Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Sotiriosu Zarianopulosu, ki jo je dne 8. decembra 2014 posredoval namestnik vrhovnega državnega tožilca Grčije je v okviru postopka Γ2010/1744, ki teče pred tretjim samostojnim kazenskim sodnikom v Solunu; in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 13. januarja 2015,

–  po zagovoru Sotiriosa Zarianopulosa v skladu s členom 9(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 62 ustave Grške republike,

–  ob upoštevanju členov 5(2) in 6(1) ter člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0191/2015),

A.  ker je namestnik vrhovnega državnega tožilca Grčije zahteval preklic imunitete Sotiriosu Zarianopulosu, poslancu Evropskega parlamenta v okviru preiskave zaradi suma kaznivega dejanja;

B.  ker imajo v skladu s členom 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci na nacionalnem ozemlju pravico do imunitete kot poslanci parlamenta svoje države;

C.  ker v skladu s členom 62 ustave grške republike v času zakonodajnega obdobja brez privolitve parlamenta noben poslanec ne more biti v kazenskem postopku, mu ne more biti odvzeta prostost, ne more biti priprt ali zanj ne morejo veljati ukrepi, ki omejujejo njegovo svobodo;

D.  ker je Sotirios Zarianopulos obdolžen, da je prek poskusa fizičnega nasilja 4. marca 2010 nezakonito vdrl na sedež grške javne televizije ERT-3, da bi prekinil predvajanje opoldanskega dnevnika in prebral sporočilo;

E.  ker je očitno, da domnevno kaznivo dejanje nima nobene veze z vlogo Sotiriosa Zarianopulosa kot poslanca Evropskega parlamenta, saj je omenjeno dejanje v povezavi z delovanjem grškega sindikata PAME in v času, ko se je to zgodilo, Sotirios Zarianopulos še ni bil poslanec Evropskega parlamenta;

F.  ker v skladu s členom 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije in sodne prakse Sodišča Evropske unije mnenje, ki ga poslanec Evropskega parlamenta izrazi v času svojega mandata, šteje kot osebno mnenje v neposredni in očitni povezavi z opravljanem parlamentarne funkcije, vendar domnevna dejanja Sotiriosa Zarianopulosa ne spadajo v to opredelitev;

G.  ker kazenski postopek torej ni vezan na mnenje ali glas v okviru poslanskega mandata v Evropskem parlamentu v smislu člena 8 Protokola; št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

H.  ker v skladu s členom 9(7) Poslovnika Odbor za pravosodje se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera;

I.  ker Sotirios Zarianopulos trdi, da ima obtožba politično motivacijo, je odbor po zaslišanju poslanca in preučitvi predloženih dokumentov obravnaval tudi izjave prič iz leta 2010 pred preiskovalnimi organi, na katerih temelji obtožba;

J.  ker so bile te izjave podane v okviru sodnega postopka proti Sotiriosu Zarianopulosu in ker ni naloga tega odbora, da nadaljuje preiskavo o zadevi niti da odloči o krivdi ali nekrivdi poslanca Evropskega parlamenta v sodnem postopku;

K.  ker na podlagi informacij, ki jih ima odbor, ni razloga za sum, da je namen postopka škodovati politični dejavnosti poslanca (fumus persecutionis), saj se je postopek začel več let pred začetkom njegovega mandata;

1.  se odloči, da odvzame imuniteto Sotiriosu Zarianopulosu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje državnemu tožilstvu pri vrhovnem sodišču Grčije in Sotiriosu Zarianopulosu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.