Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2258(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0136/2015

Predložena besedila :

A8-0136/2015

Razprave :

PV 19/05/2015 - 9
CRE 19/05/2015 - 9

Glasovanja :

PV 21/05/2015 - 7.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0214

Sprejeta besedila
PDF 262kWORD 104k
Četrtek, 21. maj 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Financiranje skupne varnostne in obrambne politike
P8_TA(2015)0214A8-0136/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. maja 2015 o financiranju skupne varnostne in obrambne politike (2014/2258(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 21, 24, 41, 42, 43, 44 in 46,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(3) in njenih poznejših sprememb,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 18/2012 z naslovom Pomoč Evropske unije Kosovu za krepitev pravne države,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 18. decembra 2013,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. novembra 2013 in 18. novembra 2014 o skupni varnostni in obrambni politiki,

–  ob upoštevanju poročila o napredku pri izvajanju sklepov Evropskega sveta iz decembra 2013, ki sta ga 7. julija 2014 objavila podpredsednica/visoka predstavnica in vodja Evropske obrambne agencije,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice/visoke predstavnice in Komisije o celovitem pristopu EU k zunanjim konfliktom in krizam ter s tem povezanih sklepov Sveta z dne 12. maja 2014,

–  ob upoštevanju letnega poročila za leto 2014 in finančnega poročila za leto 2013 Evropske obrambne agencije,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 3. aprila 2014 o celovitem pristopu EU in njegovih posledicah za doslednost zunanjega delovanja EU(4),

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva, ki jih je Evropski svet sprejel v Helsinkih 11. decembra 1999 (globalni cilj 2003), in globalnega cilja 2010, ki ga je Svet potrdil 17. maja 2004,

–  ob upoštevanju civilnega globalnega cilja 2010, ki ga je odobrila ministrska konferenca o izboljšavah civilnih zmogljivosti, z njim pa se je 19. novembra 2007 seznanil Svet za splošne zadeve in zunanje odnose,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračun v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračun (A8-0136/2015),

A.  ker vedno bolj zahtevno varnostno okolje v Uniji in izven nje, ki ga zaznamujejo nove nevarnosti in grožnje, s katerimi se nobena država članica ne more spopasti sama, zahteva krepitev SVOP, da bi ta postala učinkovitejše orodje politike ter pravo zagotovilo za varnost državljanov EU in spodbujanje evropskih interesov in vrednot; ker mora Unija okrepiti varnost na svojih zunanjih mejah;

B.  ker je zaradi zmanjšanja proračuna za obrambne izdatke in obstoječega podvojevanja potreben premislek o financiranju misij in operacij SVOP z boljšo in stroškovno bolj učinkovito uporabo proračunskih dodelitev, pri čemer je treba zagotoviti ustrezen demokratičen nadzor nad vsemi civilnimi in vojaškimi misijami in operacijami na ravni institucij EU;

C.  ker se je Evropski svet decembra 2013 odločil preučiti finančne vidike misij in operacij EU, vključno s pregledom mehanizma Athena, da bi zagotovil, da bodo postopki in pravila Uniji omogočali postati hitrejša, prožnejša in učinkovitejša pri napotitvi civilnih misij in izvedbi vojaških operacij EU;

D.  ker je visoki predstavnik EU na podlagi Lizbonske pogodbe tudi podpredsednik Komisije in vodja Evropske obrambne agencije ter predseduje tudi Svetu za zunanje zadeve Evropske unije; ker Evropska obrambna agencija na podlagi člena 45 PEU „izvaja svoje naloge po potrebi v povezavi s Komisijo“;

1.  ugotavlja, da razne mirovne operacije in operacije kriznega upravljanja po vsem svetu pomembno financirajo EU in njene države članice ter da civilne in vojaške operacije in misije SVOP predstavljajo zelo majhen del vsega financiranja; priznava, da so posredovanja SVOP pomembna za dosego miru, pri čemer spodbuja države članice k sprejetju bolj odločnega stališča v smeri preprečevanja konfliktov, pokonfliktne obnove in ohranjanja trajnega miru na konfliktnih območjih; je prepričan, da si EU ne more dovoliti, da bi se osredotočila izključno na instrumente za obdobje po krizi ali za podpiranje izhoda iz krize;

2.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj v celoti izkoristijo potencial Lizbonske pogodbe, zlasti člena 44, o izvajanju naloge SVOP s strani skupine držav članic in člena 46 o stalnem strukturnem sodelovanju v zvezi s hitrejšo in prožnejšo uporabo misij in operacij SVOP; 

3.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da države članice kljub skupnemu letnemu obrambnemu proračunu v višini 190 milijard EUR še vedno ne morejo izpolniti globalnih ciljev iz Helsinkov iz leta 1999; opominja na ambiciozne civilne globalne cilje, ki jih je določila EU; poziva k okrepitvi EU kot dejanskega. obrambnega akterja v okviru Nata in obžaluje odsotnost doktrine, ki bi operacionalizirala naloge iz člena 43 PEU (razširjene petersberške naloge); odločno zagovarja tesnejše varnostno in obrambno usklajevanje in sodelovanje v okviru Nata med državami članicami in na ravni EU, zlasti združevanje in souporabo virov, zmogljivosti in sredstev; poziva Komisijo, naj nujno opravi analizo izzivov in potreb na področju varnosti in obrambe;

4.  ugotavlja, da se je raven financiranja civilnih misij SVOP v okviru poglavja SZVP proračuna EU v zadnjih letih zmanjšala in naj bi v večletnem finančnem okviru 2014–2020 ostala nespremenjena; obžaluje, da je na civilne misije vplivalo splošno pomanjkanje odobritev plačil, zaradi česar je morala Komisija za ublažitev preložiti plačilo 22 milijonov EUR v leto 2015; vendar pozdravlja dejstvo, da so bili ugotovljeni možni prihranki v višini 16 milijonov EUR, kar bo omogočilo financiranje nadaljnjih misij, če bi to bilo potrebno v bližnji prihodnosti;

Pobude za zmanjšanje stroškov/povečanje učinkovitosti

5.  pozdravlja konkretne ukrepe in pragmatične rešitve, ki jih je Komisija pred kratkim uvedla v obstoječem okviru finančnih pravil, da bi skrajšala finančne postopke v zvezi s civilnimi misijami SVOP; vendar obžaluje še vedno znatne zamude pri javnih naročilih za bistveno opremo in storitve za misije SVOP v okviru SZVP, delno zaradi pogosto počasnega procesa sprejemanja sklepov v Svetu, vendar tudi zaradi določenega pomanjkanja konsolidiranega pristopa k uporabi finančnih pravil pri misijah SVOP, ter posledičnega negativnega vpliva na delovanje misije;

6.  poziva Komisijo, naj ublaži te pomanjkljivosti s pripravo posebne predloge za finančna pravila za civilne misije SVOP in s prilagoditvijo obstoječih smernic njihovim potrebam, da bi pripomogla k hitremu in prožnemu ter učinkovitejšemu izvajanju misij, ob tem pa zagotovila dobro finančno poslovodenje sredstev EU in ustrezno zaščito finančnih interesov Unije; meni, da bi bilo treba proračunske pristojnosti prenesti na poveljnika civilnih operacij na podoben način, kot je bilo to opravljeno za vodje delegacij EU;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj predstavijo letno oceno skupnih stroškov varnostne in obrambne politike, ki vključuje med drugim pregledno predstavitev javnih naročil, da se tako lahko omogoči učinkovitejše upravljanje proračuna za to področje v prihodnosti;

8.  odločno spodbuja ustanovitev centra skupnih služb skupaj z integriranim sistemom za upravljanje virov, kar bo pospešilo napotitev in povečalo stroškovno učinkovitost civilnih misij; obžaluje, da je bila ta pobuda do sedaj v slepi ulici; je seznanjen s tem, da se trenutno obravnava platforma za podporo misijam, vendar poziva Komisijo in ESZD, naj sprejmeta nadaljnje ukrepe za vzpostavitev pristnega centra skupnih služb;

9.  meni, da bi bilo treba odpraviti stalne omejitve upravnega proračuna civilnih zmogljivosti ESZD za načrtovanje in izvajanje operacij, saj letna dodelitev proračuna ne zadostuje za vse naloge načrtovanja, izvajanja in podpore, zlasti takrat, ko se več misij začne skoraj hkrati;

10.  meni, da bi bilo treba hitro nadgraditi stalno skladišče SVOP, ki trenutno služi le novim civilnim misijam SVOP, tako da se njegovo področje uporabe razširi na obstoječe misije ter da se poveča razpoložljivost shranjene opreme in raznolikost potrebne opreme; predlaga, naj s skladiščem SVOP, upravlja bodoči center skupnih služb;

11.  poudarja potrebo po ustreznem številu osebja v misijah v skladu z različnimi zavezami držav članic v zvezi s tem (npr. civilni globalni cilj 2010, večletni načrt za razvoj civilnih zmogljivosti); vendar obžaluje težave pri zaposlovanju – in zadržanju – zadostnega števila kvalificiranega osebja za misije SVOP; spodbuja razširjeno uporabo skupin za civilno odzivanje, ki jih je mogoče hitro napotiti, kar bi povečalo zmogljivosti EU za hitro odzivanje, olajšalo pripravo misij in prispevalo k učinkovitosti njenega posredovanja v kriznem upravljanju;

12.  obžaluje nepreglednost in visoke stroške postopka za izbiro zasebnih podjetij, ki zagotavljajo varnost članov civilnih misij v okviru SVOP; poziva k oblikovanju varnostne okvirne pogodbe za civilne misije v okviru SVOP, da se bodo znižale pristojbine, ki jih zaračunavajo zasebna varnostna podjetja, in bo izbirni postopek preglednejši; meni, da bi bilo treba v tem okviru dati prednost evropskim podjetjem;

Skladnost in dopolnjevanje

13.  meni, da je treba SVOP obravnavati kot del širše zunanje razsežnosti SZVP in zunanjega delovanja EU kot celote ter kot del notranje razsežnosti politike skupnega trga, industrijske, vesoljske ter raziskovalne in razvojne politike; je trdno prepričan, da bi bilo treba zagotoviti skladnost in dopolnjevanje med različnimi instrumenti, da bi dosegli ekonomije obsega in čim bolj povečali učinek porabe EU; meni, da ima EU več orodij in možnosti vzvoda kot katera koli druga nadnacionalna institucija, saj je mogoče njeno varnostno in obrambno politiko okrepiti s celovitim pristopom z drugimi vrstami instrumentov in finančnih mehanizmov EU; zato meni, da bi bilo treba vire SZVP uporabiti pametneje, zlasti s okrepljenim usklajevanjem med instrumenti SVOP in različnimi programi financiranja EU, ki jih upravlja Komisija;

14.  poziva k večjim vojaško-civilnim sinergijam, kjer je to primerno in predvsem, da se upoštevajo na začetku postopkov načrtovanja, zlasti na področjih prostorov, zdravstvenih storitev, logistike, prometa in varnosti misij, ob upoštevanju različnih linij poveljevanja in jasnem razločevanju različne narave, ciljev in načinov delovanja civilnih misij  in vojaških operacij;

15.  poudarja morebitne prihranke, ki bi izhajali iz spodbujanja sinergij na ravni EU na vojaškem področju, vključno s prometom, usposabljanjem in medicinsko pomočjo; poudarja vlogo Evropske obrambne agencije pri spodbujanja interoperabilnosti in sinergij na področju vojaške opreme in napotitvenih zmogljivosti med državami članicami EU, vendar močno obžaluje, da jo sicer vodi visoka predstavnica/podpredsednica, vendar je podrejena Svetu in se financira zunaj proračuna Unije, zato ni predmet evropskega demokratičnega nadzora;

16.  pozdravlja pregled postopkov kriznega upravljanja, o čemer je bil leta 2013 dosežen dogovor, saj je to vodilo k izboljšavam pri načrtovanju in začetku misij SVOP; vendar poudarja, da si je treba bolj prizadevati, da bi presegli trdovratne „silose“, ki ločujejo različne dele zunanjepolitičnega sistema EU;

17.  poziva Komisijo k vzpostavitvi stalnih finančnih postopkov za sodelovanje Komisije, Evropske službe za zunanje delovanje, Evropske obrambne agencije, Evropske vesoljske agencije in držav članic na področjih SVOP ter politike skupnega trga, industrijske, vesoljske ter raziskovalne in razvojne politike; poziva Komisijo in Svet k določitvi stalnih finančnih pravil, ki bodo povezala akterje EU s področij notranje varnosti (npr. Frontex, Europol, ENISA) z akterji s področij zunanje obrambe (npr. EDA, Evropska služba za zunanje delovanje);

18.  pozdravlja izvedbo raziskovalnega pilotnega projekta o SVOP v zvezi z uresničevanjem ciljev Unije s strani Agencije in proračunom Unije, ki sta ga skupaj izvedli Evropska komisija in EDA na predlog Parlamenta v proračunu za leto 2015; v zvezi s tem obžaluje, da Komisija ni predložila Parlamentu ocene možnosti v okviru člena 185 PDEU, kar je Parlament zahteval v resoluciji z dne 21. novembra 2013 o tehnološki in industrijski bazi evropske obrambe(5);

19.  pozdravlja izvedbeni načrt Komisije za komunikacijo o evropskem obrambnem in varnostnem sektorju, ki je bil sprejet 24. junija 2014; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v oceni deležnikov predstavi, kako so morebitni upravičenci ter nacionalne in regionalne uprave pripravljeni uporabljati opisane ukrepe evropskih strukturnih in investicijskih skladov, Evropskega sklada za regionalni razvoj, ESS ali Interreg V; v zvezi s tem obžaluje, da so predlogi Komisije morda prepozni, da bi lahko vplivali na tekoče dodeljevanje sredstev nacionalnih in regionalnih uprav in preusmerili sredstva EU v podporo močnejši tehnološki in industrijski bazi evropske obrambe;

20.  pozdravlja pobudo „Usposabljanje in opremljanje“, ki bi zagotovila gradnjo zmogljivosti partnerjev, kot del strategije prehoda ali izhoda, z olajšanjem financiranja različnih oblik strojne opreme in nesmrtonosne opreme za varnostne in obrambne sile tretjih držav, ter podpira skupni pristop Evropske službe za zunanje delovanje in Komisije k tej zadevi; podpira uporabo projektnih celic, v okviru katerih bi lahko prispevale zainteresirane države članice ali tretje države, in ki bi lahko pomagal zagotavljati hitro dobavo in nakup v zvezi z varnostnimi potrebami držav gostiteljic z zagotavljanjem projektne podpore, ter meni, da bi jih bilo treba uporabljati sistematično;

21.  pozdravlja predloge Komisije, katerih namen je boljše izvajanje direktiv 2009/81/ES (o javnih naročilih) in 2009/43/ES (o prenosih obrambnih proizvodov na notranjem trgu); poziva Komisijo, naj upošteva dejstvo, da mora za evropska podjetja, ki delujejo na področju obrambe, veljati poseben pravni in finančni sistem, da bi bila lahko konkurenčna, podpirati pa je treba tudi nacionalna prizadevanja za konsolidacijo obrambnih zmogljivosti;

Financiranje vojaških operacij

22.  je seznanjen s tem, da države članice vojaške operacije financirajo zunaj proračuna EU in da se njihovi skupni stroški krijejo iz mehanizma Athena; poudarja, da je ta mehanizem bistven za napotitev teh operacij in je instrument solidarnosti med državami članicami, saj jih spodbuja, zlasti tiste, ki nimajo finančnih in operativnih virov, da prispevajo k operacijam SVOP; vendar obžaluje, da je dejanski delež skupnih stroškov še vedno zelo nizek (približno 10–15 % vseh stroškov) in da je visok delež stroškov in odgovornosti v vojaških operacijah, ki je v breme držav, na podlagi. načela stroški se krijejo tam, kjer nastanejo v nasprotju z načeli solidarnosti in delitve bremena, kar dodatno odvrača države članice od dejavne udeležbe v operacijah SVOP; je zaskrbljen, da to stanje, zlasti ob nezadostni pripravljenosti držav članic za sodelovanje pri oblikovanju sil za operacije, ovira hiter razvoj operacij SVOP in ogroža njihovo splošno učinkovitost; meni, da bi bilo treba zagotoviti dolgoročno financiranje vojaških misij;

23.  v zvezi s tem obžaluje, da je pregled mehanizma Athena, ki naj bi bil zaključen do konca leta 2014, prinesel zelo malo rezultatov, kot je organizacij oblike predhodnega financiranja nekaterih stroškov, da bi pospešili napotitev; obžaluje, da se Svet ni dogovoril o tem, da bi financiranje stroškov strateške napotitve bojnih skupine EU vključili v seznam, ki se sistematično krijejo iz mehanizma Athena, in namesto tega sprejel samo obnovljiv sklep za dveletno obdobje; poziva naslednji Evropski svet o obrambi, naj premisli o dodatni razširitvi upravičenih stroškov v okviru tega mehanizma, kot so samodejno financiranje izdatkov za napotitev operacij in misij SVOP (infrastruktura za namestitev sil, stroški v zvezi z vzpostavitvijo točk vstopa za enote na območje delovanja in varnostna zaloga hrane in goriva, kjer je potrebno);

24.  podpira pobude za preučitev možnosti pridobitve in upravljanja finančnih prispevkov iz tretjih držav ali mednarodnih organizacij v okviru mehanizma Athena; prav tako podpira možnost skupnega financiranja, po kateri bi manjše število sodelujočih držav financiralo nekatere operativne stroške misij pod pogojem, da bo z njihovimi prispevki upravljal mehanizem Athena in da bodo ti prispevki dopolnili skupne stroške, ne pa jih nadomestili;

25.  opominja, da Lizbonska pogodba zagotavlja nove določbe SVOP za EU, ki so še neizkoriščene; poziva Svet, naj uporabi člen 44 PEU, ki omogoča, da skupina držav članic, ki to želi, izvede nalogo v okviru SVOP; meni, da je nujno potreben hitrejši proces odločanja; meni, da bi morali ad hoc mehanizmi financiranja za vojaške operacije zajemati več kot običajne skupne stroške, ki se povrnejo v okviru mehanizma Athena;

26.  poziva Svet, naj v teku tega leta začne ustanovitev zagonskega sklada (predvidenega v členu 41(3) PEU) za nujno financiranje začetnih faz vojaških operacij, ki bi lahko služil tudi kot zmogljivo orodje za razvoj zmogljivosti; poziva Svet k predložitvi predloga o tem, kako se je mogoče v krizni situaciji hitro posvetovati s Parlamentom; ugotavlja, da namenski proračun za pripravljalne ukrepe sicer koristi civilnim misijam, da pa bodo pri napotitvah in učinkovitosti vojaških misij ostale strukturne ovire, dokler se ta možnost ne bo uporabljala; odločno spodbuja države članice, naj se udeležijo stalnega strukturnega sodelovanja iz člena 46 PEU, s čimer bi lahko tudi veliko hitreje dosegli nujno potrebno izboljšanje zmogljivosti EU za hitro odzivanje; v zvezi s tem obžaluje pomanjkanje vsebine v Okviru politike za sistematično in dolgoročno obrambno sodelovanje, ki ga je Svet sprejel 18. novembra 2014, saj so v dokumentu samo opisane sedanje prakse; zato poziva Komisijo k predložitvi potrebnega predloga, v katerem bo pojasnjeno, kako se lahko s proračunom EU olajša vzpostavitev stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in vojaško sodelovanje v okviru PESCO v obdobju miru;

27.  je presenečen, ker na evropski ravni še vedno ne obstajajo davčne spodbude za sodelovanje in združevanje; ugotavlja, da je Svet na zasedanju decembra 2013 pozval k preučitvi takih mehanizmov, in obžaluje, da razprave v enem letu še vedno niso privedle do nobenega konkretnega ukrepa na tem področju; ugotavlja, da belgijska vlada že zagotavlja ad hoc oprostitve plačila DDV v pripravljalnih fazah nekaterih projektov EDA, kot so projekti satelitskih komunikacij; meni, da morajo biti te oprostitve sistematične ter da jih je treba razširiti na infrastrukturo in posebne programe v zvezi z zmogljivostmi, pri čemer se je treba zgledovati po obstoječem mehanizmu znotraj Nata ali po mehanizmu EU za civilne raziskovalne infrastrukture; poziva k razvoju drugih spodbud, ki bi spodbujale sodelovanje med evropskimi državami na področju zmogljivosti;

Preglednost in odgovornost

28.  poudarja, da sta preglednost in odgovornost bistveni zahtevi za demokratični nadzor, pa tudi za primerno delovanje in verodostojnost misij, izvršenih pod zastavo EU; ponovno poudarja, kako je pomembno, da Parlament opravlja nadzor nad načinom proračunskega načrtovanja za različne misije in operacije SVOP; pozdravlja mehanizme poročanja iz medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kot so četrtletna poročila o proračunu SZVP in skupna posvetovalna srečanja o SZVP; pozdravlja zavezo podpredsednice/visoke predstavnice, da bo osvežila slednje sestanke in uvedla primerno stopnjo prilagodljivosti glede njihovega obsega, da bi bil Parlament v celoti obveščen o vojaških misijah in o delu in dnevnem redu političnega in varnostnega odbora; vztraja, da morebitne izboljšave glede prilagodljivosti in učinkovitosti financiranja in izvajanja misij in operacij ne smejo ogroziti doseženega pozitivnega napredka glede preglednosti in odgovornosti pri posredovanjih SVOP; poziva Komisijo, naj pripravi obsežno obrazložitev člena 49(1)(g) finančne uredbe in predlaga posebne vrstice za vsako misijo SVOP v okviru poglavja SZVP, pri čemer naj v letno poročilo o delu obvezno vključi podrobno predstavitev vsake misije glede na udeležence in izdatke;

29.  z zanimanjem pričakuje pobude, ki bi prinesle jasnost in doslednost v zvezi s pravili za civilne misije glede financiranja in operacij; v zvezi s potekajočo razpravo o prožnosti pri finančnih pravilih pozdravlja zavezo Komisije, da bo pripravila posebno predlogo za vse misije SVOP in obstoječe smernice prilagodila njihovim potrebam;

Besede pospremiti z dejanji

30.  spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, naj prevzame vodilno vlogo pri SVOP in usmerjevalno vlogo pri odpravi silosov, tako da zagotovi usklajevanje med Svetom, Komisijo in ESZD ter zagotovi skladnost med Komisijo in ESZD; priporoča, da bi lahko posebnim predstavnikom EU podelili pooblastilo za izboljšanje dialoga in sodelovanja med različnimi akterji EU na terenu, da bi povečali skladnost ukrepov EU in številne vire financiranja iz izziva preoblikovali v prednost;

31.  meni, da bi moral prihodnji Evropski svet o obrambi izkoristiti priložnost za poglobljeno razpravo in pripravo konkretnih predlogov za reformo finančnih ureditev misij in operacij SVOP, da bi se povečala njihova učinkovitost in uspešnost; poziva države članice, naj zagotovijo rezultate glede zavez, sprejetih v Evropskem svetu decembra 2013; ocenjuje, da je treba na naslednjem zasedanju Evropskega sveta o obrambi sprejeti konkretne ukrepe za okrepitev obrambnih zmogljivosti EU, ki se dopolnjujejo z Natom, podporo in utrditev vloge Evropske obrambne agencije ter podpiranje skupne industrijske in tehnološke osnove;

32.  poziva Komisijo, naj podpira prizadevanja držav članic za operativno izvajanje odločb Evropskega sveta glede krepitev obrambnih zmogljivosti, ob upoštevanju proračunskih omejitev nekaterih držav članic;

o
o   o

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, podpredsednici/visoki predstavnici, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Nata ter predsedniku parlamentarne skupščine Nata.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(3) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0286.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0514.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov