Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 261/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede pogodbenih razmerij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in o razveljavitvi Uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007(2),

–  ob upoštevanju poročila z dne 13. junija 2014 o razvoju razmer na trgu mleka in mlečnih proizvodov ter učinku določb svežnja ukrepov za mleko (COM(2014)0354),

–  ob upoštevanju poročila Komisije iz decembra z naslovom „Obeti za kmetijske trge in dohodke v EU v obdobju 2014–2024“,

–  ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije o vprašanju najbolj oddaljenih regij EU,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 10. decembra 2012 o razvoju razmer na trgu in posledičnih pogojih za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot – drugo poročilo o "nežnem pristanku" (COM(2012)0741),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2013 o ohranjanju proizvodnje mleka v gorskih območjih, območjih z neugodnim položajem in najbolj oddaljenih regijah po prenehanju veljavnosti sistema mlečnih kvot(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o pomanjkanju beljakovin v EU: kako rešiti ta dolgotrajni problem?(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2009 o krizi v živinorejskem sektorju EU(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2014 o boju proti nepoštenim trgovinskim praksam v verigi preskrbe s hrano med podjetji (COM(2014)0472),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 247/2006(6) o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil(7),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. januarja 2015 za uredbo o Evropskem skladu za strateške naložbe (COM(2015)0010),

–  ob upoštevanju osnutka mnenja Odbora regij z naslovom „Prihodnost sektorja mleka“,

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju glede sodelovanja na področju kmetijstva in razvoja podeželja v EU med Evropsko unijo in Evropsko investicijsko banko, podpisanega 23. marca 2015,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za proračunski nadzor (A8-0187/2015),

A.  ker je sveženj ukrepov za mleko začel veljati 3. oktobra 2012 in se bo uporabljal do 30. junija 2020;

B.  ker bodo mlečne kvote prenehale veljati 31. marca 2015, kot je bilo določeno pri vmesnem pregledu skupne kmetijske politike leta 2003;

C.  ob upoštevanju pomena in aktualnosti ukrepov, navedenih v resoluciji z dne 11. decembra 2013 o ohranjanju proizvodnje mleka v gorskih območjih, območjih z neugodnim položajem in najbolj oddaljenih regijah Unije po prenehanju veljavnosti sistema mlečnih kvot,

D.  ker je svetovni trg mleka vse bolj nestanoviten, januarja 2014 je bila zabeležena najvišja cena nasploh od začetka spremljanja, temu pa so sledili precejšnji padci cen skozi vse preostalo leto 2014; ker so težave zaradi nestanovitnosti posebej izrazite v živinoreji in pri obratnih sredstvih, potrebnih za proizvodnjo mleka, zaradi česar odkupne cene kmetijskih pridelkov na koncu ne krijejo vseh stroškov proizvodnje;

E.  ker je trajnostno kmetijstvo kot vir kakovostne hrane mogoče zagotoviti samo, če bodo kmetje prejemali ustrezne odkupne cene njihovih pridelkov, ki bodo krile vse stroške trajnostne proizvodnje;

F.  ker ruska prepoved evropskih mlečnih proizvodov od avgusta 2014 negativno vpliva na notranji trg EU, s čimer se je pokazalo, da moramo biti pripravljeni za uporabo tržnih ukrepov za spopad s krizo ne glede na njihovo naravo in da je pomembno zagotoviti različne izvozne trge za proizvode EU, zlasti zato, ker naj bi se po napovedih v prihodnje povečalo svetovno povpraševanje po mlečnih izdelkih, obenem pa je treba zagotoviti stabilen in solventen domači trg;

G.  ker lahko države članice na podlagi svežnja ukrepov za mleko uvedejo obvezne pogodbe in tako pomagajo proizvajalcem in predelovalcem pri načrtovanju obsega proizvodnje ter tudi okrepijo strukturiranje dobavnih verig zaradi odprave mlečnih kvot, vendar je do sedaj le malo držav članic izkoristilo to posebno pravico;

H.  ker so v skladu s svežnjem ukrepov za mleko države članice dolžne priznati organizacije proizvajalcev in njihova združenja ter nadaljnjo bistveno vlogo zadrug in ker je za okrepitev pogajalskega položaja proizvajalcev treba izboljšati koncentracijo ponudbe;

I.  ker je bil aprila 2014 ustanovljen observatorij za trg mleka, da bi lahko Komisija in industrija bolje spremljali sektor mleka, in ker je treba okrepiti njegovo vlogo, da bi tako vzpostavili učinkovit mehanizem za opozarjanje na krize za mlečne kmetije različnih velikosti, na različnih geografskih položajih ter z različnimi načini proizvodnje in trženja;

J.  ker je trenutna varnostna mreža določena prenizko, da bi proizvajalce res lahko zaščitila v primeru padca cene mleka;

K.  ker je eden od glavnih ciljev skupne kmetijske politike (SKP) uravnotežen razvoj podeželja z gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika; ker je treba v ta namen ohraniti dejavno in trajnostno kmetijstvo na območjih z omejenimi možnostmi, najbolj oddaljenih, oddaljenih ali gorskih območjih;

L.  ker bo odprava kvot imela znatne negativne učinke na najbolj oddaljene regije, zlasti Azore, kjer je proizvodnja mleka glavna gospodarska dejavnost, ki predstavlja približno 46 % regionalnega gospodarstva;

M.  ker se veliko mlečnih kmetij nahaja na območjih z omejenimi možnostmi, najbolj oddaljenih, otoških, oddaljenih ali gorskih območjih, kjer so stroški proizvodnje, zbiranja ter dajanja mleka in mlečnih proizvodov na trg zunaj njihovega območja proizvodnje višji kot na drugih območjih, in ker te kmetije zaradi naravnih ovir v navedenih regijah ne morejo v enaki meri izkoristiti možnosti za rast, ki jih je ustvarila odprava kvot; ker so lahko zato ti kmeti ogroženi zaradi večje koncentracije proizvodnje na gospodarsko ugodnejših območjih v EU;

N.  ker bo obvezno obveščanje o količinah oddanega mleka začelo veljati 1. aprila 2015;

O.  ker so generacijska pomladitev, modernizacija in naložbe bistvenega pomena za delujoč in trajnosten evropski sektor mleka;

P.  ker mleko in zlasti proizvodi z zaščiteno označbo porekla (ZOP), zaščiteno geografsko označbo (ZGO) in zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi (ZTP), proizvedeni v EU, znatno prispevajo k uspešnosti kmetijsko-živilske industrije EU ter blaginji podeželskega gospodarstva, kjer prevladujejo mala in srednja družinska podjetja ter je treba ohraniti razširjeno proizvodnjo mleka, ki predstavlja surovino za številna predelovalna podjetja v zasebnem in zadružnem sektorju, ohranja raznoliko evropsko kmetijsko-živilsko dediščino in ima ključno vlogo v evropski ozemeljski in okoljski ureditvi ter socialni razsežnosti ter hkrati multiplikacijski učinek za druge sektorje, kot je turizem;

Q.  ker so bile kmetom in proizvajalcem mleka v nekaterih državah članicah v zadnjih dveh kvotnih letih naložene znatne kazni za preseganje mlečnih kvot;

1.  poudarja, da je cilj svežnja ukrepov za mleko donosen, trajnosten in konkurenčen sektor mleka na ozemlju EU z odzivnimi orodji, ki omogočajo pošteno plačilo mlečnih kmetov; poudarja, da težave, opredeljene v svežnju ukrepov za mleko, še vedno ovirajo trajnosten, konkurenčen in enakopraven trg mleka ter pravičen dohodek za kmete;

2.  opozarja na pomembno vlogo mlečne živinoreje pri prostorskem načrtovanju, zaposlovanju na podeželskih območjih ter pri gospodarskem, okoljskem in družbenem razvoju številnih evropskih kmetijskih regij;

3.  poudarja, da so proizvajalci mleka, zlasti tisti na malih kmetijah, posebej izpostavljeni nihanjem v dohodkih in tveganjem zaradi visokih kapitalskih stroškov, pokvarljivosti proizvodov, nestanovitnih cen mlečnih proizvodov, vhodnih stroškov in stroškov energije ter da je trajno preživetje od pridelave mleka stalen izziv, saj so proizvodni stroški pogosto blizu odkupnih cen pridelkov ali jih presegajo;

4.  poudarja, da se morajo evropski proizvajalci boriti proti visokim stroškom, ki so posledica cen obratnih sredstev pri proizvodnji, denimo krmil za živino, obenem pa se zaradi strogih evropskih predpisov o dobrem počutju živali in varnosti hrane zmanjšuje njihova konkurenčnost v primerjavi s tretjimi državami;

Vpliv ruskega embarga in sedanje krize na sektor mleka

5.  poziva Komisijo, naj razmisli o vzrokih krize in sprejme ukrepe za preprečevanje prihodnjih kriz, kot to določajo členi 219, 221 in 222 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov;

6.  poziva Komisijo, naj razpravlja o krizi, s katero se trenutno sooča sektor mleka zaradi negativnega cenovnega pritiska na proizvajalce, ki je posledica neobstoja ustreznih instrumentov za primer krize, upada svetovnega povpraševanja, nestanovitnosti svetovnih cen in ruskega embarga, in naj sprejme nadaljnje ciljne tržne ukrepe, ter je seznanjen z doslej sprejetimi ciljnimi ukrepi za zmanjšanje učinka tega embarga;

7.  opozarja, da presežki mlečnih proizvodov iz nekaterih držav članic, ki tradicionalno poslujejo z Rusijo, ustvarjajo velika neravnovesja na njihovih domačih trgih, zaradi česar so se cene močno znižale, lokalni proizvajalci pa postali nekonkurenčni; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj analizira te novo nastale razmere in prednostno ukrepa;

8.  opozarja, da je mlečna kriza leta 2009 nastala v okviru strukture kvot in zaradi slabega delovanja vrednostne verige mlečnih proizvodov, kar je povzročilo pritisk za znižanje cen proizvajalcev; opozarja Komisijo, da je zamuda pri odzivanju na krizo mnoge proizvajalce mleka prisilila k prenehanju dejavnosti, in izraža zaskrbljenost glede sposobnosti Komisije, da se hitro in učinkovito odzove na tržne krize; opozarja tudi, da se upad odkupnih cen, ki je prizadel živinorejce, ni odražal v maloprodajnih cenah, kar dokazuje obstoj velikega neravnovesja med različnimi zainteresiranimi stranmi v dobavni verigi mleka in mlečnih izdelkov;

9.  obžaluje, da je Svet zavrnil zahtevo Parlamenta glede zagotovitve subvencij kmetom v primeru resne krize, če prostovoljno zmanjšajo svojo proizvodnjo; poudarja pomen ponovne razprave o tem orodju za obvladovanje kriz;

10.  poudarja, da obstaja tveganje, da bo ukinitev kvot privedla do dodatne koncentracije proizvodnje mleka v korist največjih mlečnih kmetij in na škodo najmanjših kmetij, obenem pa to stanje ne jamči ne učinkovitosti ne prihodkov;

Izzivi in priložnosti za sektor mleka

11.  je seznanjen s srednje- in dolgoročnimi obeti za sektor mleka na domačem in svetovnem trgu, ki so še naprej nestabilni s spreminjajočim povpraševanjem, obenem pa poudarja, da ima sektor mleka kot osrednji del kmetijsko-živilske industrije precejšen potencial za dolgoročno rast, ustvarjanje delovnih mest in razvoj na podeželju, kar bi moral biti cilj v novem naložbenem načrtu;

12.  poudarja, da je pomembno spodbujati raziskave in inovacije, da bi lahko vsi proizvajalci in podjetja v sektorju prilagodili svoja orodja in proizvodne tehnike ter se odzvali na gospodarska, okoljska in družbena pričakovanja;

13.  poudarja, da ima generacijska pomladitev pomembno vlogo za prihodnost sektorja mleka in da so za mlade kmete v proizvodnji mleka velike priložnosti;

14.  poziva Komisijo, naj pripravi nove oblike financiranja za države članice, tudi s pomočjo Evropske investicijske banke, s katerimi bo mogoče reformirati mlekarsko industrijo; meni, da je bistvenega pomena finančna pomoč, denimo jamstveni sklad, obnovljivi sklad ali kapital za naložbe, kot tudi sredstva, ki jih zagotavlja Evropska investicijska banka za ukrepe na ravni evropskih investicijskih in strukturnih skladov, zlasti v povezavi z razvojem podeželja; to bi omogočilo multiplikacijski učinek za rast in prihodke ter pridelovalcem mleka olajšalo dostop do posojil; v zvezi s tem pozdravlja možnosti financiranja, ki jih kmetom v sektorju mleka ponuja novi sklad Evropske investicijske banke, ki nudi nižje obrestne mere, da bi se spodbujale naložbe na kmetijah in modernizacija ter mladim kmetom ponudile možnosti financiranja za širitev poslovanja; poudarja, da so sredstva iz Evropskega sklada za strateške naložbe mišljena kot dopolnilno financiranje, ki naj bi prispevalo k razvoju sektorja mleka z mobilizacijo zasebnega kapitala, s čimer bi zagotovili odgovornost pri porabi in povečali učinkovitost naložb;

15.  ugotavlja, da je glavni izziv za sektor mleka zelo velika nestanovitnost cen in ponavljajoče se krize, ki niso združljive z velikimi naložbami v vzrejo in vstopom novih proizvajalcev; poziva Komisijo, naj pretehta ukrepe za ublažitev tveganj zaradi večje izpostavljenosti svetovnemu trgu, in okrepi nadzor nad ustreznim delovanjem enotnega trga mleka in mlečnih izdelkov ter oblikuje akcijski načrt, ki bo prikazal način ublažitve teh tveganj;

Ohranitev trajnostnega sektorja mleka v regijah z omejenimi možnostmi, na gorskih območjih, otokih in v najbolj oddaljenih regijah

16.  se zavzema za ohranitev proizvodnje mleka, saj pomembno prispeva k razvoju kmetijstva in podeželja v EU uniji s socialno-ekonomskega vidika, ter poudarja njen velik pomen v najbolj oddaljenih, gorskih, otoških območjih in regijah z omejenimi možnostmi, kjer je včasih edini možen način kmetovanja; sektor mleka v teh regijah zagotavlja socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo, preživljanje številnih družin, organizacijo, zasedbo in zaščito ozemlja ter ohranjanje kulturnih in tradicionalnih praks, proizvodnja mleka na teh območjih pa je tudi oblikovala več stoletij stare krajine, ki ustvarjajo pomembno podlago za turizem; poudarja, da opustitev proizvodnje mleka v teh regijah pomeni tudi opustitev kmetovanja;

17.  meni, da je med odpravo kvot in liberalizacijo trgov v najbolj oddaljenih regijah bistveno vzpostaviti mehanizem prehoda, s katerim bi lahko zaščitili kmete in sektor v teh regijah;

18.  zaradi razlik v proizvodnji mleka na gorskih območjih in drugih območjih zahteva, da se ukrepi kot varnostne mreže uporabijo v primeru specifičnih kazalnikov, ki veljajo za mlekarske dejavnosti in kmetije na gorskih območjih;

19.  izraža razočaranje zaradi nizke stopnje izvajanja svežnja ukrepov za mleko v najbolj oddaljenih regijah, na gorskih območjih, na otokih ter v regijah z omejenimi možnostmi ter poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo mlekarske kmetije na celotnem ozemlju Unije opravljale donosno in konkurenčno dejavnost; zato meni, da morajo Komisija in države tem območjem nameniti osrednjo pozornost in jih obravnavati v posebnih študijah, obenem pa je treba spodbujati uporabo kratkih dobavnih verig in v teh posebnih primerih dati prednost lokalni proizvodnji, da bi zagotovili nadaljnjo proizvodnjo v teh regijah in preprečili njeno opustitev; poziva Komisijo in države članice, naj nadalje izboljšajo in okrepijo sheme razdeljevanja mleka v šolah, pri čemer je treba dati prednost kratkim dobavnim verigam in s tem omogočiti porazdelitev proizvodnje v teh regijah; poudarja, da so proizvodni stroški v navedenih regijah pogosto blizu odkupnih cen mleka ali jih presegajo in meni, da sedanje negotovosti glede dobavnih verig škodijo prav tem regijam, ki se soočajo z največjimi omejitvami in imajo manjše možnosti za doseganje ekonomije obsega; poudarja tudi, da so kmetje na teh območjih zaradi geografske izoliranosti neposredno in izključno odvisni od majhnega števila dobaviteljev obratnih sredstev in kupcev njihovih proizvodov; pri podpiranju ustanovitve in dejavnosti proizvodnih organizacije bi moralo biti bolj v skladu z dejanskimi razmerami v teh regijah; poudarja, da je treba izvajati ambiciozne ukrepe za podpiranje teh regij, tudi v okviru politik za razvoj podeželja, naložbenega načrta ter s spodbujanjem in prerazporejanjem pomoči v okviru SKP, kot jih omogoča zadnja reforma; zato poziva Komisijo, naj spodbuja države članice EU k izvajanju teh ukrepov, da bi omogočile ohranitev proizvodnje mleka v teh regijah; poziva Komisijo, naj tesno spremlja razvoj proizvodnje mleka na teh območjih in analizira ekonomski učinek odprave mlečnih kvot za mlekarske kmetije; meni, da je treba za program POSEI dodeliti dodatna sredstva za pomoč proizvajalcem mleka pri prilagajanju na posledice deregulacije trgov in pri ohranjanju donosne in konkurenčne dejavnosti v primerjavi z preostalim evropskim prostorom;

20.  poudarja pomen uporabe neobvezne označbe kakovosti „gorski proizvod“ v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012; poziva Komisijo, naj to označbo podpira s spodbujanjem prodaje;

21.  poudarja pomen avtohtonih gorskih vrst goveda za proizvodnjo mleka na gorskih območjih; poziva Komisijo, naj okrepi ukrepe za spodbujanje gorskih vrst goveda;

Nestanovitnost cen in odprava mlečnih kvot

22.  meni, da bi morala imeti politika EU za proizvodnjo mleka po izteku mlečnih kvot na razpolago sredstva, s katerimi bi izkoristila čim večje širitvene priložnosti za gospodarstvo EU, da bi zagotovili privlačnost proizvodnje mleka za kmete, in da morajo ukrepi v prihodnje krepiti konkurenčnost in stabilnost, s čimer bi spodbujali trajnostno rast in inovacije v kmetijskem sektorju ter kakovost življenja na podeželju;

23.  je seznanjen z odločitvijo za podaljšanje roka za plačilo zadnjih kazni, naloženih proizvajalcem v okviru sistema mlečnih kvot, za tri leta, vendar ugotavlja, da je bil sektor mleka zaradi uporabe dodatnih dajatev v zadnjem kvotnem letu prikrajšan za znatna sredstva, zato priporoča, da ti prejemki ostanejo v proračunu za SKP in se uporabijo za krepitev konkurenčnosti sektorja mleka;

24.  poziva Komisijo, naj pripravi eno ali več regulativnih orodij, ki bo omogočalo preprečevanje in učinkovito upravljanje novih kriz v sektorju mleka, zlasti s spodbujanjem organiziranja mlečne proizvodnje z vidika upravljanja ponudbe; zato Komisijo poziva, naj začne formalne pogovore z vsemi zainteresiranimi stranmi v tem sektorju;

25.  meni, da mora biti okrepitev konkurenčnosti način za doseganje teritorialnega ravnovesja in bolj uravnoteženega plačila za proizvajalce v vrednostni verigi mleka;

Izvajanje svežnja ukrepov za mleko

26.  poudarja, da je izvajanje svežnja ukrepov za mleko še v začetni fazi; je kljub temu razočaran nad nizko stopnjo izvajanja obveznih pogodb, zato poziva, naj se razširijo na vse države članice; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno analizo ovir pri izvajanju svežnja ukrepov za mleko in ukrepov, s katerimi bi lahko zagotovili optimalno uporabo instrumentov, ki jih imajo države članice na voljo;

27.  obžaluje, da sveženj ukrepov za mleko v delovnem programu Komisije za leto 2015 ni obravnavan kot prednostna naloga, in poziva, naj ga Komisija nujno uvrsti med prednostne naloge;

28.  obžaluje, da iz poročila ni razvidno, ali je Komisija zadovoljna z izvajanjem novega regulativnega orodja, in da Komisija ne navaja pričakovanega števila novih organizacij proizvajalcev, sodelujočih držav članic ali skupnih pogajanj; ugotavlja, da ni jasno niti, kako bodo nova orodja vplivala na cene mleka; v zvezi s tem poziva, naj se pripravi podroben seznam učinkov na cene mleka, sodelujoče organizacije proizvajalcev pa naj se natančno beležijo;

29.  priporoča, da Komisija sprejme jasne cilje glede organizacij proizvajalcev, pogodb in skupnih pogajanj;

30.  želi spomniti na Uredbo (EU) št. 1308/2013, ki določa: „Da bi zagotovili uspešen razvoj proizvodnje in iz tega izhajajoč primeren življenjski standard proizvajalcev mleka, bi bilo treba okrepiti njihovo pogajalsko moč v odnosu do predelovalcev, kar bi moralo omogočiti pravičnejšo porazdelitev dodane vrednosti v dobavni verigi“;

31.  ugotavlja, da pogodbeni model doslej ni bil izveden, kot je bilo predvideno, ker je tržni položaj proizvajalcev mleka še vedno šibek in pogodbe ne vsebujejo minimalnih standardov in ker so zadruge izvzete iz njih;

32.  poudarja, da okrepitev in izboljšanje pogodbenih odnosov, z njihovo razširitvijo na celotno proizvodno verigo, zlasti z namenom vključitve velikih distributerjev, predstavljata konkreten način, s katerima bi zagotovili pravično razdelitev dobička vzdolž dobavne verige, hkrati pa se s tem krepi odgovornost zainteresiranih strani, da upoštevajo razmere na trgu in se ustrezno odzovejo; poudarja pomen izobraževanja in usposabljanja na področju obvladovanja tveganj kot sestavnega dela kmetijskega učnega načrta, da se bodo kmetje lahko uspešno spoprijeli z nestanovitnostjo in učinkovito uporabljali razpoložljiva orodja za obvladovanje tveganj;

33.  poudarja nevarnost, da bi lahko industrija v kateri koli državi članici v pogodbe vsilila nepravične določbe za izničitev prizadevanj za stabilnost dobave, ki je pomembna za ohranjanje vzdržnosti mlečnih kmetij;

34.  ugotavlja, da bi v tem sektorju lahko še dodatno preučili možnosti, ki jih ponujajo dolgoročnejše pogodbe v okviru povezanih dobavnih verig, nestandardizirane terminske pogodbe, pogodbe s fiksno maržo, in možnost za določitev cen mleka, določenih na podlagi proizvodnih stroškov, za določeno obdobje; meni, da bi v pogodbenih odnosih morala obstajati možnost uporabe novih instrumentov in da je treba zagotoviti tudi orodja za mediacijo v okviru pogodb;

Vloga organizacij proizvajalcev

35.  poudarja pomembno vlogo organizacij proizvajalcev in njihovih združenj pri krepitvi pogajalske moči in vpliva proizvajalcev v dobavni verigi ter na področju raziskav in inovacij ter obžaluje, da je bilo pri ustanavljanju organizacij proizvajalcev doslej storjenega le malo, še zlasti v novih državah članicah; meni, bi bilo treba okrepiti pravila za priznanje organizacij proizvajalcev, da bi se učinkoviteje povečal vpliv proizvajalcev v pogajanjih o pogodbah; poudarja, da lahko organizacije proizvajalcev dobijo finančno podporo iz drugega stebra, ter poziva k nadaljnjim spodbudam na ravni EU in držav članic, na primer z zagotovitvijo dodatnih informacij in zmanjšanjem upravne obremenitve za zainteresirane strani, ki želijo ustanoviti ali se pridružiti organizacijam proizvajalcev in na različne načine sodelovati v njihovih dejavnostih ter izvajati izobraževalne dejavnosti med proizvajalci na temo organizacij proizvajalcev kot orodja za podporo pri odpravljanju neravnovesij v dobavni verigi; meni, da bi bilo treba izboljšati zmogljivost organizacij proizvajalcev za regulacijo in organizacijo trga;

36.  zagovarja, da je treba izboljšati določbe svežnja ukrepov za mleko, zlasti z namenom ustanavljanja organizacij proizvajalcev, ki bodo imele boljše zmogljivosti za upravljanje in pogajanje na trgu;

37.  ugotavlja, da bi ustanavljanje organizacij proizvajalcev lahko spodbudili z zagotavljanjem dejavne politične podpore, ki bi kmete spodbudila k temu, da bi organizacije proizvajalcev dojemali kot ustrezne instrumente;

38.  poudarja pomen lajšanja izmenjave informacij in posvetovanja s proizvajalci in organizacijami proizvajalcev, da bodo lahko upoštevali razvoj trga in predvideli krize;

39.  vztraja, da morajo biti organizacije proizvajalcev ustrezno velike in biti pravno povezane s proizvodnjo svojih živinorejskih članov, saj tiste organizacije proizvajalcev, ki so le reprezentativne, ne morejo zares zagotoviti upoštevanja pogojev glede kakovosti in količine, izpogajanih v pogodbah, ter jih vloga resnega sogovornika industrije ne zanima;

40.  poziva k večji podpori ustanavljanju neodvisnih organizacij proizvajalcev z boljšim obveščanjem in podporo upravljanju, da bi kmete spodbudili, da bi organizacije dojemali kot učinkovite instrumente ter sodelovali v njih;

41.  poziva Komisijo, naj spodbuja medsektorska orodja za upravljanje, ki jih predvideva Uredba (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov;

42.  poudarja vlogo zadrug pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti njihovim članom; poziva Komisijo, naj zagotovi lažjo izmenjavo primerov najboljše prakse;

43.  poudarja pomen ustanavljanja medpanožnih organizacij za zagotavljanje preglednosti in izmenjavo primerov najboljše prakse;

44.  Komisijo opozarja na pomen preglednosti vzdolž celotne dobavne verige, če naj sektor spodbuja zainteresirane strani, da se odzovejo na tržne signale; ugotavlja, da bodo pri trgu po odpravi kvot vse bolj pomembne točne in pravočasne informacije;

Krepitev observatorija za trg mleka

45.  pozdravlja ustanovitev observatorija za trg mleka in poudarja njegov pomen pri širjenju in analizi podatkov o trgu ter poziva, naj ima ta observatorij večjo vlogo; priporoča določitev tržnega indeksa, ki bo zajemal trende na področju kotacij izdelkov, cen mleka in proizvodnih stroškov; priporoča, da Komisija sprejme ustrezne ukrepe, da bo observatorij za trg mleka lahko po eni strani zagotavljal točne podatke v realnem času, po drugi strani pa Komisiji, državam članicam in ustreznim zainteresiranim stranem na podlagi analiz trga in orodij za napovedovanje hitreje in pogosteje posredoval opozorila, informacije o predvidenih krizah in priporočenih ukrepih, ko bo tržni indeks padel pod določeno raven in ko bo to potrebno zaradi razmer na trgu; meni, da bi morale informacije, ki jih posreduje observatorij za trg mleka, vključevati najnovejše informacije o tržnih in cenovnih trendih, podatke o stroških proizvodnje in medsebojnih vplivih med proizvodnjo govejega mesa in mleka, o potrošnji, stanju zalog, cenah ter izmenjavi med uvozom ali izvozom mleka na evropski ravni; ugotavlja, da bi bilo prav tako koristno vključiti spremljanje proizvodnih stroškov in spremljanje mednarodnih trgov, da se prepoznajo trendi in izkoristijo priložnosti za izvoz; poudarja, da bi morali biti podatki lahko dostopni in prijazni za uporabo za vse zainteresirane strani;

46.  poudarja, kako pomembno je, da države članice observatoriju za trg mleka posredujejo ustrezne informacije in da ta informacije, ki jih prejme, pravočasno objavi, kar je v korist vseh zainteresiranih strani, hkrati pa priporoča, da Komisija pretehta dodatne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bi te informacije prejeli pravočasno; poziva Komisijo, naj natančno določi pravila za posredovanje podatkov držav članic in tako zagotovi primerljivost informacij na evropski ravni;

47.  poziva Komisijo, naj vzpostavi obsežno opremljene lastne strukture za zbiranje podatkov za vse kmetijske sektorje;

Ukrepi SKP in mlečni proizvodi

48.  ugotavlja, da je v okviru prvega stebra na voljo neobvezna vezana podpora kot orodje za pomoč sektorju mleka, v okviru drugega stebra pa imajo proizvajalci pri poslovnih odločitvah ter dobrem finančnem poslovodenju na voljo podporo v obliki svetovanja – po potrebi lahko države članice uporabijo ukrepe za zavarovanje, kot je instrument za stabilizacijo dohodkov, lahko pa se odločijo tudi za združevanje in usmerjanje znotraj sektorja ukrepov za razvoj podeželja z višjo stopnjo pomoči;

49.  poziva sektor, naj preuči oblikovanje dodatnih orodij za zavarovanje, ko je trg močan, da se omeji nestanovitnost cen mleka in da evropske mlečne kmetije ne izgubijo dohodkov; poudarja, da je treba preučiti možnost vključitve orodij za obvladovanje tveganj, kot so programi, ki temeljijo na zaščiti marž, v prvi steber SKP;

50.  poudarja, da so se številne države članice pri uporabi Uredbe (EU) št. 1307/2013 odločile za nepopolno in počasno notranjo konvergenco in znova dale prednost ravninskemu kmetovanju z dobrimi delovnimi pogoji;

51.  zagovarja, da je treba pregledati zahteve za sprožitev mehanizma za stabilizacijo dohodkov, ki je na voljo v okviru programa za razvoj podeželja, saj meni, da je pogoj za pridobitev evropske pomoči – tj. najmanj 30-odstotna izguba – previsok;

Potencial sektorja mleka EU na svetovnem trgu

52.  poudarja, da naj bi svetovno povpraševanje po mlečnih proizvodih predvidoma naraščalo za 2 % letno, kar pomeni priložnost za proizvode iz Evropske unije, hkrati pa poudarja, da je treba te izvozne priložnosti uravnotežiti s stabilnim domačim trgom, ki predstavlja več kot 90 % trga mlečnih proizvodov v Evropi; ugotavlja pa, da na trgu vse bolj prevladujejo suhi mlečni proizvodi;

53.  poudarja, da EU še naprej ostaja prva uvoznica kmetijskih proizvodov na svetu in da je rast proizvodnje mleka za izvoz odvisna od uvoza krme;

54.  poudarja, da lahko dvostranska trgovinska pogajanja pomenijo strateško priložnost za sektor mleka EU, v zvezi s tem poziva Komisijo, naj bo bolj dejavna pri odpiranju novih trgov v tretjih državah in odpravljanju tržnih ovir, ter jo nadalje poziva, naj pri trgovinskih pogajanjih ustrezno upošteva pomisleke z zvezi z zaščiteno označbo porekla, zaščitenimi geografskimi označbami in zajamčenimi tradicionalnimi posebnosti ter zaščito in okrepitev evropskih standardov kakovosti ter zdravstvenih in varnostnih standardov na področju proizvodnje in dobave proizvodov potrošnikom;

55.  poudarja, da je treba še naprej iskati in razvijati nove trge, povečevati svetovni tržni delež EU, zagotavljati pravičen dostop za izvoznike EU ter spodbujati trajnostno rast izvoza; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe in se dejavneje vključi v iskanje novih trgov za izvoz; meni, da je treba preučiti nove priložnosti za prihodnost z izboljšavo trgovinskih odnosov s tretjimi državami in zagotovitvijo dinamične mlečne industrije, in poudarja, da se je treba zavedati trendov porabe na teh trgih, da bi zgradili zmogljivosti za pravočasno odzivanje na prihodnje spremembe;

56.  poleg tega ugotavlja, da se podjetja EU soočajo s konkurenco nekaterih močnih svetovnih izvoznikov (vključno z Novo Zelandijo, Združenimi državami in Avstralijo), ki so že v preteklosti imeli dostop do azijskih trgov in ki odločilno vplivajo na cene mlečnih proizvodov na svetovnem trgu;

Programi za promocijo in kakovost

57.  poudarja, da bi sektorju mleka lahko koristile okrepljene promocijske pobude na domačem trgu in trgih tretjih držav v okviru novih promocijskih ukrepov, in poziva proizvajalce, naj sodelujejo v novih kampanjah, ko bodo leta 2016 za promocijo začeli veljati novi predpisi, saj je predvideno povišanje finančne podpore EU;

58.  poudarja, da se največji potencial sektorja za ustvarjanje vrednosti ne sme nahajati izključno v proizvodnji nepredelanih proizvodov, in meni, da bi morali v celoti izkoristiti raziskovalne ukrepe in razviti inovativne mlečne proizvode visoke kakovosti na močno rastočih trgih, kot so zdravstveni prehranski proizvodi in prehranski proizvodi za otroke, starejše in športnike;

59.  ugotavlja, da lahko evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti kot del programa Obzorje 2020 podpre inovativne projekte, ki prispevajo k trajnostnemu in visoko produktivnemu sektorju mleka, da bi lahko zadovoljili svetovno povpraševanje po mlečnih proizvodih visoke kakovosti;

60.  poudarja pomen krepitve sheme pomoči za razdeljevanje mleka v izobraževalnih ustanovah, spodbujanja sodelovanja organizacij proizvajalcev in dajanja prednosti lokalnim mlečnim proizvodom ter kratkim dobavnim verigam, da bi prispevali k spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad med evropskimi potrošniki;

61.  ugotavlja, da sektor doslej ni bil smiselno in enakovredno vključen v sheme zaščitene označbe porekla, zaščitene geografske označbe in zajamčene tradicionalne posebnosti vseh držav članic; poziva Komisijo, naj poenostavi dostop do teh shem in upravne zahteve za njihovo odobritev za male proizvajalce in podjetja ter zmanjša upravno obremenitev v zvezi s prijavnim postopkom, pri čemer naj jih ohrani kot merilo kakovosti za evropske proizvode, o katerem na izvoznih trgih EU ne bo nobenega dvoma, in ciljno spodbuja dejavnosti trženja teh proizvodov;

62.  poziva Komisijo, naj poenostavi pravila za urejanje ponudbe sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, zlasti kar zadeva minimalne pogoje za odobritev teh shem;

63.  poziva Komisijo, naj čim prej objavi poročilo iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, v zvezi z analizo učinka uresničitve obveznih navedb države izvora ali kraja porekla mleka in mlečnih proizvodov; obžaluje, da izvršilni organi Skupnosti tega poročila, ki bi moralo biti predloženo do 31. decembra 2014, še niso pripravili;

Upravljanje tveganj v sektorju mleka

64.  poudarja, da samo veljavni ukrepi „varnostne mreže“, kot so javne intervencije in pomoč za zasebno skladiščenje niso zadostno orodje za obravnavanje neprestane nestanovitnosti ali krize v sektorju mleka; dodaja, da so intervencijske cene prenizke, nimajo več nobene zveze s trenutnimi tržnimi cenami in so se izkazale za neučinkovite pri dolgoročnem zagotavljanju ustreznih in stabilnih odkupnih cen;

65.  opozarja Komisijo na obveznost, ki jo ima v skladu s členom 219 Uredbe (EU) št. 1308/2013, da ne samo odpravi dejanske motnje na trgu, temveč tudi takoj ukrepa za njihovo preprečitev, tudi v primerih, ko bi se z ukrepanjem preprečilo, da se ta nevarnost uresniči, nadaljuje ali razvije v resnejšo in daljšo motnjo, ali ko bi se zaradi zavlačevanja s takojšnjim ukrepanjem lahko pojavile ali poslabšale motnje ali bi bilo kasneje treba sprejeti povečano število ukrepov za odpravo nevarnosti ali motnje ali bi to ogrozilo proizvodnjo ali poslabšalo tržne pogoje;

66.  poziva Komisijo, naj sodeluje z zainteresiranimi stranmi v sektorju in v skladu s priporočili observatorija za trg mleka uvede bolj odzivne in realistične določbe varnostne mreže, ki zagotavljajo varnost v krizah, v katerih velik upad cen mleka in velik porast cen surovin istočasno resno vplivata na donosnost za kmete; poziva k posodobitvi intervencijske cene, da bo odražala proizvodne stroške, in k njeni prilagoditvi spremembam na trgu;

67.  poziva Komisijo, naj uvede bolj odzivne in realistične določbe varnostne mreže, intervencijska cena pa naj bolje odraža dejanske proizvodne stroške in dejanske tržne cene ter naj bo prilagojena spremembam na trgu; zato poziva Komisijo, naj intervencijske cene nemudoma prilagodi; nadalje priznava, da bi bilo treba v primeru krize na trgu na podlagi objektivnih meril začasno ponovno vzpostaviti izvozna nadomestila;

68.  poziva Komisijo, naj sodeluje z zainteresiranimi stranmi, da bi določila kazalnike proizvodnih stroškov, pri katerih se bodo upoštevali stroški energije, gnojila, živalska krma, plače, najemnine in drugi ključni vhodni stroški, in ustrezno popravi referenčne cene; nadalje poziva Komisijo, naj sodeluje z zainteresiranimi stranmi pri določitvi tržnega indeksa, ki bo zajemal gibanja v kotacijah izdelka, cene mleka in proizvodne stroške;

69.  poudarja, da trenutno izkušnje z ruskim embargom kažejo, da je zaželeno imeti smernice, o katerih med seboj razpravljajo države članice, Komisija in Parlament in ki služijo kot vodilo za sprožitev ukrepov;

70.  poudarja pomen bolj odzivnega in realističnega kriznega instrumenta ter Komisiji priporoča, naj skupaj s Parlamentom kot sozakonodajalcem in sektorjem preuči možnost, da bi z instrumenti za upravljanje tveganj, kot je terminska borza, izkoristili prednost nestanovitnosti cen v sektorju, da bi povečali njegovo konkurenčnost; meni, da bi bilo treba hkrati preučiti tudi nove instrumente za stabilizacijo dohodkov, kot so zavarovanja dohodkov in uvedba programa za zaščito marže pri mlečnih proizvodih;

71.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi v sektorju mleka razvije učinkovite in ustrezne instrumente kot varovalo pred nenadnim in bistvenim padcem cene mleka;

Nepoštene trgovinske prakse v dobavni verigi mlečnih proizvodov

72.  poudarja, da so proizvajalci mleka, zlasti mali proizvajalci mleka, še posebej izpostavljeni neravnovesjem v dobavni verigi, zlasti zaradi spremenljivega povpraševanja, vse višjih proizvodnih stroškov in vse nižjih odkupnih cen, pa tudi zaradi gospodarskih prednostnih nalog v posamezni državi članici; meni, da nenehen negativni pritisk trgovcev na drobno, ki imajo lastno blagovno znamko, na cene ter dejstvo, da trgovci na drobno tekoče mleko nenehno uporabljajo kot akcijski izdelek, spodkopavata delo in naložbe proizvajalcev v sektorju mleka ter zmanjšujeta vrednost končnega proizvoda za potrošnika; zagovarja da je treba uvesti kodekse dobre prakse med različnimi akterji v verigi preskrbe s hrano; poudarja, da je treba najti mehanizme, s katerimi bi učinkovito zaščitili kmete pred zlorabami industrije in distributerjev, ki imajo na maloprodajnem trgu prevladujoč položaj, in poziva Komisijo, naj čim prej predstavi predlog o zajezitvi nepoštenih trgovinskih praks in preuči možnost sektorskega pristopa h konkurenčnemu pravu in nepoštenim trgovinskim praksam;

73.  meni, da nepoštene trgovinske prakse močno omejujejo zmožnost za vlaganja in prilagajanje v sektorju ter da se je treba proti njim boriti tako na ravni EU kot na ravni držav članic;

74.  ugotavlja, da bodo proizvajalci mleka brez kriznega programa v še slabšem položaju, mlečna industrija in veliki živilski koncerni pa bodo pridobili večjo moč;

75.  poziva k večji vključenosti pridelovalcev mleka ali njihovih organizacij v mehanizme, skupine in pobude upravljanja verige preskrbe s hrano;

o
o   o

76.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 94, 30.3.2012, str. 38. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 671. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0577. (4) UL C 199E, 7.7.2012, str. 58. (5) UL C 224 E, 19.8.2010, str. 20. (6) UL L 42, 14.2.2006, str. 1. (7) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.