Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2147(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0170/2015

Predložena besedila :

A8-0170/2015

Razprave :

PV 06/07/2015 - 17
CRE 06/07/2015 - 17

Glasovanja :

PV 07/07/2015 - 5.14
CRE 07/07/2015 - 5.14
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0251

Sprejeta besedila
PDF 219kWORD 142k
Torek, 7. julij 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Sektor sadja in zelenjave od reforme leta 2007
P8_TA(2015)0251A8-0170/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o sektorju sadja in zelenjave od reforme iz leta 2007 (2014/2147(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o izvajanju določb, ki se nanašajo na organizacije proizvajalcev, operativne sklade in operativne programe v sektorju sadja in zelenjave, od reforme iz leta 2007 (COM(2014)0112),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2014 o omenjenem poročilu Komisije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o prihodnosti evropskega hortikulturnega sektorja – strategije za rast(2),

–  ob upoštevanju študije iz leta 2011, izvedene pod okriljem Evropskega parlamenta, z naslovom Sektor sadja in zelenjave v EU: pregled in perspektive SKP v obdobju po letu 2013,

–  ob upoštevanju dveh študij z naslovom V pripravah na nova pravila za sektor sadja in zelenjave v EU, ki sta ju za delavnico Evropskega parlamenta z dne 22. januarja 2015 pripravila AREFLH (Assemblée des Régions Européennes Légumières et Horticoles) in Univerza v Wageningnu,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o boju proti nepoštenim trgovinskim praksam v verigi preskrbe s hrano med podjetji (COM(2014)0472),

–  ob upoštevanju primerjalne analize instrumentov za obvladovanje tveganja, ki jih podpirata zakon ZDA o kmetijstvu iz leta 2014 in SKP za obdobje 2014–2020, ki je bila izvedena pod okriljem Evropskega parlamenta leta 2014,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za proračunski nadzor (A8-0170/2015),

A.  ker se politika Unije za sektor sadja in zelenjave od 90-ih let prejšnjega stoletja osredotoča na krepitev vloge organizacij proizvajalcev;

B.  ker je bil cilj reforme iz leta 2007 okrepiti organizacije proizvajalcev sadja in zelenjave, tako da bi se jim zagotovil širši nabor instrumentov, s katerimi bi med drugim preprečevali in obvladovali tržna tveganja, ter okrepiti in skoncentrirati ponudbo, izboljšati kakovost in konkurenčnost, prilagoditi ponudbo trgu in nuditi tehnično podporo za okolju prijazno proizvodnjo;

C.  ker za organizacije proizvajalcev veljajo številne omejitve v primerjavi z zasebnimi trgovskimi podjetji, kot so denimo omejitve uporabe naložb v zvezi s strukturo prihodkov ali potreba po prodaji;

D.  ker je treba podpreti sektor sadja in zelenjave na celotnem ozemlju Unije, saj ima pomembno vlogo z vidika dodane vrednosti, delovnih mest ter ohranjanja zdravja prek zdravih in uravnoteženih načinov prehranjevanja;

E.  ker se s podporo Unije za te organizacije in združenja organizacij proizvajalcev skuša povečati konkurenčnost tega sektorja, podpreti inovativnost, povečati produktivnost in izboljšati pogajalski položaj kmetov ter ponovno uravnotežiti verigo preskrbe s hrano, obenem pa v pridelavo in trženje sadja in zelenjave vključiti tudi okoljska vprašanja ter ustrezno obravnavo položaja posameznih proizvajalcev;

F.  ker so bile oblikovane pobude za spodbujanje združevanja organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev ter čezmejnega sodelovanja, da bi povečali pogajalsko moč proizvajalcev v dobavni verigi;

G.  ker gre na ravni EU pri večini proizvajalcev sadja in zelenjave za majhna ali srednja podjetja;

H.  ker bi bilo treba na podlagi študije o ureditvi sektorja sadja in zelenjave, pripravljene leta 2011 za Evropski parlament, spodbujati organizacije proizvajalcev, saj naj bi bila kolektivno ukrepanje na ravni proizvajalcev in učinkovito usklajevanje v verigi pogoja za uspešno strategijo pri spopadanju s padanjem relativnih cen proizvajalcev;

I.  ker lahko organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ustanovijo operativni sklad za financiranje operativnih programov, ki jih odobrijo države članice;

J.  ker se takšni skladi financirajo iz prispevkov članov organizacije proizvajalcev ali same organizacije proizvajalcev in iz finančne pomoči EU in ker takšno sofinanciranje spodbuja zavezanost upravičencev in zagotavlja, da pomoč dobro uporabijo, ima pa tudi multiplikacijski učinek;

K.  ker je bila – z reformo leta 2013 ukinjena – finančna podpora za naložbe novoustanovljenih organizacij proizvajalcev sadja in zelenjave v skladu z nekdanjo skupno kmetijsko politiko bistvenega pomena, zlasti v državah članicah v srednji, vzhodni in južni Evropi, na čezmorskih ozemljih in otokih;

L.  upoštevajoč:

   (a) zvišanje stopnje organizacije, saj je delež celotne vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave v EU, ki jo tržijo organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, v letu 2010 znašal okoli 43 % (34 % v letu 2004);
   (b) večjo privlačnost organizacij proizvajalcev, saj je delež celotnega števila proizvajalcev sadja in zelenjave, ki so člani organizacij proizvajalcev, narasel z 10,4 % v letu 2004 na 16,5 % v letu 2010 in
   (c) večjo privlačnost združenj organizacij proizvajalcev, kar je razvidno iz hitre rasti števila združenj, skupaj z velikim povečanjem števila in deleža organizacij proizvajalcev, ki so članice kakega združenja organizacij proizvajalcev;

M.  ker so te številke za vso Unijo povprečne vrednosti, ki so odraz zelo različnih razmer v državah članicah ali celo znatnih razlik v eni sami državi članici; ker je takšne razmere, ki so odraz različnih izhodišč pri ustanavljanju organizacij proizvajalcev, mogoče pripisati zgodovinskim dejavnikom, ki temeljijo na večji ali manjši stopnji pripravljenosti kmetov za ustanavljanje organizacij proizvajalcev, strukturi kmetijskih gospodarstev, različnim tržnim pogojem in upravnim oviram, nezadostnosti sedanji podpori ter dejstvu, da v mnogih državah članicah na tem področju prevladujejo majhni proizvajalci;

N.  ker sta javno posvetovanje o možnih ukrepih in ocena učinka teh ukrepov v zvezi s pregledom ureditve EU za sektor sadja in zelenjave, ki ga je Komisija izvedla od 4. junija 2012 do 9. septembra 2012, pokazala, da je večinsko mnenje naklonjeno nadaljevanju sedanje ureditve z določenimi izboljšavami;

O.  ker so proizvajalci dosegli višjo raven konkurenčnosti, stroškovne učinkovitosti, internacionalizacije, kakovosti in okoljske trajnosti v regijah, kjer je organizacija proizvodnje bolje razvita;

P.  ker je stopnja organiziranosti med proizvajalci v povprečju še vedno nizka in je v nekaterih državah članicah znatno pod povprečjem EU, čeprav je treba pri tej splošni trditvi upoštevati stopnjo modernizacije v proizvodnji in trženju na posameznih območjih; ker je dejavnik, ki pomembno prispeva k nizkemu povprečju začasna prekinitev in nepriznavanje delovanja organizacij proizvajalcev, kar povzroča negotovost med proizvajalci;

Q.  ker je kljub temu, da je bila nacionalna finančna pomoč (Uredba (EU) št. 1308/2013) pomemben finančni instrument pri koncentraciji proizvodne ponudbe, treba povečati njeno učinkovitost;

R.  ker vloga, ki jo imajo organizacije proizvajalcev pri odpiranju novih trgov, pospeševanju potrošnje ali naložbah v inovacije, zelo pozitivno vpliva na ves sektor sadja in zelenjave.

S.  ker v EU sektor sadja in zelenjave predstavlja 18 % skupne vrednosti kmetijske proizvodnje, zaseda le 3 % obdelane zemlje in je vreden več kot 50 milijard evrov;

T.  ker promet sektorja sadja in zelenjave po ocenah znaša več kot 120 milijard evrov, sektor pa ima približno 550 000 zaposlenih in ima gospodarski multiplikacijski učinek na evropski ravni, saj spodbuja tako povpraševanje kot oblikovanje dodane vrednosti v drugih gospodarskih sektorjih;

U.  ker se je skupna kmetijska površina v EU, na kateri se gojita sadje in zelenjava, od leta 2003 do 2010 zmanjšala za 6 %, kar kaže na to, da so kmetje začeli gojiti druge pridelke ali v številnih primerih opustili dejavnost; ker naj bi bilo to zmanjšanje na podlagi študije AREFLH iz leta 2015 večje v južni kot v severni Evropi;

V.  ker se je v zadnjih letih zmanjšala tudi količina pridelanega sadja in zelenjave, obenem pa je njuna realna vrednost stabilna in je v letu 2012 znašala 48,25 milijarde EUR, pri čemer pa to ni omogočilo doseganja odkupnih cen, ki bi ustrezale stroškom pridelave in plačilu za delo;

W.  ker je najbolj pereč problem sektorja sadja in zelenjave majhna poraba, kar je v zadnjih letih privedlo do znižanja proizvodnje; ker podatki foruma Freshfel Europe kažejo, da je v letu 2012 dnevna poraba svežega sadja in zelenjave za EU-28 znašala 387 g na prebivalca, kar pomeni 8,7-odstotno zmanjšanje glede na povprečje v obdobju 2007–2011; ker naj bi bilo to zmanjšanje odraz dolgoročnih trendov k večji porabi predelanih živil in posledica ekonomske krize;

X.  ker ima v Evropski uniji 22 milijonov otrok prekomerno telesno težo in ker mladostniki v povprečju zaužijejo le od 30 do 50 % dnevne priporočene količine sadja in zelenjave;

Y.  ker Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj za preprečevanje kroničnih bolezni, kot so bolezni srca, rak, sladkorna bolezen in debelost, ki je prisotna zlasti med otroki, dnevno zaužijemo 400 g sadja in zelenjave; ker so do zdaj samo štiri države članice EU izpolnile to priporočilo;

Z.  ker je EU v letu 2012 zabeležila primanjkljaj v trgovini s sadjem in zelenjavo, glavni razlog za to pa je dejstvo, da uvozi precej več sadja, kot pa ga izvozi, zlasti zaradi visokih stroškov proizvodnje;

AA.  ker študija AREFLH iz leta 2015 izpostavlja, da je trg EU razmeroma odprt za uvoz, medtem ko se evropski izvozniki soočajo s precejšnjimi carinskimi in necarinskimi ovirami trgovinskih partnerjev, ki onemogočajo, da bi bil izvoz bolj razpršen; ker proizvodi, ki se uvozijo iz tretjih držav, sicer neposredno konkurirajo s podobnimi proizvodi EU, pri njihovi pridelavi pa se ne uporabljajo enaki okoljski, prehranski in socialni standardi;

AB.  ker so na trgu sadja in zelenjave pogoste krize, saj lahko že majhen presežek proizvodov povzroči hiter padec cene proizvajalca; ker so sadje in zelenjava pokvarljivi pridelki, ki jih je treba hitro prodati, zato so kmetje v tem sektorju v strukturno slabem pogajalskem položaju nasproti velikim trgovcem na drobno in predelovalcem;

AC.  ker je kriza zaradi ruske prepovedi zelo negativno vplivala na sektor sadja in zelenjave ter bo tudi v prihodnosti vplivala nanj, proizvajalci v tem sektorju pa so bili med tistimi, ki so utrpeli največje izgube; ker je treba poudariti pomen obstoja močnih organizacij proizvajalcev, organiziranih tako, da se lahko kolektivno spopadajo z nepredvidenimi in neugodnimi razmerami, pri čemer imajo na voljo ustrezne instrumente Unije, prilagojene stopnji resnosti posamezne krize, in lahko po potrebi sprožijo izredne ukrepe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013;

AD.  ker Komisija v svojem poročilu priznava, da se instrumenti za preprečevanje krize iz ureditve sektorja sadja in zelenjave po reformi leta 2007 ne uporabljajo v veliki meri, in ker so se ti instrumenti izkazali za neučinkovite pri blaženju posledic hudih kriz, kot je kriza bakterije E. coli ali kriza, ki jo doživljamo ob ruski prepovedi; ker jih je v večini primerov, razen za umike s trga, težko upravno uporabiti zaradi nejasnih predpisov na tem področju;

AE.  ker je sistem razdeljevanja sadja v šolah, v katerem se uporablja veliko lokalnega in sezonskega sadja in zelenjave, pritegnil zanimanje in doživel uspeh;

AF.  ker je bila možnost, da je finančna pomoč EU upravičena za vračanje glavnice in obresti za posojila, najeta za financiranje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje kriz, v okviru operativnih programov, pomemben instrument za obvladovanje tržne negotovosti;

AG.  ker je Komisija v svojem poročilu ugotovila, da sta pomanjkljivost sedanje ureditve sektorja sadja in zelenjave zapletenost pravil in pomanjkanje pravne varnosti; ker se je komisar Phil Hogan zavezal, da bo v prvem letu svojega mandata to ureditev izboljšal, pri tem pa upošteval kulturne razlike in nasprotja v razmerah na trgih v različnih državah članicah ter potrebo po izboljšanju konkurenčnosti in inovacijske moči sektorja;

AH.  ker je bilo v študiji Univerze v Wageningnu ugotovljeno, da so različne razlage izvajanja zakonodaje EU povzročile pravno negotovost za nacionalne uprave in organizacije proizvajalcev, kar je privedlo do večjih upravnih obremenitev in strahu pred prevzemanjem tveganja ter ustvarilo ovire za ustanavljanje organizacij proizvajalcev;

AI.  ker so jasni in predvidljivi revizijski postopki bistveni za delovanje ureditve sektorja sadja in zelenjave; ker se je treba izogibati prekrivanju zaporednih revizij, nadaljnje revizije pa se ne smejo izvajati, dokler ni s potrditvijo obračunov pridobljena dokončna odločitev v okviru predhodne revizije, da bi preprečili nalaganje večjih popravkov državam članicam, kot je potrebno;

AJ.  ker Uredba (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov že upošteva nekatere elemente iz sporočila Komisije in ker je treba stabilizirati trenutno ureditev Evropske unije;

AK.  ker bi moralo imeti načelo sorazmernosti bistveno vlogo pri zmanjševanju pravne negotovosti v ureditvi sektorja sadja in zelenjave ter zagotavljati, da zaradi kršitev posameznih storilcev ni oškodovana organizacija proizvajalcev kot celota;

AL.  ker organizacije proizvajalcev pogosto težko najdejo in usposobijo upravljavce z znanjem in spretnostmi, ki so potrebni za opravljanje trgovskih dejavnosti v konkurenčnem okolju kmetijskega gospodarstva; ker je v poročilu Komisije navedeno, da so organizacije proizvajalcev malo porabile za usposabljanje in svetovanje;

AM.  ker se kmečko prebivalstvo v 28 državah EU hitro stara in ker je v povprečju na vsakih devet kmetov, starejših od 55 let, le en kmet, mlajši od 35 let;

1.  pozdravlja poročilo Komisije, ki uravnoteženo ponazarja razvoj ureditve sektorja sadja in zelenjave po reformi leta 2007, potrjuje veljavnost temeljne organizacijske strukture in opredeljuje področja, na katerih je bil dosežen napredek, kot je višja koncentracija organizacij pridelovalcev, zaradi česar se je izboljšala umestitev sektorja v verigi preskrbe s hrano, obenem pa navaja še vedno pereče probleme;

2.  meni, da mora podpora poskrbeti za izravnavo s tržnega vidika negativnih posledic omejitev, naloženih organizacijam proizvajalcev;

3.  spodbuja ukrepe v okviru ureditve sektorja sadja in zelenjave v EU, ki naj bi povečali tržno usmerjenost med evropskimi pridelovalci, spodbujali inovacije, promovirali uživanje sadja in zelenjave, povečali konkurenčnost pridelovalcev in izboljšali trženje, kakovost proizvodov in okoljske vidike proizvodnje s podporo organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev ter priznanjem medpanožnih organizacij, pa tudi s spodbujanjem oblikovanja grozdov, ki bodo ustvarili nove tokove prihodkov, usmerjene v nove naložbe;

4.  pozdravlja dejstvo, da nova skupna kmetijska politika ohranja ureditev sektorja sadja in zelenjave, in ugotavlja, da obstoječi instrumenti doslej niso bili vedno učinkoviti, kot je priznala Komisija v svojem dokumentu o javnem posvetovanju z naslovom „Pregled ureditve sektorja sadja in zelenjave v EU“, zato podpira delo newcastleske skupine, ki poskuša izboljšati ureditev sektorja sadja in zelenjave, ki bi morala upoštevati poseben značaj pravnih ureditev zadružnih organizacij v državah članicah, da ne bo omejeno ustvarjanje novih organizacij proizvajalcev, obenem pa se bo spoštovalo dejstvo, da se lahko proizvajalci odločijo, da ostanejo zunaj sistema organizacij pridelovalcev;

5.  poziva Komisijo, naj si še bolj prizadeva odpraviti nepoštene trgovinske prakse v verigi preskrbe s hrano, ki negativno vplivajo na donos proizvajalcev, znižujejo prihodek in ogrožajo uspešnost in vzdržnost tega sektorja; meni, da so nepoštene prakse in pritisk, ki ga velike dobavne verige izvajajo na proizvajalce, tako člane kakor tudi nečlane organizacij, glavna ovira pri zagotavljanju dostojnega dohodka za pridelovalce sadja in zelenjave; meni, da so še toliko bolj nemočni, ker gre za pokvarljive proizvode; meni, da omenjene težave, kot sta opuščanje zemljišč in staranje populacije aktivnih proizvajalcev, ne bodo izginile, dokler se prihodki iz pridelave ne bodo dvignili na raven, ki bo zagotavljala prihodnost poklica in pritegnila mlado delovno silo;

6.  poziva Komisijo, naj opredeli jasne predpise EU glede načel dobrih praks v prehranski verigi, da se bodo predpisi glede nepoštenih trgovinskih praks enotno razlagali;

7.  poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe, ki si prizadevajo za izboljšanje neposrednega trženja proizvodov organizacij proizvajalcev; meni, da je neposredna prodaja lahko alternativa velikim trgovskim verigam in vrednotam, ki jih utelešajo glede odnosa do hrane, kmetijstva in podnebja; meni, da so cene na trgu neposredne prodaje še vedno nižje od cen v velikih trgovskih verigah prav zaradi odsotnosti posrednikov in stroškov, povezanih z logistiko; meni, da skrajšanje verige v tem smislu zagotavlja kmetom pravičen dohodek in omogoča boj proti nepoštenim trgovinskim praksam;

8.  ugotavlja, da so številne države članice uvedle ukrepe proti nepoštenim trgovinskim praksam, poziva k usklajenemu odzivu na ravni EU, da bi okrepili delovanje notranjega trga za kmetijske proizvode;

9.  poudarja pomen ohranjanja evropskih standardov kakovosti za sveže sadje in zelenjavo, da se v verigi zagotovi visoka in enotna kakovost v korist končnega potrošnika;

10.  poziva Komisijo, naj pojasni, kako namerava izvajati člen 209(1) Uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov (EU) št. 1308/2013, da bo zagotavljala večjo pravno varnost pri doseganju ciljev, določenih v členu 39 PDEU, ob doslednem upoštevanju člena 101 PDEU na področju konkurence;

11.  ugotavlja, da se stopnja organiziranosti v tem sektorju, merjena kot delež skupne vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave, ki jo tržijo organizacije proizvajalcev, zadnjih nekaj let v Uniji stalno povečuje, vendar je to povečanje pripisati le nekaterim državam članicam;

12.  poudarja, da je kljub temu zvišanju stopnja organiziranosti med proizvajalci v povprečju še vedno nizka in je v nekaterih državah znatno pod povprečjem EU in da je za prihodnost ureditve sektorja sadja in zelenjave nadvse pomembno, da se ta težava reši, tudi z zmanjševanjem neravnovesij med regijami; poudarja tudi, da nizki stopnji organiziranosti ne koristi zapletenost pravil glede organizacij proizvajalcev, ki je povzročila opustitev in odpravo priznanja organizacij proizvajalcev v nekaterih državah članicah; zato poziva Komisijo, naj poenostavi pravila sistema, da bo pridruževanje organizacijam proizvajalcev bolj privlačno, in s tem ustavi padanje stopnje organiziranosti;

13.  poudarja, da je treba izboljšati stopnjo organizacije v tem sektorju in upoštevati, da je bistveno višja v regijah, kjer sta proizvodnja in trženje bolj posodobljena in izvozno usmerjena, najnižja pa v državah, kjer več let ni bilo priložnosti, da bi uporabili operativne sklade;

14.  meni, da je treba nujno preučiti možnost vzpostavitve instrumentov za upravljanje kriz, dobre izkušnje, ki jih imajo na tem področju nekatere organizacije proizvajalcev, pa bi bilo treba jasno opredeliti, da bi jih bilo možno prenesti, kamor je le mogoče; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pomaga pri širjenju znanja in izkušenj tovrstnih pilotnih projektov organizacij proizvajalcev;

15.  opozarja, da so organizacije proizvajalcev orodje, ki proizvajalcem omogoča skupno nastopanje na trgu, zato da bi zaščitili svoje prihodke, in da so posebej uporabne na območjih proizvodnje, ki je namenjena dobavi na območja porabe, vendar se redko uporabljajo med nekaterimi proizvajalci oziroma na nekaterih regionalnih ali nišnih trgih;

16.  v zvezi s tem poudarja, da je treba povečati splošno raven podpore za organizacije proizvajalcev in zagotoviti odločnejše spodbude za združevanje obstoječih organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev in ustanavljanje novih, ter zahteva nadzor naložb iz pomoči, dodeljene za ustanavljanje organizacij proizvajalcev, da se bo dejansko vložila tako, da se bo izboljšal dohodek proizvajalcev-članov;

17.  obžaluje, da je v določenih državah članicah stopnja organiziranosti v organizacije proizvajalcev izredno nizka in državam članicam priporoča, naj imajo spodbujanje združevanja proizvajalcev za prednostno nalogo; poziva Komisijo, naj analizira značilnosti držav članic z nizko organiziranostjo proizvajalcev;

18.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ponovno vzpostavi finančno podporo za naložbe novoustanovljenih organizacij proizvajalcev sadja in zelenjave; meni, da brez te podpore ustanovljene organizacije izredno težko pridobijo priznanje države, ki ga potrebujejo za delovanje; zato meni, da podpora sodi med najbolj učinkovita orodja za razvijanje organizacij in zvišanje stopnje organiziranosti;

19.  v okviru poenostavitve SKP poziva Komisijo, naj še dodatno okrepi učinkovitost organizacij proizvajalcev v smislu koncentracije proizvodne ponudbe, zlasti kar zadeva njihovo osrednjo trženjsko vlogo v verigi sadja in zelenjave;

20.  meni, da je bistvenega pomena, da se predvidijo koristi za organizacije proizvajalcev, ki se odločijo, da bodo sprejele mlade kmete; poudarja, da so lahko organizacije proizvajalcev priložnost za spodbujanje obnove generacij v kmetijskem sektorju;

21.  poziva Komisijo, naj zagotovi hitro in usklajeno uveljavitev določb za sektor sadja in zelenjave na eni strani ter za organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije na drugi strani, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 1308/2013;

22.  ponovno izraža globoko zaskrbljenost, ker je trenutno le 7,5 % kmetov v EU mlajših od 35 let, in meni, da lahko dobro delujoče organizacije proizvajalcev, ki bi privlačile mlajše ljudi, prispevajo k obratu tega nevzdržnega demografskega trenda;

23.  poudarja, da je treba v organizacijah proizvajalcev s spodbudami povečati obseg raziskav in inovacij; meni, da bo večja inovativnost organizacijam proizvajalcev omogočila večjo konkurenčnost, da se bodo lažje spopadale s smrtonosnimi bakterijam, ki škodujejo evropskemu kmetijstvu;

24.  poudarja, da je treba organizacijam proizvajalcev pomagati okrepiti izvoz in iskati nove tuje trge;

25.  meni, da je treba z odpravo birokracije, izboljšano pomočjo Evropske unije tem organizacijam ter uvedbo boljših mehanizmov za obvladovanje kriz izboljšati privlačnost organizacij proizvajalcev;

26.  poziva Komisijo, naj pri naslednjem pregledu izvajanja zakonodaje in v okviru agende za poenostavitev poveča pravno varnost za nacionalne uprave, organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev ter zmanjša upravne obremenitve zanje; poudarja, da se pri tem pregledu ne bi smela spremeniti osnovna arhitektura ureditve sektorja sadja in zelenjave ter da pregled ne bi smel škodovati interesom ali zaslužkom proizvajalcev v sektorju;

27.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da pravila organizacij proizvajalcev dopuščajo, da jih revizorji Komisije razlagajo na več načinov, kar vodi v visoko stopnjo negotovosti in zaradi česar so države članice izpostavljene tveganju v smislu zavrnitve in sodne presoje; prav tako poudarja, da je treba revizijske postopke in finančne popravke izvajati hitreje in v dogovorjenem času za revizijo;

28.  poziva Komisijo, naj bistveno skrajša rok za obravnavo, v katerem se izvaja preverjanje skladnosti;

29.  poziva Komisijo, naj tudi zaradi večje pravne varnosti sistema racionalizira nadzor ter ga usmeri v preverjanje dejanskega izvajanja posameznih dejavnosti ali ukrepov, sprejetih z operativnim programom, in stroškov, ki so jim pripisani, ter naj natančno določi, kdo nadzira in kdo je odgovoren za izvajanje nadzora;

30.  poziva Komisijo, naj v zvezi s kaznimi uporablja načelo sorazmernosti in zagotovi, da so revizije zaključene v določenem časovnem obdobju, da bi povečala pravno varnost organizacij proizvajalcev in njihovih članov;

31.  poudarja, da so pogoji prijave v shemo pomoči in utemeljitve teh prijav pogosto pretirani in nenatančni, da prijave večkratno preverjajo različne upravne enote, ki pogosto niso niti usklajene niti natančne, zaradi česar nekatere vrste partnerjev odstopajo od sheme, nekatere organizacije proizvajalcev pa ne vlagajo več operativnih programov; meni, da je treba v tej zvezi pojasniti evropsko zakonodajo o priznavanju organizacij proizvajalcev, da bi se zagotovila pravna varnost ureditve in preprečila negotovost med proizvajalci;

32.  odločno poziva Komisijo, naj razjasni pravila za ustanavljanje mednarodnih (združenj) organizacij proizvajalcev ter zlasti pravila o odgovornosti in obveznosti, da bi vzpostavila pravno gotovost vpletenih nacionalnih uprav in organizacij proizvajalcev;

33.  želi, da se dejavnosti medpanožnih organizacij osredotočajo na splošni področji obveščanja in informacij ter na izobraževanje državljanov in potrošnikov, zlasti z vidika prehrane;

34.  poudarja, da imajo medpanožne organizacije pomembno vlogo pri izboljšanju notranjega dialoga v sektorju;

35.  je zaskrbljen,·ker največje organizacije proizvajalcev (pribl. 18 % vseh organizacij proizvajalcev, katerih promet presega 20 milijonov EUR) prejmejo približno 70 % finančne pomoči EU;

36.  meni, da bi moral biti prvi korak za večjo privlačnost organizacij proizvajalcev za kmete zmanjšanje zapletenosti, tudi pravil za ustanavljanje novih organizacij proizvajalcev v nacionalnem in mednarodnem okviru, ne da bi se zaradi tega razvrednotila struktura organizacij proizvajalcev, kar bi ogrozilo njihovo zmožnost za učinkovito delovanje na trgu; poziva Komisijo, naj opredeli dodatne ukrepe za povečanje privlačnosti organizacij proizvajalcev, zlasti v državah članicah z nizko stopnjo organiziranosti;

37.  poziva Komisijo, naj previdno uporablja načelo sorazmernosti in zagotovi, da napak posameznikov ne bodo plačevali vsi člani organizacije proizvajalcev;

38.  meni, da poenostavitev postopka za pridobitev statusa ne bi smela ogrožati nacionalnih predpisov, ki določajo pogoje za organizacije proizvajalcev sadja in zelenjave ter za zadruge;

39.  poziva Komisijo, naj pri pregledu ureditve sektorja sadja in zelenjave zmanjša upravno breme za organizacije proizvajalcev, tako da odpravi vmesne ocene, ki jih opravljajo državni organi; opozarja, da se v teh ocenah pogosto ponavljajo vprašanja, ki se državnim organom zastavljajo pri letnem poročanju, zato od njih ni očitne koristi; nadalje poziva Komisijo, naj v okviru svojega cilja zmanjševanja birokracije zmanjša količino informacij, ki jih zahteva od državnih organov in organizacij proizvajalcev v letnih poročili, in naj zagotovi, da se zbirajo le podati, ki jih Komisija pri spremljanju učinkovitosti sheme dejansko uporablja;

40.  odločno poziva Komisijo, naj ponovno preuči Delegirano uredbo (EU) št. 499/2014 z dne 11. marca 2014, s katero je uvedla bolj zapletena preverjanja organizacij proizvajalcev, vključno z nesorazmernimi kaznimi za neizpolnjevanje zapletenih meril za priznanje; poudarja, da morajo biti kazni sorazmerne, če želimo k shemi pritegniti nove pridelovalce in preprečiti obstoječim članom, da bi si premislili glede sodelovanja;

41.  meni, da je konkurenčnost organizacij proizvajalcev v veliki meri odvisna od njihovega poslovodskega upravljanja; poziva Komisijo, naj razvije sedanje ukrepe ali oblikuje nove, vključno z ukrepi za usposabljanje in pobudami za izmenjavo dobrih praks, s katerimi se lahko izboljša upravljanje organizacij proizvajalcev in njihov konkurenčni položaj v verigi preskrbe s hrano združenj organizacij proizvajalcev ter naj zagotovi razširjeno vlogo tržno usmerjenemu ravnanju v organizacijah proizvajalcev; poudarja, da bi morale organizacije proizvajalcev upravljati osebe, ki se spoznajo na trženje in znajo premagovati krizne situacije v kmetijskem sektorju ;

42.  priporoča Komisiji, naj se osredotoči na modele proizvodnje in distribucije, vključene v organizacije proizvajalcev, ter poziva lokalne in regionalne oblasti, naj poskrbijo za logistično in prodajno podporo za proizvode organizacij proizvajalcev v regijah;

43.  poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe, da bodo organizacije proizvajalcev lahko polno uresničevale svojo vlogo v smislu orodja za izboljšanje prihodkov proizvajalcev.

44.  poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti razširitve določb glede financiranja ukrepov za preprečevanje in obvladovanje kriz (upravičenost do finančne pomoči za vračanje glavnice in obresti za najeta posojila) tudi na doseganje drugih ciljev, ki jih zasledujejo operativni programi organizacij proizvajalcev in njihova združenja;

45.  odločno poziva Komisijo, naj oblikuje ukrepe, ki bodo vključevali prenos upravnega in strukturnega znanja o organiziranosti organizacij proizvajalcev z držav članic z visoko stopnjo organizacij proizvajalcev na države članice z nizko stopnjo organizacij proizvajalcev;

46.  ugotavlja, da je treba okolju prijazne prakse izvajati na dolgi rok in brez prestanka, zato je treba spodbuditi, da se njihovo financiranje nadaljuje iz enega operativnega programa v drugega in da se področje uporabe razširi tudi na proizvajalce, katerih zemljišča mejijo na zemljišča, ki jih obdelujejo člani organizacije proizvajalcev;

47.  meni, da bi lahko imela združenja organizacij proizvajalcev pomembno vlogo pri povečanju pogajalske moči kmetov, in poziva Komisijo, naj okrepi pobude za ustanavljanje združenj organizacij proizvajalcev na nacionalni in evropski ravni, jim v pravnem smislu zagotovi sposobnost delovanja in predvidi možnost, da se njihovim ukrepom pridružijo tudi proizvajalci, ki niso člani organizacij proizvajalcev, zato da se zanje v prihodnje predvidi večja vloga; poudarja, da lahko združenja organizacij proizvajalcev poleg dejanske koncentracije in uveljavitve ponudbe zagotovijo tudi učinkovitejše upravljanje prav zaradi usklajevanja, ki so ga dolžne izvajati na operativni ravni;

48.  meni, da je treba spodbujati ustanavljanje medpanožnih organizacij, da se zagotovi boljša organiziranost v sektorju sadja in zelenjave; meni, da imajo lahko te organizacije pomembno vlogo pri ustvarjanju in deljenju dodane vrednosti med različnimi členi v sektorju, pri kakovosti, trajni skrbi za proizvodnjo ter pri upravljanju trgov in obvladovanju kriz;

49.  meni, da bi združenja organizacij proizvajalcev lahko imela pomembno vlogo pri napovedovanju in obvladovanju konjunkturnih kriz; poudarja, da bi bilo dobro poskrbeti, da se jim lahko prostovoljno pridružijo tudi proizvajalci, ki niso člani organizacije proizvajalcev, zato da se okrepi skupna učinkovitost ukrepov proizvajalcev;

50.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da struktura in delovanje organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev temeljita na načelih neodvisnosti in demokratičnosti, da se tako poveča vzajemno zaupanje med proizvajalci ter se spodbudi boj proti nepoštenim trgovinskim praksam in parazitskemu vedenju;

51.  poudarja, da morajo proizvodne metode tretjih držav za izvoz v EU evropskim potrošnikom zagotavljati enaka jamstva glede zdravja, varnosti hrane, dobrobiti živali, trajnostnega razvoja in minimalnih socialnih standardov, kot veljajo za proizvajalce v EU; meni, da se mora EU v sporazumih s tretjimi državami zato držati merila dejanske vzajemnosti glede dostopa do trga in upoštevanja proizvodnih predpisov, ki veljajo za proizvajalce v EU;

52.  poudarja, da je treba proizvajalcem olajšati dostop do trgov tretjih držav; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za podpiranje izvoznikov sadja in zelenjave, da bodo premagali naraščajoče število netarifnih ovir, kot so fitosanitarni standardi nekaterih tretjih držav, ki otežujejo izvoze EU oziroma jih celo onemogočajo;

53.  meni, da bi za bolj pošteno konkurenco z uvoženimi proizvodi na skupnem trgu in z namenom vzajemnosti fitosanitarnih zahtev Evropska unija morala okrepiti nadzorni sistem za uvožene proizvode, da bi ta postal enakovreden sistemu, ki ga uporablja velika večina njenih trgovinskih partnerjev;

54.  pozdravlja novo horizontalno uredbo o promociji kmetijskih proizvodov, ki je bila sprejeta pred kratkim, in cilj, da se povečajo sredstva za iskanje novih trgov, zlasti v tretjih državah, ter Evropsko komisijo poziva k nadaljevanju dela v zvezi z izboljšanjem promocijskega instrumenta v prihodnjih letih;

55.  poziva Evropsko komisijo, naj okrepi prizadevanja pri trgovinskih pogajanjih s tretjimi državami, da se odpravijo carinske in fitosanitarne ovire za evropske proizvode, zaradi česar se bodo lahko za sadje in zelenjavo Skupnosti odprli novi trgi;

56.  poziva Komisijo, naj opredeli razloge za minimalno uporabo instrumentov za preprečevanje in obvladovanje kriz (le 16 % organizacij proizvajalcev je izkoristilo to sredstvo, ki je predstavljalo le 2,8 % skupne pomoči), ki se uporabljajo le za boj proti manjšim omejenim krizam, in naj prouči, kako bi lahko te razmere popravili, pri čemer naj upošteva najboljšo prakso med obstoječimi organizacijami proizvajalcev;

57.  poziva Komisijo, naj kot prvi ukrep za obvladovanje krize vedno uporabi preferenco lokalnih proizvodov za zaščito enotnega evropskega trga in potrošnje lastnih proizvodov; predlaga, da bi se morala Komisija bolj posveti orodjem za upravljanje s tveganji, saj so nujno potrebna, da bi zagotovili kmetijsko proizvodnjo organizacij proizvajalcev;

58.  poziva Komisijo, naj pripravi bolje usklajen mehanizem za umik s trga v kriznih razmerah, da bi se preprečilo, da bi se tržne krize razvile v resne in dolgotrajne motnje, ki bi povzročile znaten upad za pridelovalce sadja in zelenjave;

59.  poudarja, da se je uporaba mehanizma za umik s trga izkazala za omejeno in meni, da bi bilo treba preučiti ukrepe za obvladovanje kriz, vključno z: povišanjem odstotka finančne pomoči Unije, posodobitvijo cen za umik s trga, ob upoštevanju stroškov proizvodnje, povečanjem obsega uvoza, ki se ga lahko umakne, in izboljšanjem podpore v obliki prenosa in pakiranja, za brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave, s čimer bi omogočili prožnost za prilagajanju podpore oblikam in stopnji resnosti vsake krize;

60.  poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi bili prispevki v vzajemne sklade upravičeni kot ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz, da bi zagotovili večjo zaščito za kmete v primeru krize na trgu, zaradi katere se lahko prihodek bistveno zmanjša, vendar meni, da ti skladi ne smejo izhajati iz postavke, ki jo Komisija nameni kmetijstvu in razvoju podeželja, če so krizo sprožili vzroki, ki niso povezani s samim sektorjem, kot je primer ruske prepovedi; v takih primerih bi morala Komisija poiskati druge postavke, ki jih uporabi za blaženje negativnih posledic za trgovino s sadjem in zelenjavo;

61.  meni, da proizvajalci ne bi smeli nositi bremen kriz, ki nastanejo zaradi okoliščin izven kmetijskega sektorja, kot je prepoved, ki jo je Rusija uvedla na izvoz proizvodov iz Evropske unije, kar je resno ogrozilo veliko evropskih proizvajalcev sadja in zelenjave ter celo poslabšalo krizne razmere na trgu, ki jih doživlja na primer sektor koščičastega sadja; prosi, da se v takih okoliščinah podporni ukrepi Skupnosti podaljšajo, dokler se na trgu ponovno v celoti ne vzpostavijo normalne razmere;

62.  poudarja, da lahko organizacije proizvajalcev prek operativnih programov pomembno prispevajo k doseganju okoljskih ciljev in izboljšanju standardov za varnost hrane; pozdravlja okoljske cilje sheme, vendar poziva Komisijo, naj organizacijam proizvajalcev dovoli prilagajanje njihovih operativnih programov v skladu z njihovo ravnjo zrelosti in uporabo sredstev za širši razpon ukrepov, namenjenih povečanju splošne konkurenčnosti sektorja; poudarja, da ima večja pozornost za ukrepe, namenjene inovativnosti in dodani vrednosti, najboljšo možnost za izboljšanje dohodkov proizvajalcev, zaradi česar bi se povečala tudi privlačnost organizacij proizvajalcev;

63.  poziva Komisijo, naj okrepi program za oskrbo šol s sadjem, zelenjavo in mlekom, saj je že v otroštvu pomembno spodbujati zdravo in uravnoteženo prehrano in zbliževanje mladih potrošnikov z lokalnimi proizvajalci;

64.  meni, da je potrebno izboljšati učinkovitost obstoječe zakonodaje Skupnosti s področja zaščite rastlin pred vnosom škodljivih organizmov iz tretjih držav; poudarja, da je zaradi vse večjega števila izmenjav prisotnost teh organizmov v EU vse večja in pogosto vpliva na sektor sadja in zelenjave;

65.  meni, da lahko organizacije proizvajalcev tako kot v drugih sektorjih (npr. oljčnem) prevzamejo vlogo jamstva in usklajevanja v okviru dopolnjevanja in skladnosti med raznimi podpornimi shemami EU ter tako zagotavljajo večjo preglednost sistema in preprečujejo dvojno financiranje.

66.  odločno poziva Komisijo, naj oblikuje smernice ali pravila, ki bodo razjasnila pogoje, pod katerimi se lahko organizaciji proizvajalcev začasno odobri odstopanje od člena 101 (1) PDEU na podlagi člena 222 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki organizacijam proizvajalcev daje možnost sprejemanja ukrepov za stabilizacijo sektorja v obdobjih velikih neravnovesij na trgih;

67.  poudarja pomen kratkih dobavnih verig ter poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo razvoj lokalnih trgov za distribucijo sadja in zelenjave;

68.  odločno poziva Komisijo, naj okrepi raziskovanje in nadzor grožnje, ki jo za proizvodnjo sadja in zelenjave v EU predstavljajo invazivne vrste, kot je plodova vinska mušica;

69.  obžaluje naslednje pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri pripravi nekaterih nacionalnih strategij: preveliko število ciljev, nenatančno opredeljene vrednosti za različne cilje in zlasti zelo nizka uporabnost instrumentov za preprečevanje in obvladovanje kriz, predvsem v zvezi z zavarovanjem letine, promocijo in obveščanjem ter umikom izdelkov s trga, kar gre pripisati zlasti temu, da jih je treba financirati na račun drugih strukturnih ukrepov, da v mnogih primerih pomoč pri umiku ne zadostuje, pa tudi da so upravni postopki zelo obsežni; obžaluje, da so ti instrumenti primerni samo za krize na posameznem trgu, za obvladovanje velikih kriz, kot je sedanja, ki jo je povzročil ruski embargo, pa so nezadostni;

70.  meni, da je treba uvesti preventivne ukrepe za pomoč organizacijam proizvajalcev pri razumevanju, pravilnem izračunavanju in uporabi vnaprej določenih kazalnikov uspešnosti, in poudarja, da je teh kazalnikov pogosto preveč, kar organizacijam proizvajalcev in upravi otežuje postopke; meni, da bi bilo zato veliko bolj koristno, če bi bilo kazalnikov manj, vendar bi bili bolj tehtni;

71.  meni, da je spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad tesno povezano z boljšim poznavanjem kmetovanja in tega, kako se hrana proizvaja, zato podpira cilj krepitve izobraževalne razsežnosti programov zelenjavne, sadja in mleka v šolah ter poziva, naj se čim prej sprejme Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Uredbe (EU) št. 1306/2013 o podpornem programu za dobavo sadja, zelenjave, banan in mleka izobraževalnim ustanovam; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je sodelovanje organizacij proizvajalcev v programu sadja v šolah, saj se s tem spodbujata kratka dobavna veriga ter potrošnja lokalnega in sezonskega sadja in zelenjave pri otrocih;

72.  meni, da je za analizo razmer v sektorju proizvodnje sadja in zelenjave bistven razvoj dohodka kmetov v tem sektorju, ter zato poziva Komisijo, naj pripravi študijo, ki se bo osredotočila na to vprašanje, da bo mogoče izvedeti, če so bili sprejeti ukrepi, kot je krepitev organizacij proizvajalcev, dejansko učinkoviti;

73.  poziva Komisijo, naj pripravi nujen načrt za zaposlovanje mladih v kmetijskem sektorju, da se prepreči staranje poklica in posledična opustitev zemljišč in pridelave;

74.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0205.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov