svobodi izražanja v Afriki ter izjav iz Kigalija in Grand Baya;

J.  ker je pravica do svobode izražanja zagotovljena z burundijsko ustavo ter mednarodnimi in regionalnimi pogodbami, ki jih je ratificiral Burundi, in je tudi del nacionalne strategije za dobro upravljanje in boj proti korupciji ter bistveni pogoj, da bodo volitve leta 2015 poštene in pravične in da bodo vsi udeleženci sprejeli izid teh volitev;

K.  ker bi svoboden, pravičen, pregleden in miroljuben volilni postopek v letu 2015 tej državi, ki je še vedno prizadeta zaradi preteklih konfliktov, omogočil izhod iz političnega zastoja, ki je nastal po volitvah leta 2010;

L.  ker so predstavniki EU po resoluciji Parlamenta z dne 18. septembra 2014, zlasti zaradi sklicevanja na člen 96 Sporazuma iz Cotonouja, vztrajali, da je treba v skladu s časovnim načrtom in kodeksom ravnanja v volilni postopek vključiti vse politične sile v državi;

M.  ker je burundijska vlada potrdila svojo pripravljenost, da bo zagotovila, da bodo v pogajanjih vse politične sile v državi spoštovale ta dokumenta, in ponovno zaprosila EU in njene države članice, naj posredujejo materialno in finančno podporo za sedanji volilni postopek in v Burundi napotijo misije za opazovanje volitev pred volitvami, med njimi in po njih;

N.  ker je Evropska unija Burundiju nedavno namenila 432 milijonov EUR iz Evropskega razvojnega sklada za obdobje 2014–2020, med drugim za pomoč pri izboljšanju upravljanja in civilne družbe;

O.  ker se Burundi še naprej sooča z največjo politično krizo od svojega nastanka leta 2005 po 12-letni državljanski vojni in ker to znova ne ogroža le notranje politične stabilnosti države, temveč tudi njenih sosed v tej že tako nestabilni regiji afriške celine;

1.  obsoja neupravičeno pridržanje Boba Rugurike in poziva k njegovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi; poziva oblasti, naj obenem nadaljujejo preiskavo tragičnih umorov treh italijanskih redovnic in odgovorne privedejo pred sodišče; poziva tudi, naj se uvede neodvisna preiskava tega umora;

2.  obsoja vse kršitve človekovih pravic v Burundiju in uvedbo restriktivnih zakonov pred tamkajšnjimi predsedniškimi in zakonodajnimi volitvami leta 2015, zlasti tiste, ki škodujejo politični opoziciji, medijem in civilni družbi z omejevanjem svobode izražanja, svobode zbiranja in svobode sklicevanja sestankov;

3.  poziva burundijske oblasti, naj zagotovijo ustrezno in pravično ravnovesje med svobodo medijev, tudi pravico novinarjev, da preiskujejo in poročajo o kaznivih dejanjih, ter zagotavljanjem neokrnjenosti kazenskih preiskav;

4.  poziva burundijsko vlado, naj dovoli pristno in odprto politično razpravo pred volitvami leta 2015 ter spoštuje časovni načrt in kodeks ravnanja, ki sta plod pogajanj pod okriljem Organizacije združenih narodov in so ju podpisali vsi burundijski politični voditelji; opominja, da burundijska ustava določa, da je predsednik izvoljen za obdobje petih let in je lahko ponovno izvoljen enkrat. Nihče ne more biti izvoljen za predsednika države več kot dvakrat;

5.  poziva burundijsko vlado, naj spoštuje volilni koledar in vključi opozicijske stranke v opazovanje volitev, tudi v fazo delne registracije novih volivcev, kakor so se na sestanku za oceno registracije volivcev dne 29. in 30. januarja 2015 dogovorile neodvisna nacionalna volilna komisija in politične stranke;

6.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi vmešavanja vlade v notranje vodenje opozicijskih strank, ker te stranke ne morejo svobodno izvajati kampanj, in zaradi vse večjih teženj, da bi opozicijske voditelje s pomočjo sodstva izločili iz volilnega postopka;

7.  poziva burundijsko vlado, naj sprejme ukrepe za nadzor mladinske organizacije CNDD-FDD in njenim članom prepreči, da bi ustrahovali in napadali tiste, ki jih dojemajo kot nasprotnike, ter zagotovi, da bodo odgovorni za zlorabe privedeni pred sodišče; poziva k neodvisni mednarodni preiskavi obtožb, da CNDD-FDD oborožuje in uri svojo mladinsko organizacijo; spodbuja voditelje opozicijskih strank, naj preprečijo nasilje nad nasprotniki;

8.  poudarja, da je treba spoštovati kodeks ravnanja v volilnih zadevah (Code de bonne conduite en matière électorale) in časovni načrt volitev, pri katerem je posredovala Organizacija združenih narodov in ki so ga politični akterji podpisali leta 2013, ter popolnoma podpira dejavnosti urada OZN v Burundiju za preprečevanje stopnjevanja političnega nasilja v obdobju pred volitvami leta 2015 in za pomoč pri vzpostavljanju dolgoročne varnosti in miru;

9.  spodbuja udeležence v volilnem postopku, vključno z organi, pristojnimi za pripravo volitev, in varnostnimi silami, naj spoštujejo zaveze iz sporazuma iz Aruše, ter opominja, da se je s tem sporazumom končala državljanska vojna in da na njem temelji burundijska ustava;

10.  poudarja vodilno vlogo, ki bi jo morala imela EU pri opazovanju predvolilnih razmer, da se prepreči neizpolnjevanje zavez, kar bi lahko resno vplivalo ne le na postopek demokratizacije, marveč tudi na mir in varnost v Burundiju in na celotnem območju Velikih jezer;

11.  ponovno poudarja, da Burundi zavezujejo določba o človekovih pravicah v Sporazumu iz Cotonuja, Mednarodni pakt o političnih in državljanskih pravicah in Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter je zato dolžan spoštovati splošne človekove pravice, tudi pravico do izražanja; poziva burundijsko vlado, naj pred volitvami 2015 dovoli pristno in odprto politično razpravo brez strahu pred ustrahovanjem, brez poseganja v notranje vodenje opozicijskih strank, brez omejevanja kampanj za vse stranke, predvsem na podeželskih območjih, in brez zlorabe sodstva za izločanje političnih nasprotnikov;

12.  poziva Komisijo, podpredsednico/visoko predstavnico EU ter države članice, naj zagotovijo jasno in načelno politiko EU do Burundija, ki bo v skladu s strateškim okvirom EU za človekove pravice obravnavala resne kršitve človekovih pravic, do katerih ves čas prihaja; poziva Komisijo, naj premisli o organizaciji posvetov z Burundijem v okviru člena 96 Sporazuma iz Cotonuja o morebitnem odstopu od sporazuma ter naj v času teh posvetovanj sprejme vse ustrezne ukrepe;

13.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico EU, naj uporabi okrepljeni politični dialog iz člena 8 partnerskega sporazuma iz Cotonouja z Burundijem za konkretno obravnavo zapiranja političnega prostora v državi in vzpostavitev jasnih in otipljivih meril za merjenje napredka in strategijo odzivanja nanj;

14.  poziva burundijsko vlado, opozicijske voditelje in aktiviste civilne družbe, naj po najboljših močeh podpirajo mirovno in spravno komisijo pri demokratičnem in preglednem soočanju s preteklimi zločini in nadaljujejo priprave za prihodnost;

15.  poziva Evropsko unijo in države članice, naj sprostijo sredstva, ki so potrebna za reševanje humanitarnih razmer v tem delu sveta, in sodelujejo z organi OZN zlasti pri odpravi kronične podhranjenosti;

16.  poziva Komisijo, naj prednostno dodeli svoja sredstva za obdobje 2014–2020 nevladnim in mednarodnim organizacijam, ki neposredno delajo z ljudmi, in pritisne na burundijsko vlado, naj izvaja reforme, potrebne za okrepitev države;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, vladi Burundija, vladam območja Velikih jezer, Afriški uniji, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, sopredsedujočima skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0023.


Savdska Arabija: primer Raifa Badavija
PDF 136kWORD 67k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2015 o Savdski Arabiji: primer Raifa Badavija (2015/2550(RSP))
P8_TA(2015)0037RC-B8-0143/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Savdski Arabiji, zlasti tistih v zvezi s človekovimi pravicami, še posebej z dne 11. marca 2014 o Savdski Arabiji, njenih odnosih z EU in njeni vlogi na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki(1),

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 9. januarja 2015,

–  ob upoštevanju izjave visokega komisarja ZN za človekove pravice Zejda Raada Al Huseina, ki je savdske oblasti pozval, naj ustavijo izvrševanje kazni Raifa Badavija,

–  ob upoštevanju člena 18 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948 ter člena 19 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Konvencije ZN proti mučenju in drugemu nečloveškemu ter ponižujočemu ravnanju in kaznovanju,

–  ob upoštevanju Arabske listine o človekovih pravicah, ki jo je Savdska Arabija ratificirala leta 2009 in katere člen 32(1) zagotavlja pravico do obveščanja ter svobodo izražanja mnenja in svobodo izražanja, njen člen 8 pa prepoveduje fizično ali psihično mučenje in drugo kruto, poniževalno, sramotilno ali nečloveško ravnanje,

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije v zvezi z mučenjem in slabim ravnanjem ter v zvezi z zagovorniki človekovih pravic,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je bil avtor bloga in borec za človekove pravice Raif Badavi obtožen verskega odpadništva in ga je kazensko sodišče v Džedi maja 2014 obsodilo na 10-letno zaporno kazen, 100 udarcev z bičem in denarno kazen 1 milijon SAR (228 000 EUR), ker je zasnoval spletno stran Free Saudi Liberals Network (Mreža svobodnih savdskih liberalcev), namenjeno družbenim, političnim in verskim razpravam, ki naj bi žalila islam; ker sodba Raifu Badaviju prepoveduje tudi uporabo vseh medijskih kanalov in potovanja v tujino za obdobje 10 let po izpustitvi iz zapora;

B.  ker je 9. januarja 2015 Raif Badavi pred mošejo Al Džafali v Jedi dobil 50 udarcev z bičem in utrpel tako globoke rane, da po presoji zdravnikov, ki so ga nato pregledali v zaporni ambulanti, ne bo zdržal še enega bičanja;

C.  ker so sodbe sodišča, ki nalagajo telesne kazni, vključno z bičanjem, strogo prepovedane po mednarodnem pravu o človekovih pravicah, med katerimi je tudi Konvencija ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je Savdska Arabija ratificirala;

D.  ker je 6. julija 2014 specializirano kazensko sodišče obsodilo odvetnika Valida Abu al Khaira, ki zastopa Raifa Badavija in je tudi pomemben zagovornik človekovih pravic, na 15-letno zaporno kazen in prepoved potovanja za obdobje 15 let po njenem odsluženju, ker je ustanovil organizacijo za človekove pravice Monitor of Human Rights in Saudi Arabia (Organizacija za spremljanje razmer na področju človekovih pravic v Savdski Arabiji);

E.  ker je primer Raifa Badavija med številnimi, ko so bile uporabljene hude kazni in nadlegovanje proti savdskim borcem za človekove pravice in drugim zagovornikom reform, ki jih preganjajo zaradi izražanja stališč in med katerimi so bili številni obsojeni v sodnih postopkih, ki ne dosegajo mednarodnih standardov poštenega sojenja, kar je julija 2014 potrdila tudi nekdanja visoka komisarka ZN za človekove pravice;

F.  ker ima Savdska Arabija aktivno skupnost spletnih aktivistov in največje število uporabnikov omrežja Twitter na Bližnjem vzhodu; ker je internet tam hkrati močno cenzuriran, saj je več tisoč spletnih mest blokiranih, nove bloge in spletna mesta pa mora odobriti ministrstvo za informiranje; ker je organizacija Reporters Without Borders (Novinarji brez meja) Savdsko Arabijo uvrstila na svoj seznam sovražnikov interneta zaradi cenzure medijev in interneta ter kaznovanja oseb, ki so kritični do vlade ali vere;

G.  ker sta svoboda izražanja ter svoboda tiska in medijev, tako spletnih kot nespletnih, bistvena pogoja in katalizatorja za demokratizacijo in reforme ter nadzor nad oblastjo;

H.  ker je kljub uvedbi nekaterih zadržanih reform v obdobju vladanja preminulega kralja Abdulaha savdski politični in družbeni sistem še naprej globoko nedemokratičen, šiitske muslimane in ženske obravnava kot drugorazredne državljane, resno diskriminira mnogoštevilno tujo delovno silo v državi in močno zatira vsak izraz nestrinjanja;

I.  ker sta število in hitrost usmrtitev zelo zaskrbljujoča; ker je bilo leta 2014 usmrčenih 87 ljudi, večinoma z javnim obglavljenjem; ker je bilo od začetka tega lega usmrčenih vsaj 21 ljudi; ker so med letoma 2007 in 2012 poročali o vsaj 423 usmrtitvah; ker se lahko smrtna kazen izreka za vrsto kršitev;

J.  ker je Kraljevina Savdska Arabija vpliven politični, gospodarski, kulturni in verski akter na Bližnjem vzhodu in v islamskem svetu ter ustanoviteljica in vodilna članica Sveta za sodelovanje v Zalivu in skupine G-20;

K.  ker je bila Savdska Arabija novembra 2013 izvoljena za članico Sveta ZN za človekove pravice za obdobje treh let;

L.  ker tako imenovana Islamska država in Savdska Arabija predpisujeta skoraj enake kazni za vrsto kaznivih dejanj ter je za bogokletstvo, umor, homoseksualna dejanja, kazen in izdajo določena smrtna kazen, za prešuštvo smrtna kazen s kamenjanjem in za razbojništvo amputacija rok ali nog;

M.  ker ima Kraljevina Savdska Arabija vodilno vlogo pri financiranju, razširjanju in spodbujanju posebej ekstremistične razlage islama po vsem svetu; ker je bilo najbolj sektaško razumevanje islama navdih za teroristične organizacije, kot sta tako imenovana Islamska država in Al Kaida;

N.  ker oblasti Savdske Arabije trdijo, da je njihova država partnerica držav članic, zlasti v globalnem boju proti terorizmu; ker novi zakon za boj proti terorizmu, sprejet januarja 2014, vključuje določbe, na podlagi katerih se lahko izražanje nestrinjanja ali neodvisna združenja razlagajo kot teroristična dejanja;

1.  odločno obsoja bičanje Raifa Badavija kot kruto in grozljivo dejanje savdskih oblasti; poziva jih, naj ustavijo bičanje in Badavija takoj in brezpogojno izpustijo, saj je zapornik vesti in je bil priprt in obsojen le zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja; prav tako jih poziva, naj zagotovijo, da bosta njegova obsodba in kazen, vključno s prepovedjo potovanja, razveljavljeni;

2.  poziva jih tudi, naj zagotovijo, da bo Raif Badavi zaščiten pred mučenjem in drugim slabim ravnanjem, da bo deležen potrebne zdravstvene oskrbe in da bo imel možnost za takojšen in reden stik s svojo družino in odvetniki po lastni izbiri;

3.  jih poziva, naj brezpogojno izpustijo odvetnika Raifa Badavija in vse zagovornike človekovih pravic ter druge zapornike vesti, ki so bili priprti in obsojeni le zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja;

4.  odločno obsoja vse oblike telesnega kaznovanja kot nesprejemljivo in poniževalno ravnanje, ki je v nasprotju s človeškim dostojanstvom, ter izraža zaskrbljenost zaradi uporabe bičanja s strani države in odločno poziva k njegovi dosledni odpravi; poziva savdske oblasti, naj spoštujejo prepoved mučenja, ki je še posebej zagotovljena v Konvenciji ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je Savdska Arabija podpisala in ratificirala; ponovno poziva Savdsko Arabijo, naj podpiše Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah;

5.  opozarja na proces pravosodnih reform, ki ga je Savdska Arabija začela, da bi okrepila možnosti za večje varstvo pravic posameznika, vendar ostaja resno zaskrbljen zaradi razmer na področju človekovih pravic v Savdski Arabiji, ki se še naprej uvršča med najbolj represivne države na svetu; meni, da primer Raifa Badavija ponazarja zatiranje svobode izražanja in mirnega oporečništva v državi, širše pa tudi značilno politiko nestrpnosti in ekstremistične razlage islamskega prava, ki jo vodi kraljevina;

6.  poziva savdske oblasti, naj ukinejo specializirano kazensko sodišče, ki je bilo ustanovljeno leta 2008 za sojenje v primerih terorizma, nato pa se je vse bolj uporabljalo za kazenski pregon mirnih oporečnikov na podlagi očitno politično motiviranih obtožb in v postopkih, v katerih je bila kršena temeljna pravica do poštenega sojenja;

7.  prav tako poziva savdske oblasti, naj omogočijo delovanje neodvisnega tiska in medijev ter zagotovijo svobodo izražanja, združevanja in mirnega zbiranja vsem prebivalcem Savdske Arabije; obsoja represijo nad aktivisti in protestniki med mirnimi demonstracijami; poudarja, da je mirno zagovarjanje temeljnih zakonskih pravic ali kritične opazke v družbenih medijih izraz neodtujljive pravice;

8.  želi spomniti vodstvo Savdske Arabije, da se je leta 2013 v svoji prošnji za članstvo v Svetu ZN za človekove pravice, ki ga je nato pridobila, zavezala, da bo pri uveljavljanju in varovanju človekovih pravic ohranjala najvišje standarde;

9.  meni, da bi bila Savdska Arabija bolj verodostojna in učinkovitejša partnerica v boju proti terorističnim organizacijam, kot sta tako imenovana Islamska država in Al Kaida, če ne bi uporabljala tako anahronističnih in ekstremističnih praks, kot so javna obglavljenja, kamenjanje in druge oblike mučenja, kar izvaja tudi Islamska država;

10.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj na dejaven in ustvarjalen način podpirata skupine civilne družbe in posameznike, ki zagovarjajo človekove pravice, v Savdski Arabiji, tudi z organizacijo obiskov v zaporih, spremljanji sojenj in izjavami za javnost;

11.  naroči svoji delegaciji za odnose z Arabskim polotokom, naj v okviru svojega bližnjega obiska Savdske Arabije odpre vprašanje v zvezi z Raifom Badavijem in drugimi zaporniki vesti ter o tem poroča Pododboru za človekove pravice;

12.  poziva EU in njene države članice, naj ponovno preučijo svoje odnose s Savdsko Arabijo, da bi lahko uresničevale svoje gospodarske, energetske in varnostne interese, ne da bi spodkopavale verodostojnost glede svojih zavez o temeljnih človekovih pravicah;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, generalnemu sekretarju ZN, visokemu komisarju ZN za človekove pravice, njegovemu veličanstvu kralju Salmanu bin Abdulazizu, vladi Kraljevine Savdske Arabije in generalnemu sekretarju Centra za nacionalni dialog Kraljevine Savdske Arabije.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0207.


Množična grobišča pogrešanih iz vasi Aša pri Ornitiju na zasedenem delu Cipra
PDF 221kWORD 61k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2015 o množičnih grobiščih pogrešanih iz vasi Aša pri Ornitiju na zasedenem delu Cipra (2015/2551(RSP))
P8_TA(2015)0038RC-B8-0150/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2007 o pogrešanih osebah na Cipru(1),

–  ob upoštevanju zadevnih poročil generalnega sekretarja Združenih narodov(2), resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov(3) in mednarodnih pobud za preiskavo usode pogrešanih oseb na Cipru(4),

–  ob upoštevanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 10. maja 2001(5) in 10. januarja 2008(6) glede pogrešanih oseb na Cipru in sodbe velikega senata v zadevi Ciper proti Turčiji z dne 12. maja 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. junija 2008 o pogrešanih osebah na Cipru(7),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0139/2008),

–  ob upoštevanju svoje izjave z dne 9. junija 2011 o delu Odbora za pogrešane osebe na Cipru,

–  ob upoštevanju klasičnega in običajnega mednarodnega humanitarnega prava o pogrešanih osebah,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Turčiji,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so 14. avgusta 1974 turške zračne sile bombardirale vas Aša in je 21. avgusta 1974 turška vojska izvedla prisilno množično evakuacijo, 28. Avgusta 1974 pa so bili iz vasi izgnani vsi njeni prebivalci;

B.  ker je leta 1974 izginilo 106 prebivalcev vasi Aša, starih med 11 in 84 let;

C.  ker je spomladi 2009 Odbor za pogrešane osebe na Cipru raziskal območje vasi Orniti, ki leži 4 km zahodno od vasi Aša, kjer so odkrili štiri grobišča v dveh vodnjakih in drugih množičnih grobovih; ker je bilo potrjeno, da posmrtni ostanki, ki so jih identificirali na podlagi DNA, pripadajo 71 civilistom iz vasi Aša, ki so izginili 21. avgusta 1974;

D.  ker vsi znaki kažejo, da so posmrtne ostanke iz dveh množičnih grobov izkopali že prej in jih namenoma odstranili ter prenesli neznano kam;

E.  ker agonija in trpljenje družin pogrešanih oseb, ki že desetletja ne vedo ničesar o usodi svojih najbližjih, še kar traja in ker si je treba zato po najboljših močeh prizadevati, da bi Odbor za pogrešane osebe pospešeno izvedel preiskave;

F.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice menilo, da so glede pogrešanih oseb grške ciprske skupnosti in njihovih sorodnikov stalno kršeni člen 2 (pravica do življenja) konvencije, saj turške oblasti niso izvedle učinkovite preiskave o tem, kje so pogrešane osebe grške ciprske skupnosti, ki so izginile v življenjsko nevarnih okoliščinah, in kaj se jim je zgodilo, člen 5 (pravica do svobode in varnosti), saj Turčija ni izvedla učinkovite preiskave o tem, kje so pogrešane osebe grške ciprske skupnosti, za katere se dokazano trdi, da so bile v času izginotja v turškem priporu, in člen 3 (prepoved nečloveškega ali poniževalnega ravnanja), saj je neodzivnost turških oblasti na resnične stiske sorodnikov doseglo že tako visoko stopnjo, da se edino lahko šteje za nečloveško ravnanje;

G.  ker primerov, v katerih se lahko izročijo in pokopljejo samo deli posmrtnih ostankov oseb, ni mogoče šteti za zaključene, dokler ne bodo najdeni vsi prepoznavni posmrtni ostanki vseh pogrešanih oseb;

H.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da mora Turčija kot sila, ki je dejansko zasedla zahodni del Cipra, raziskati, kje so pogrešane osebe in kaj se jim je zgodilo, ter omogočiti Odboru za pogrešane osebe, da opravi svoje delo;

I.  ker gre pri pogrešanih osebah za humanitarno vprašanje, ki izhaja iz pravice sorodnikov, da izvejo za njihovo usodo;

J.  ker so se hude preizkušnje zaradi pogrešanih oseb na Cipru začele leta 1964, ko je izginilo nekaj ljudi iz obeh skupnosti, vrhunec pa je bila turška vojaška invazija leta 1974, po kateri je otok ostal razdvojen in ko je izginilo že skoraj 2000 oseb;

K.  ker je po nekaj desetletjih še vedno pogrešan 2001 Ciprčan, med njimi je 508 grškega in 493 turškega rodu;

1.  obsoja premeščanje posmrtnih ostankov v vasi Orniti in vsa podobna dejanja, saj gre za zelo nespoštljiv odnos do pogrešanih oseb, grobo pa je kršena tudi pravica njihovih družin, da končno izvedo, kako so umrli njihovi bližnji; izraža sočutje z družinami vseh pogrešanih ljudi, katere še vedno živijo v negotovosti;

2.  poudarja, da bi lahko premeščanje ostankov in podobna dejanja zelo motili in otežili zahtevno in težavno preiskovanje usod vseh pogrešanih ljudi na Cipru;

3.  poudarja, da je reševanje zadeve za družine pogrešanih oseb nujno, saj je od njihovega izginotja minilo že 41 let, in poudarja, da se izteka čas, ko bi jih lahko našli, saj je živih sorodnikov in prič vse manj; zahteva takojšnjo in popolno preverjanje usode pogrešanih oseb;

4.  izraža pohvalo delu Odbora za pogrešane osebe in poudarja, da je pomembno njegovo delovanje še okrepiti, saj še vedno ni ugotovljeno, kje je polovica pogrešanih oseb, več kot dve tretjini pa še ni identificiranih;

5.  poudarja, da je delo Odbora za pogrešane osebe odvisno od celovite podpore in sodelovanja udeleženih strani, in pri tem pozdravlja sredstva, ki jih je za to namenila EU, ter poziva, naj se zagotavljajo še naprej;

6.  je seznanjen, da je Odbor za pogrešane osebe nujno pozval vse, ki kar koli vedo o morebitnih grobiščih, naj o tem obvestijo njegove preiskovalce; poziva Turčijo in njeno vlado, naj nemudoma prenehata odstranjevati posmrtne ostanke iz množičnih grobov in spoštujeta mednarodno pravo, mednarodno humanitarno pravo in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice ter tristranskemu Odboru za pogrešane osebe v celoti omogočita dostop do vojaških arhivov in vojaških območij za izkop posmrtnih ostankov; poziva Turčijo, naj v celoti izpolni svoje obveznosti v skladu z odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice, da mora plačati odškodnino družinam pogrešanih oseb;

7.  poziva Turčijo, naj brez namernega odlašanja omogoči dostop do območij, ki so bila opredeljena kot vojaška in kje naj bi bile po podatkih pogrešane osebe pokopane; poudarja, da bi morala turška vojska izročiti in dati na vpogled stare vojaške karte ter zagotoviti dostop do svojega celotnega arhiva in tako omogočiti, da bi poiskali še neodkrite grobove;

8.  poziva vse države članice EU, naj nujno ratificirajo Mednarodno konvencijo o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice pa, naj podprejo delo Odbora OZN o prisilnih izginotjih, ustanovljenega v okviru te konvencije;

9.  poziva vse vpletene strani in vse, ki imajo kakršne koli informacije ali dokaze iz lastnih izkušenj, arhivov, spornih poročil ali podatkov o zaporih, naj jih nemudoma posredujejo Odboru za pogrešane osebe;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter turški vladi in parlamentu, in želi spomniti na brezpogojno obveznost vseh držav, da v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, spoštujejo končne sodbe v zadevah, v katerih so stranke.

(1) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 243.
(2) Zlasti zadnje poročilo o dejavnosti Združenih narodov na Cipru (S/2008/353), poglavje IV.
(3) Zlasti resolucija 1818 (2008) z dne 13. junija 2008.
(4) Odbor za pogrešane osebe na Cipru: http://www.cmp-cyprus.org
(5) Odbor za pogrešane osebe na Cipru: http://www.cmp-cyprus.org
(6) Varnava in drugi proti Turčiji, št. 16064/90, 16065/90, 16066/90, 16068/90, 16069/90, 16070/90, 16071/90, 16072/90 in 16073/90; še nerešena pritožba.
(7) UL C 286 E, 27.11.2009, str. 13.


Ustanovitev posebnega odbora za davčne odločbe in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom
PDF 211kWORD 57k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2015 o ustanovitvi posebnega odbora za davčne odločbe in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom, njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu (2015/2566(RSO))
P8_TA(2015)0039B8-0169/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga konference predsednikov,

–  ob upoštevanju odločitve Komisije o preiskavi prakse sprejemanja davčnih odločb glede na pravila EU o državni pomoči v državah članicah;

–  ob upoštevanju obveznosti vseh držav članic v skladu z davčnimi pravili EU glede sporočanja informacij drugim državam članicam o davčnih odločbah v obliki izmenjave na lastno pobudo, zlasti če bi lahko zaradi umetnega prenosa dobičkov v drugi državi članici prišlo do izgube davka, znotraj skupin podjetij pa do prihranka davka;

–  ob upoštevanju člena 197 Poslovnika,

1.  sklene ustanoviti posebni odbor za davčne odločbe in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom, ki bo preučil prakso pri uporabi državne pomoči EU in davčne zakonodaje glede davčnih odločb in drugih ukrepov podobne narave ali s podobnim učinkom, ki jih izvajajo države članice, če tako prakso izvajajo posamezne države članice ali Komisija;

2.  sklene, da posebnemu odboru podeli naslednje pristojnosti, da:

   (a) analizira in pregleda prakso pri uporabi člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) glede davčnih odločb in drugih ukrepov podobne narave ali s podobnim učinkom, ki so jih države članice sprejele od 1. januarja 1991 naprej;
   (b) analizira in oceni prakso Komisije, da v skladu s členom 108 PDEU redno preverja vse sisteme pomoči, ki obstajajo v državah članicah, predlaga državam članicam ustrezne ukrepe, ki so potrebni za postopen razvoj ali delovanje notranjega trga, preverja, ali je pomoč, ki jo je dodelila država, ali pomoč iz državnih sredstev, združljiva z notranjim trgom in se ne zlorablja, odloči, da mora zadevna država v določenem roku pomoč odpraviti ali spremeniti, ter zadevo predloži Sodišču Evropske unije, če zadevna država tega ne upošteva, zaradi česar naj bi domnevno prišlo do velikega števila davčnih odločb, ki niso združljive s pravili EU o državni pomoči;
   (c) analizira in pregleda izpolnjevanje obveznosti držav članic iz Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije(1) v zvezi z obveznostjo sodelovanja in zagotavljanja vseh potrebnih dokumentov v obdobju od 1. januarja 1991;
   (d) analizira in pregleda izpolnjevanje obveznosti iz Direktive Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve in obdavčitve zavarovalnih premij(2) in Direktive Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS(3) glede sporočanja informacij o davčnih odločbah s strani držav članic drugim državam članicam v obliki izmenjave na lastno pobudo v obdobju od 1. januarja 1991;
   (e) analizira in pregleda prakso Komisije v zvezi z ustrezno uporabo direktiv 77/799/EGS in 2011/16/EU glede sporočanja informacij o davčnih odločbah s strani držav članic drugim državam članicam v obliki izmenjave na lastno pobudo;
   (f) analizira in oceni spoštovanje načela lojalnega sodelovanja s strani držav članic iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, kot je obveznost, da podpirajo Unijo pri izpolnjevanju njenih nalog in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije, glede na domnevno obsežno agresivno davčno načrtovanje, ki so ga omogočale države članice, in na verjetne pomembne posledice, ki jih je to imelo za javne finance Unije in v njej;
   (g) analizira in oceni razsežnost agresivnega davčnega načrtovanja, ki ga izvajajo družbe, ki imajo sedež v državah članicah ali so v njih ustanovljene, kar zadeva tretje države, ter izmenjavo informacij s tretjimi državami v zvezi s tem;
   (h) pripravlja priporočila, za katera meni, da so potrebna v zvezi s to zadevo;

3.  sklene, da bo imel posebni odbor 45 članov;

4.  sklene, da bo mandat posebnega odbora trajal 6 mesecev, z začetkom na dan sprejetja tega sklepa;

5.  meni, da bi bilo primerno, da posebni odbor predstavi poročilo, ki ga pripravita soporočevalca.

(1) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.
(2) UL L 336, 27.12.1977, str. 15.
(3) UL L 64, 11.3.2011, str. 1.


Humanitarna kriza v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo
PDF 249kWORD 97k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo (2015/2559(RSP))
P8_TA(2015)0040RC-B8-0136/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku in Siriji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Iraku in Siriji, zlasti z dne 15. decembra 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Iraku in Siriji z dne 30. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije z naslovom „Elementi regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji Daeš“ z dne 6. februarja 2015,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 2139 (2014), 2165 (2014) in 2170 (2014) in resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice S-22/1,

–  ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije Združenih narodov o Sirski arabski republiki „Strahovlada: življenje v Siriji pod vladavino ISIS“ (Rule of Terror: Living under ISIS in Syria) z dne 14. novembra 2014,

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev o združenem drugem, tretjem in četrtem rednem poročilu o Iraku, ki ga je odbor Združenih narodov za otrokove pravice objavil 4. februarja 2015;

–  ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja Združenih narodov o Iraku in Siriji,

–  ob upoštevanju nedavnih izjav visokega komisarja Združenih narodov za begunce Antónia Guterresa o položaju sirskih in iraških beguncev,

–  ob upoštevanju izjave z vrhovnega srečanja zveze Nato z dne 5. septembra 2014,

–  ob upoštevanju smernic EU o mednarodnem humanitarnem pravu, o zagovornikih človekovih pravic in za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja,

–  ob upoštevanju sklepov mednarodne konference o miru in varnosti v Iraku, ki je potekala 15. septembra 2014 v Parizu;

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani in svoje stališče z dne 17. januarja 2013 o tem sporazumu(1),

–  ob upoštevanju členov 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je nasilna kriza v Siriji, ki je izbruhnila zaradi Asadovega režima in terorističnega nasilja, povzročila humanitarno katastrofo brez primere v zgodovini, saj je bilo ubitih več kot 200 000 ljudi, večinoma civilistov, več kot 7,6 milijona oseb je notranje razseljenih, več kot 12,2 milijona Sircev v Siriji pa nujno potrebuje pomoč; ker je v obleganjih še vedno ujetih 211 500 ljudi, med njimi 185 000 ljudi v obleganjih vladnih sil in 26 500 ljudi v obleganjih opozicijskih sil; ker je več kot 3,8 milijona Sircev zbežalo iz države, v glavnem v Libanon (1 160 468 beguncev), Turčijo (1 623 839), Jordanijo (621 773) in Egipt/severno Afriko (160 772);

B.  ker so humanitarne razmere v Iraku vse slabše, nastale pa so zaradi konflikta ter nasilja in represije teroristične organizacije ISIL/Daeš, in ker več kot 5,2 milijona ljudi nujno potrebuje humanitarno pomoč in je več kot 2,1 milijona Iračanov notranje razseljenih; ker na območjih pod nadzorom ISIL/Daeš živi 3,6 milijona ljudi, od tega jih 2,2 milijona nujno potrebuje pomoč, in ker jih je še posebno težko doseči; ker je poleg tega v Iraku nastanjenih več kot 233 000 sirskih beguncev;

C.  ker številni begunci in notranje razseljene osebe niso registrirani, zaradi česar nimajo dostopa do prepotrebne humanitarne pomoči in osnovnih varstvenih ukrepov;

D.  ker je teroristična organizacija ISIL/Daeš z uporabo brutalnega in vsesplošnega nasilja zavzela dele severozahodnega Iraka, tudi drugo največje mesto Iraka Mosul, in ker so temu sledile usmrtitve iraških državljanov po hitrem postopku, uvedba stroge interpretacije šeriatskega prava, uničenje šiitskih, sufističnih, sunitskih, jazidskih, kurdskih in krščanskih verskih objektov in svetišč ter barbarska grozodejstva nad civilnim prebivalstvom, ki zlasti prizadevajo ženske in otroke;

E.  ker so se nekdanji baasistični vojaški uslužbenci iraške vojske pridružili ISIL/Daeš in ker vojsko pestita korupcija ter politično vmešavanje, kar ovira učinkovit odziv vojske na ISIL/Daeš;

F.  ker je ISIL/Daeš na območju pod svojim nadzorom ustanovil tako imenovana šeriatska sodišča, ki na barbarski, krut in nehuman način kaznujejo moške, ženske in otroke; ker je ISIL/Daeš objavil kazenski zakonik, v katerem so navedeni zločini, ki se kaznujejo z amputacijo, kamenjanjem in križanjem; ker so tisti, ki so kaznovani, obsojeni zaradi kršitve skrajnih interpretacij islamskega šeriatskega prava ali zaradi suma nelojalnosti;

G.  ker je ISIL/Daeš začel sistematično kampanjo etničnega čiščenja v severnem Iraku in Siriji, kjer izvaja vojne zločine in hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava zoper etnične in verske manjšine, vključno z množičnimi nezakonitimi poboji in ugrabitvami; ker so Združeni narodi že poročali o načrtnih pobojih, prisilnih spreobrnitvah, ugrabitvah, posilstvih, tihotapljenju in ugrabitvah žensk, zasužnjevanju žensk in otrok, novačenju otrok za samomorilske bombne napade, spolnih in fizičnih zlorabah ter mučenju; ker so etnične in verske manjšine, tudi krščanska, kurdska, jazidska, turkmenistanska, šabaška, kakajska, sabejska in šiitska skupnost, pa tudi mnogi Arabci in sunitski muslimani tarča napadov ISIL/Daeš;

H.  ker je v poročilu, ki ga je odbor ZN za otrokove pravice objavil 4. februarja 2015 zapisano, da borci ISIL/Daeš prodajajo ugrabljene otroke kot spolne sužnje ali jih ubijejo, med drugim s križanjem in tako, da jih žive zakopljejo; ker večina begunskih in razseljenih otrok nima dostopa do izobraževanja;

I.  ker so pripadniki ISIL/Daeš ubili ali ugrabili številne ženske in otroke v Siriji in Iraku; ker so ugrabljene ženske in dekleta domnevno žrtve posilstev ali spolne zlorabe, prisiljene v poroke z borci ali prodane v spolno suženjstvo; ker so bile nekatere ženske prodane kot sužnje za samo 25 USD; ker so pogosta tarča zlasti Jazidinje v Iraku; ker očitno ni dovolj celostnih storitev s področja spolnega in reproduktivnega zdravja za pomoč pri spolnem nasilju in nasilju na podlagi spola;

J.  ker kaže, da so ogrožene izobražene, poklicno dejavne ženske, zlasti tiste, ki so kandidirale za javne funkcije; ker poročila navajajo, da so bile v centru Mosula usmrčene vsaj tri odvetnice in nedavno ubiti štirje zdravniki; ker naj bi Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice Svetu za človekove pravice v marcu 2015 predstavil poročilo, v katerem bodo zabeležene kršitve človekovih pravic, ki jih je zagrešil ISIL/Daeš; ker so bili verski odpadniki tarče in žrtve nehumanega nasilja;

K.  ker ISIL/Daeš izvaja nasilje in umore oseb LGBT, ki ostajajo povsem nekaznovani; ker so osebe LGBT v regiji glede na omejeno podporo družine in skupnosti ter vladno zaščito v še posebej ranljivem položaju in je ogrožena njihova varnost v begunskih skupnostih ali v nekaterih družbah gostiteljicah;

L.  ker prepotrebna posebna psihološka pomoč za žrtve konflikta, tudi žrtve posilstev, ni na voljo;

M.  ker je po navedbah Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce skoraj polovica vseh Sircev izgubila dom, 40 % beguncev pa je prisiljenih živeti v neprimernih razmerah; ker po podatkih Združenih narodov trije od štirih Sircev živijo v revščini, brezposelnost pa je presegla 50 %; ker kljub odločnim prizadevanjem tamkajšnjih vlad dve tretjini sirskih beguncev v Jordaniji živita pod pragom revščine, 55 % beguncev v Libanonu pa živi v neprimernih zatočiščih; ker sta se v državah gostiteljicah povečala nasilje nad begunci in njihova diskriminacija;

N.  ker je Bližnji vzhod zajela huda zima in je Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce okrepil zimsko pomoč z vzpostavitvijo 206 milijonov ameriških dolarjev vrednega zimskega načrta za pomoč milijonom ranljivih ljudi v tej regiji; ker morajo kljub prizadevanjem mnogi begunci živeti v nedokončanih stavbah in neustreznih zatočiščih, v katerih so izpostavljeni temperaturam pod ničlo, močnemu sneženju in vetru; ker je približno 740 000 notranje razseljenih Iračanov nastanjenih v neprimernih bivališčih, cilj Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce pa je z zimsko pomočjo v Iraku doseči 600 000 oseb;

O.  ker se z dvigom temperature poveča nevarnost epidemij, povezanih s katastrofalnimi higienskimi razmerami in omejenim dostopom do neoporečne pitne vode, zlasti v naseljih v skupni uporabi in neformalnih naseljih;

P.  ker bo zimska pomoč Unicefa v Siriji, Iraku, Libanonu, Jordaniji in Turčiji dosegla 916 000 otrok od predvidenih 1,3 milijona; ker so v okviru Unicefa in Svetovnega programa za hrano januarja 2015 začeli kampanjo zimske pomoči v gotovini, da bi za 41 000 ranljivih begunskih otrok v begunskih taboriščih Zatari in Azrak zagotovili po 14 jordanskih dinarjev, da bi jim lahko družina kupila zimska oblačila;

Q.  ker je bil Svetovni program za hrano zaradi mednarodne krize financiranja 1. decembra 2014 prisiljen začasno opustiti nujno potreben program pomoči v hrani za več kot 1,7 milijona sirskih beguncev; ker je Svetovni program za hrano po nujnem pozivu zbral 88 milijonov ameriških dolarjev in je lahko nudil pomoč v hrani beguncem v Libanonu, Jordaniji, Egiptu in Turčiji; ker po ocenah Svetovnega programa za hrano 2,8 milijona ljudi v Iraku trenutno potrebuje pomoč v hrani; ker je samo Svetovni program za hrano nujno potreboval 214,5 milijona ameriških dolarjev za svoje operacije v Siriji in regiji, od tega je bilo 112,6 milijona ameriških dolarjev potrebnih za zadostitev potrebam po pomoči v hrani za naslednje štiri mesece;

R.  ker udeleženi v konfliktu skupinsko kaznovanje uporabljajo kot vojno orožje ter kradejo in nezakonito trgujejo s proizvodi za pomoč in s tem kršijo ženevske konvencije;

S.  ker je po navedbah Komisije približno 276 000 beguncev poskušalo nezakonito vstopiti v EU, večina od njih se je podala na nevarno potovanje prek Sredozemskega morja; ker sta po navedbah mednarodnih organizacij skoraj 2 % beguncev na poti utonila; ker kriminalne organizacije begunce proti EU prevažajo s samodejno krmiljenimi „ladjami duhov“; ker je 9. decembra 2014 v Ženevi potekala konferenca o ponovni naselitvi, na kateri so se vlade zavezale, da bodo sprejele 100 000 sirskih beguncev; ker prispevki glede na potrebe po ponovni naselitvi po navedbah Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce še vedno ne bodo zadostovali;

T.  ker so EU in države članice od začetka konflikta Sircem v njihovi državi in beguncem v državah gostiteljicah namenile več kot 3,3 milijarde evrov za pomoč in obnovo; ker so bile EU in njene države članice samo v letu 2014 druge največje donatorice humanitarne pomoči Iraku in so zagotovile 163 milijonov evrov; ker je bil na prošnjo iraške vlade sprožen tudi mehanizem Evropske unije za civilno zaščito; ker je EU za obravnavanje humanitarnih potreb porabila več, kot je predvidevala, in ker sredstva, ki so se jim zavezale številne tretje države, niso bila vedno tudi dejansko nakazana;

U.  ker mednarodna skupnost kljub različnim pozivom ne more zadostiti potrebam Sircev in Iračanov ter držav, ki so sprejele begunce; ker je po navedbah pomočnice generalnega sekretarja Združenih narodov za humanitarne zadeve Kjung Va Kang za operacije Združenih narodov premalo finančnih sredstev, saj so prejeli le 39 % od potrebnih 2,3 milijarde dolarjev; ker je Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce poročal, da je zagotavljanje nujne pomoči še vedno pomembna prednostna naloga, da pa je na tem območju še vedno zelo težko nuditi ustrezno pomoč civilistom in beguncem; ker morajo agencije Združenih narodov, ki izvajajo humanitarne programe, zagotoviti bolj celosten in stroškovno učinkovitejši odziv na potrebe vseh zadevnih prebivalcev;

V.  ker se mora mednarodna skupnost sorazmerno odzvati na vojaška prizadevanja, da bi omilili trpljenje civilistov, ki so ujetniki v konfliktnih razmerah; ker bosta pravica in sprava potrebni kot sestavni del pokonfliktnih ukrepov, pa tudi za prizadevanja za vzpostavitev vključujočega, reprezentativnega in demokratičnega upravljanja;

W.  ker nekatere države legitimni iraški vojski in kurdskim oboroženim silam Pešmergas nudijo opremo in pomoč pri usposabljanju; ker nekatere države članice neposredno sodelujejo v vojaških akcijah koalicije proti ISIL/Daeš;

1.  odločno obsoja gnusno sistematično in vsesplošno kršenje človekovih pravic in zlorabe, ki jih Asadov režim, teroristi ISIL/Daeš in druge džihadistične skupine izvajajo v Iraku in Siriji, med drugim usmrtitve talcev, vsa dejanja nasilja nad ljudmi zaradi veroizpovedi ali etnične pripadnosti ter nasilje nad ženskami in osebami LGBTI (lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci); znova poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti in vere temeljna človekova pravica; obžaluje vzpostavitev nezakonitih tako imenovanih šeriatskih sodišč na območju, ki je pod nadzorom ISIL/Daeš; ponovno izraža svojo absolutno obsodbo mučenja; izreka iskreno sožalje žrtvam grozodejstev, ki jih izvajajo Asadov režim, teroristi ISIL/Daeš in druge džihadistične skupine, ter poziva k takojšnji izpustitvi vseh talcev; odločno obsoja zlorabo otrok s strani ISIL/Daeš;

2.  izraža vedno večjo zaskrbljenost zaradi slabšanja humanitarnih razmer in razmer na področju človekovih pravic v Siriji in Iraku ter kršitve mednarodnega prava, ne samo med napadi ISIL/Daeš;

3.  poudarja, da so zaradi aktualne vojne v Siriji in nedavne grožnje, ki jo pomeni ISIL/Daeš, v nevarnosti prebivalci Iraka in Sirije ter ves Bližnji vzhod; poziva EU, naj sprejme in uresniči celovito regionalno strategijo, s katero bi lahko premagali ISIL/Daeš, ter naj prispeva k skupnim prizadevanjem za omilitev humanitarne krize in končanje konflikta v Siriji in Iraku; želi spomniti, da je potreben povezovalni odziv za uskladitev vseh vidikov udeležbe in za podporo državam gostiteljicam, med drugim v obliki varnostne, humanitarne, razvojne in makroekonomske pomoči; pozdravlja vlogo sosedskih držav pri sprejemanju beguncev; poudarja, da EU potrebuje strategijo, ki bo dopolnila dejavnosti ZN in koalicije za boj proti ISIL/Daeš ter bo usmerjena k sodelovanju z regionalnimi partnerji, da bi rešili vprašanje financiranja terorizma, dobave orožja in pritoka nadnacionalnih tujih borcev;

4.  poudarja, da so različne manjšinske etnične in verske skupine na Bližnjem vzhodu desetletja živele v miru;

5.  podpira svetovno kampanjo proti ISIL/Daeš in pozdravlja zavezo koalicijskih partnerjev, da bodo sodelovali v okviru skupne, večstranske in dolgoročne strategije za zmago nad ISIL/Daeš; podpira trdno odločenost jordanskega kralja, da se bo boril proti ISIL/Daeš; pozdravlja zmago nad ISIL/Daeš v sirskem mestu Kobani; poudarja, da bi morala biti del te strategije pomoč, ki bi državam te regije omogočila boj proti nasilnemu ekstremizmu, skupaj z instrumenti, s katerimi bi se odzvali na financiranje terorizma; v zvezi s tem poudarja, da je treba v okviru vsake vojaške kampanje za osvoboditev ozemelj izpod nadzora ISIL/Daeš strogo spoštovati mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo o človekovih pravicah, da bi preprečili nadaljnje izgube življenj in spodbujanje ekstremizma ter nov val beguncev in notranje razseljenih oseb;

6.  obsoja dejstvo, da ISIL/Daeš in sorodne skupine uporabljajo in izkoriščajo naftna polja in s tem povezano infrastrukturo, kar jim omogoča znatne prihodke, ter vse države poziva, naj spoštujejo resoluciji 2161 (2014) in 2170 (2014) varnostnega sveta ZN, ki obsojata vsakršno trgovino, neposredno ali posredno, z ISIL/Daeš in sorodnimi skupinami;

7.  poudarja, da je zaščita civilistov v okviru celovite regionalne strategije osrednjega pomena in da je treba ločevati med humanitarnimi prizadevanji na eni strani in vojaškimi/protiterorističnimi prizadevanji na drugi; poudarja medsebojno povezanost konfliktov, človeškega trpljenja in radikalizacije;

8.  meni, da je preprečevanje skrajne teroristične grožnje, ki pridobiva vse večjo podporo na območju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, pa tudi drugod, bistveno za boj proti terorizmu v Evropski uniji, saj porast te grožnje dejansko podžiga radikalizacijo doma;

9.  znova izraža zaskrbljenost, ker se je upornikom ISIL/Daeš pridružilo več tisoč tujih borcev z vsega sveta, med njimi tudi državljani držav članic; poziva države članice, naj v skladu z resolucijo varnostnega sveta ZN št. 2170 (2014) sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi borci zapustili svoje ozemlje, ter vzpostavijo skupne prakse za varnostne službe pri spremljanju in nadzorovanju džihadistov; poziva k sodelovanju v EU in na mednarodni ravni, da sprejeli ustrezne pravne ukrepe zoper vse posameznike, ki so osumljeni sodelovanja pri terorističnih dejavnostih; poziva države članice, naj poglobijo sodelovanje in izmenjavo informacij z organi EU;

10.  pozdravlja novo strategijo EU „Elementi regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji DAEŠ“, še zlasti njen sveženj v višini 1 milijarde EUR, ki naj bi po navedbah podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko spodbudil ponovno vzpostavitev miru in varnosti, ki ju že predolgo uničujeta terorizem in nasilje;

11.  poziva mednarodno skupnost, naj zagotovi več humanitarne pomoči ljudem, ki jih je prizadela kriza v Iraku in Siriji; poziva EU, naj razmisli o pobudi za sklic donatorske konference; pozdravlja zaveze držav članic EU, ki so največje donatorice finančne pomoči, in njihove obljube za prihodnost; poziva EU, naj vse donatorje spodbudi, da bodo spoštovali svoje zaveze in hitro dostavili obljubljeno pomoč; poziva k povišanju prispevkov EU za humanitarne programe ZN in k okrepitvi sodelovanja EU z mednarodnimi organizacijami;

12.  poudarja, da mora biti zaradi doslej največje krize prednostna naloga EU in mednarodne skupnosti lajšanje trpljenja milijonov Sircev in Iračanov, ki potrebujejo osnovne dobrine in storitve; obsoja nenehno oviranje prizadevanj za razdeljevanje humanitarne pomoči in poziva vse strani, vpletene v konflikt, naj spoštujejo splošne človekove pravice, omogočijo zagotavljanje humanitarne pomoči po vseh poteh, tudi čez meje in konfliktne linije, in naj vsemu medicinskemu osebju in humanitarnim delavcem zagotovijo varnost v skladu z različnimi resolucijami varnostnega sveta Združenih narodov;

13.  poziva vse strani v konfliktu, naj upoštevajo mednarodno humanitarno pravo ter civilistom zagotovijo varnost, neoviran dostop do zdravstvenih storitev in humanitarne pomoči ter varen in dostojen odhod z območij, kjer divja nasilje;

14.  je prepričan, da bi morali biti takojšnja humanitarna pomoč in zaščita v ospredju dolgoročnih strategij za blaženje človeškega trpljenja, ki ga povzroča konflikt, in v podporo socialno-ekonomskim pravicam ter možnostim za preživljanje za povratnike, notranje razseljene osebe in begunce, tudi ženske, da bo vodstvo in sodelovanje boljše, s tem pa bi okrepili njihovo vlogo in jim omogočili izbiro trajnih rešitev, ki bodo ustrezale njihovim potrebam; meni, da je treba obravnavati tudi posebna tveganja in potrebe različnih skupin žensk in otrok, ki so tarča različnih, prepletajočih se oblik diskriminacije;

15.  poziva Komisijo in države članice EU, naj sprejmejo konkretne ukrepe, s katerimi bodo obravnavale položaj žensk in deklet v Iraku in Siriji, in jim zagotovijo svobodo in spoštovanje temeljnih pravic, ter sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo preprečile izkoriščanje in zlorabo žensk in otrok ter nasilje nad njimi, zlasti prisilne poroke deklet; je zlasti zaskrbljen zaradi porasta vseh oblik nasilja nad ženskami, ki jih pripadniki ISIL/Daeš zapirajo, posiljujejo, spolno zlorabljajo in prodajajo;

16.  priporoča, da se v ospredje ponovno postavi dostop do izobraževanja, prilagojenega posebnim potrebam, ki so nastale zaradi tega konflikta;

17.  poziva EU in države članice, naj polno izkoristijo smernice EU za spodbujanje in varovanje uživanja vseh človekovih pravic oseb LGBTI v povezavi z Irakom in Sirijo;

18.  poziva mednarodne humanitarne agencije, ki so dejavne v Iraku in Siriji, tudi agencije Združenih narodov, naj v večjem obsegu nudijo zdravstvene in svetovalne storitve, vključno s psihološkim zdravljenjem in podporo, razseljenim osebam, ki so ubežale pred napredovanjem ISIL/Daeš, pri tem pa naj posebno pozornost namenijo potrebam najbolj ranljivih prebivalcev, tj. žrtvam spolnega nasilja in otrokom; poziva k zagotovitvi finančne pomoči in oblikovanju programov za celovito obravnavo zdravstvenih/psiholoških in socialnih potreb oseb, ki so v konfliktu doživele spolno nasilje in nasilje na podlagi spola;

19.  poziva države članice, naj pospešijo obravnavanje prošenj za azil vse večjega števila sirskih beguncev s konfliktnih območij; poziva EU, naj reši težavo pogosto smrtonosnih prečkanj Sredozemskega morja in uvede usklajeno strategijo za reševanje življenj in za zagotavljanje podore državam članicam, ki so najbolj pod pritiskom množičnih prihodov nezakonitih priseljencev in prosilcev za azil na njihove obale;

20.  ponovno najodločneje obsoja zločine, ki jih sirski režim izvaja nad svojim prebivalstvom, tudi uporabo kemičnega in zažigalnega orožja zoper civiliste, množična samovoljna pridržanja ter strategijo obleganja, s katero namerava svoje prebivalstvo pokoriti z izstradanjem;

21.  opozarja, da je razcvet ISIS/Daeš omogočil neustrezen odziv na nestabilnost v Siriji; izraža zaskrbljenost zaradi vse večje udeležbe skrajnih islamističnih skupin in tujih borcev iz različnih držav v konflikt v Siriji; poudarja, da je za trajno rešitev nujno potrebna politična tranzicija prek vključujočega političnega procesa na podlagi ženevskega sporočila iz junija 2012 in ob podpori mednarodne skupnosti, ki naj poteka pod sirskim vodstvom; poziva EU, naj v ta namen prevzame pobudo za diplomatska prizadevanja; pozdravlja in podpira delo posebnega odposlanca ZN za Sirijo Staffana de Misturo ter njegova prizadevanja za zamrznitev silovitih bojev v mestnih središčih, tudi v Alepu;

22.  poziva vse regionalne akterje, naj prispevajo k poskusom umiritve razmer v Iraku in Siriji;

23.  poziva novo iraško vodstvo, naj izpolni svojo zavezo glede vključujoče vlade, ki bo zastopala legitimne interese vseh Iračanov in obravnavala njihove velike humanitarne potrebe; poziva iraške oblasti in mednarodno skupnost, naj se po osvoboditvi območij izpod nadzora ISIL/Daeš ne maščujejo nad sunitskim prebivalstvom na teh območjih; poudarja, da so iraška enotnost, suverenost in ozemeljska celovitost ključne za stabilnost in gospodarski razvoj v državi in regiji;

24.  pozdravlja, da si urad službe Komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito v Arbilu, glavnem mestu regije Kurdistan v Iraku, prizadeva za obvladovanje tamkajšnjih humanitarnih razmer; poudarja, da morata ta služba in generalni direktorat Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj v večji meri in bolje sodelovati med seboj, da bi čim bolje in učinkoviteje pomagala prebivalstvu v stiski;

25.  pozdravlja napoved podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o odprtju urada EU v Arbilu, ter si obeta, da bi z odprtjem povečali učinkovitost in prepoznavnost ukrepanja EU na terenu, tudi boljše usklajevanje humanitarne in razvojne pomoči; poziva k okrepitvi pisarne EU v turškem Gaziantepu;

26.  podpira zahtevo, ki jo je Svet za človekove pravice naslovil na Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, o nujni napotitvi misije v Irak, ki bo preiskala kršitve in zlorabe mednarodnega prava o človekovih pravicah, za katere so odgovorne ISIL/Daeš in z njo povezane teroristične skupine, ter se seznanila z dejstvi in okoliščinami teh zlorab in kršitev, da bi preprečili nekaznovanost in zagotovili, da bodo storilci za ta dejanja polno odgovarjali;

27.  je še vedno prepričan, da v Siriji in Iraku ne more biti trajnega miru, če ne bodo vse vpletene strani prevzele odgovornosti za zločine, ki so jih storile med konfliktom, zlasti na verski ali etnični podlagi; ponovno poziva, da je treba osumljene za zločine proti človeštvu v Siriji in Iraku privesti pred Mednarodno kazensko sodišče, in podpira vse pobude v tej smeri, na primer pobude varnostnega sveta ZN;

28.  prosi za enake ukrepe za prevzem odgovornosti za vse udeležene v konfliktu in pravno podporo za vse žrtve teh vsesplošnih kršitev; meni, da je nadvse pomembno zagotoviti zaščito civilistov, ki so ujetniki nasilja in se morejo priti v kraje, kjer bodo varni, ali nimajo dostopa do življenjsko pomembne humanitarne pomoči;

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in svetu predstavnikov Iraka, regionalni vladi Kurdistana, generalnemu sekretarju Združenih narodov, Svetu Združenih narodov za človekove pravice in vsem udeleženim v konfliktu v Siriji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0023.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov