Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Pobuda za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest“ (COM(2014)0446),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zeleni akcijski načrt za MSP“ (COM(2014)0440),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov“ (COM(2014)0398),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o izkoriščanju zaposlitvenega potenciala zelene rasti („Exploiting the employment potential of green growth“) (SWD(2012)0092),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 6. decembra 2010 z naslovom „Politike zaposlovanja za konkurenčno in nizkoogljično gospodarstvo, gospodarno z viri in prijazno okolju“,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij „Zeleni akcijski načrt za MSP in pobuda za zeleno zaposlovanje“,

–  ob upoštevanju študije OECD in Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja iz leta 2014 o bolj zelenih znanju in spretnostih ter delovnih mestih, študije OECD o zeleni rasti („Greener Skills and Jobs, OECD Green Growth Studies“),

–  ob upoštevanju pregleda Evropske zaposlovalne opazovalnice iz aprila 2013 o spodbujanju zelenih delovnih mest med krizo: priročnik z najboljšimi praksami v Evropi v letu 2013 („Promoting green jobs throughout the crisis: a handbook of best practices in Europe 2013“),

–  ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela in Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja iz leta 2011 o znanju in spretnostih za zelena delovna mesta: globalni pregled: zbirno poročilo na podlagi študij 21 držav („Skills for green jobs: a global view: synthesis report based on 21 country studies“),

–  ob upoštevanju študije Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja iz leta 2010 o znanju in spretnostih za zelena delovna mesta – evropsko zbirno poročilo („Skills for green jobs – European synthesis report“),

–  ob upoštevanju poročil Eurofounda z naslovom „Industrijski odnosi in trajnostnost: vloga socialnih partnerjev na prehodu v zeleno gospodarstvo“ iz leta 2011, „Greening the European economy: Responses and initiatives by Member States and social partners“ (Ekologizacija evropskega gospodarstva: odzivi in pobude držav članic in socialnih partnerjev) iz leta 2009 in „Greening of industries in the EU: Anticipating and managing the effects on quantity and quality of jobs“ (Ekologizacija gospodarskih panog v EU: predvidevanje in obvladovanje učinkov na število in kakovost delovnih mest) iz leta 2013,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta OECD (CFE-LEED) z dne 8. februarja 2010 o zelenih delovnih mestih ter znanju in spretnostih: posledice obravnave podnebnih sprememb na lokalne trge dela („Green jobs and skills: the local labour market implications of addressing climate change“),

–  ob upoštevanju opredelitve Mednarodne organizacije dela in Okoljskega programa Združenih narodov, v skladu s katero je zeleno delovno mesto dostojno delovno mesto, ki prispeva k ohranjanju ali obnavljanju kakovosti okolja, naj bo to v kmetijstvu, industriji, storitvah ali upravi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o ekoloških inovacijah – delovna mesta in rast z okoljsko politiko(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva(3),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0204/2015),

A.  ker se globalni trendi, kot so neučinkovita raba virov, nevzdržna obremenitev okolja in podnebne spremembe, približujejo meji, onstran katere ne bo več mogoče preprečiti nepovratnih posledic za družbo in naravno okolje, in ker naraščajoča socialna izključenost in družbena neenakost pomenita velik izziv za družbo;

B.  ker je Evropska agencija za okolje v svojem poročilu za leto 2015 poudarila, da s trenutnimi ukrepi ne bo mogoče doseči ciljev v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, zmanjšanjem rabe fosilnih goriv ter bojem proti podnebnim spremembam in preprečevanjem njihovega vpliva na zdravje ljudi in okolje;

C.  ker bi pomemben del potenciala zelenega in socialno vključujočega prehoda za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest utegnil ostati neizkoriščen, če se ne zagotovi usklajen odziv politike za spopadanje s temi skupnimi izzivi;

D.  ker v odzivu na te grožnje vidimo razvoj novih sektorjev, spremembe v številnih drugih in zaton nekaterih sektorjev, na primer tistih, ki povzročajo hudo onesnaževanje; ker se je treba osredotočiti na inovacije in načine za zmanjšanje onesnaženja; ker je treba glede nekaterih sektorjev v zatonu posebno pozornost nameniti preusposabljanju in alternativnemu zaposlovanju delovne sile; ker bi lahko naložbe v ta področja, ki so v skladu z agendo Komisije za zelena delovna mesta opredeljena kot prednostna, vključno z recikliranjem, biotsko raznovrstnostjo, energetsko učinkovitostjo, kakovostjo zraka in vsemi tehnologijami za energijo iz obnovljivih virov, kot je energija iz obnovljivih virov na morju, znatno spodbudile ustvarjanje delovnih mest, tudi na redko poseljenih območjih;

E.  ker se je sektor zelenega blaga in storitev po podatkih Evropske agencije za okolje med letoma 2000 in 2011 povečal za več kot 50 % ter ustvaril več kot 1,3 milijona delovnih mest, in ker bo po izračunih Komisije gospodarstvo, ki temelji na obnovljivih virih energije, v Evropi ustvarilo 20 milijonov novih delovnih mest do leta 2020; ker bi ambiciozna in dosledna politika EU in naložbe v energijo iz obnovljivih virov, gospodarjenje z gozdovi, trajnostno kmetijstvo in varstvo tal (za preprečevanje in odpravljanje hidrogeoloških motenj) utegnile znatno povečati ustvarjanje delovnih mest;

F.  ker je trajnostni razvoj eden od ciljev, opredeljenih v Lizbonski pogodbi, in ker njegovo izvajanje zahteva, da se okoljska vprašanja obravnavajo na enaki ravni kot gospodarska in socialna vprašanja;

G.  ker strategija EU2020 za spodbujanje pametnih, trajnostnih in vključujočih gospodarstev priznava, da je prehod na zeleno in socialno pravično gospodarstvo bistvenega pomena;

H.  ker togosti na trgu dela ovirajo odpiranje delovnih mest, medtem ko bi konkurenčen trg dela v EU lahko pomagal dosegati cilje strategije Evropa 2020 glede zaposlovanja;

I.  ker so se EU in njene države članice na Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja v Cancunu leta 2010 zavezale, da bodo zagotovile pravični prehod delovne sile z ustvarjanjem dostojnega dela in kakovostnih delovnih mest; ker je treba pravični prehod za vse na okoljsko trajnostno gospodarstvo dobro upravljati in bi moral prispevati k cilju trajnostnega in dolgoročnega zaposlovanja za vse, vključno z visoko kvalificiranimi delovnimi mesti, socialne vključenosti in izkoreninjenja revščine;

J.  ker pet stebrov pravičnega prehoda obsega: posvetovanje/glas Unije, naložbe v zelena in dostojna delovna mesta, zelena znanja in spretnosti, spoštovanje pravic delavcev in človekovih pravic ter socialno varstvo delavcev in skupnosti, ki jih bo prehod iz visokoogljične v nizkoogljično družbo najbolj prizadel;

K.  ker je močna udeležba delavcev v prehodu nujna, da bi okrepili okoljsko ozaveščenost in zavedanje o potrebi po učinkoviti rabi virov ter zmanjšali naš vpliv na okolje;

L.  ker potencial za širjenje zelenih delovnih mest ovirata pomanjkanje in neskladje znanj in spretnosti, ki sta posledici številnih dejavnikov, med drugim razlik med učnimi načrti v zvezi s trajnostjo, ugotovljenih pomanjkljivosti v nekaterih sektorjih, pomanjkanja študentov s potrebnimi znanji in spretnostmi s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske tehnologije ter koncentracije posameznega spola v nekaterih sektorjih namesto uravnotežene zastopanosti spolov;

M.  ker je dokazano, da bi vlaganje v učinkovito rabo energije in virov, razvoj oskrbovalne verige na podlagi jasne industrijske strategije ter preusmeritev obdavčenja z dela na druge vire lahko pozitivno vplivali na ustvarjanje delovnih mest;

N.  ker je Evropa del svetovne konkurence in ker imajo cenovno dostopna energija, dokončno oblikovanje notranjega trga EU in boljše naložbeno okolje odločilno vlogo pri trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest;

O.  ker so nekateri sektorji, na primer energetska prenova zgradb, vezani na določen kraj in jih ni mogoče prenesti v tujino ali preseliti;

P.  ker negotovost in nedoslednost v usmeritvi politike ter odsotnost jasnih ciljev ovirajo naložbe, razvoj znanj in spretnosti ter raziskave in razvoj, s tem pa omejujejo ustvarjanje možnosti zaposlovanja;

Q.  ker bi se možnosti zaposlovanja okrepile, če bi se družba bolj zavedala, kako potrebno je zeleno gospodarstvo;

R.  ker so jasni in trdno določeni srednje- do dolgoročni cilji, vključno glede energetske učinkovitosti EU in onesnaževanja, lahko pomembno gonilo za spremembe in ker ima zakonodaja EU pri tem pomembno vlogo; ker bi morale ciljno usmerjene naložbe – tudi v razvoj dobavnih verig v EU –, ki vodijo do ustvarjanja delovnih mest, izhajati iz jasnega političnega okvira in biti z njim usklajene;

S.  ker lahko javni sektor ter lokalni in regionalni organi odigrajo osrednjo vlogo pri lajšanju prehoda na zeleno gospodarstvo in ustvarjanju vključujočih trgov dela;

T.  ker sheme, kot so okoljsko označevanje (Ecolabel), Sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), zelena javna naročila (GPP) in podobne, pomagajo odpirati zelena delovna mesta;

U.  ker so mikro, mala in srednja podjetja v EU med najpomembnejšimi delodajalci, ustvarijo več kot 80 % vseh delovnih mest in orjejo ledino v številnih „zelenih“ sektorjih, vendar se lahko srečujejo s posebnimi težavami pri predvidevanju potrebnih znanj in spretnosti in uresničevanju zaposlitvenih možnosti;

V.  ker so integrirane smernice glavni vidik usklajevanja gospodarskih politik držav članic in njihovih politik zaposlovanja ter so podlaga za priporočila za posamezne države in ker bi morali na teh smernicah temeljiti cilji strategije Evropa 2020, in sicer zlasti cilj glede zaposlovanja, med drugim s spodbujanjem odpiranja kakovostnih delovnih mest tudi prek zelenega zaposlovanja;

W.  ker morajo ženske imeti enako korist od ustvarjanja primernih zelenih delovnih mest kot moški in kar je treba „stekleni strop“ razbiti;

X.  ker krize huje prizadenejo ženske in so se zelena delovna mesta izkazala za odpornejša na krize kot druga delovna mesta;

Y.  ker je produktivnost dela v nizkoogljičnih sektorjih običajno višja, delež plač pa se je v njih zmanjšal manj kakor v 15 panogah z največjimi emisijami;

Z.  ker je iz podatkov Eurobarometra o zelenih delovnih mestih v MSP razvidno, da so se varčevanje z energijo, zmanjševanje količine odpadkov in zniževanje porabe surovin izkazali za ekonomsko ugodne ukrepe;

Zelenemu gospodarstvu naproti – priložnosti za trg dela

1.  poudarja, da prehod v trajnostne družbe in gospodarstva, vključno s trajnostmi vzorci potrošnje in proizvodnje, lahko ustvari potencial tako na področju ustvarjanja novih kakovostnih delovnih mest kot na področju spreminjanja obstoječih delovnih mest v zelena tako rekoč v vseh sektorjih in v celotni vrednostni verigi, od raziskav do proizvodnje, distribucije in servisiranja, ter v novih zelenih visokotehnoloških sektorjih, kot so obnovljivi viri energije, in v tradicionalnih gospodarskih panogah, kot so proizvodnja in gradbeništvo, v kmetijstvu in ribištvu ter v storitvenih sektorjih, kot so turizem, gostinstvo, promet in izobraževanje; hkrati poudarja, da lahko naložbe v obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost poleg tega, da odpirajo številna nova delovna mesta, pomagajo ohranjati konkurenčnost evropskega gospodarstva in industrije ter zmanjševati evropsko odvisnosti od energije;

2.  poudarja, da sta dve tretjini storitev, ki jih zagotavlja narava, vključno z rodovitno zemljo, čisto vodo in zrakom, v upadu, globalno segrevanje in izgubljanje biotske raznovrstnosti pa se bližata meji, ko ne bo več mogoče preprečiti nepopravljive škode za našo družbo in naravno okolje;

3.  poudarja, da je stalna gospodarska rast mogoča le, če se upoštevajo omejitve okolja; glede na to poudarja, da lahko zeleno in krožno gospodarstvo pomeni rešitev tako za okolje kot za gospodarstvo in družbo na splošno;

4.  poudarja, da sta polno izvajanje okoljske zakonodaje ter izboljšanje okoljskega povezovanja in skladnosti v različnih sektorskih politikah v EU odločilnega pomena za popolno sprostitev potenciala, ki ga ima zeleno gospodarstvo, torej za ustvarjanje zelenih delovnih mest;

5.  ugotavlja, da je Evropska agencija za okolje v svojem poročilu za leto 2015 poudarila, da s sedanjimi ukrepi ne bo mogoče doseči ciljev v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, zmanjševanjem rabe fosilnih goriv ter bojem proti podnebnim spremembam in preprečevanjem njihovega vpliva na zdravje ljudi in kakovost okolja;

6.  ugotavlja, da prehod prinaša velik potencial za ustvarjanje lokalnih delovnih mest, ki jih ni mogoče preseliti, ter na področjih, ki jih ni mogoče prenesti v tujino, in tudi v sektorjih, ki jih je prizadela kriza, na primer v gradbeništvu; ugotavlja, da obstajajo trdni dokazi, da bo prehod na zeleno gospodarstvo na splošno pozitivno vplival na zaposlovanje, kar odraža dejstvo, da so trajnostne gospodarske dejavnosti, kot so prihranki energije in ekološko kmetovanje, bolj delovno intenzivne kot dejavnosti, ki jih nadomeščajo, in bi utegnile regijam omogočiti, da postanejo bolj samozadostne;

7.  meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezno opredelitev zelenih delovnih mest na podlagi opredelitve MDS in Mednarodne konference statistikov;

Pravični prehod ter ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest

8.  pozdravlja izjavo Komisije, da je treba prestrukturiranje izvesti družbeno odgovorno, hkrati pa priznava, da morajo podjetja uvajati inovacije in se prestrukturirati;

9.  meni, da je ključnega pomena obstoječi delovni sili zagotoviti prave priložnosti za pridobitev novih znanj in spretnosti, potrebnih za krožno gospodarstvo, če naj se v čim večji meri izkoristi potencial zelenega gospodarstva za odpiranje delovnih mest;

10.  poziva države članice, naj spodbujajo politike za varnostno sanacijo in posodabljanje javnih zgradb, da bi povečali njihovo energijsko učinkovitost in zmanjšali porabo;

11.  poziva države članice in po potrebi Komisijo, naj se zavežejo k načrtu za pravični prehod, s katerim bi zasledovali ambiciozne okoljske cilje in spodbujali naslednje vidike: primerno socialno varstvo in plače, dolgoročno zaposlovanje, zdravi in varni delovni pogoji, državne naložbe v programe izobraževanja in usposabljanja ter pridobivanja znanj in veščin, spoštovanje pravic delavcev ter krepitev pravic delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe pri vprašanjih, ki se tičejo trajnostnega razvoja in učinkovitega zastopanja delovne sile; poziva države članice, naj zasledujejo te cilje;

12.  opozarja, da bi morala prenovljena strategija EU o varnosti in zdravju po potrebi upoštevati specifično dogajanje v novih sektorjih;

13.  poudarja, da predvidevanje sprememb na področju zaposlovanja zahteva proaktivno upravljanje preoblikovanja, kakovostnejše zbiranje podatkov o sedanjih in prihodnjih potrebah trga dela, pri čemer bodo sodelovale evropske visokošolske izobraževalne ustanove, ter da je za zagotavljanje učinkovitega prehoda in okrepljenega zaposlovanja bistveno dolgoročno načrtovanje; poudarja pomembno vlogo, ki so jo odigrali lokalni in regionalni organi pri prehodu na okolju prijaznejše gospodarstvo na področju izobraževanja, infrastrukture, podpore lokalnim podjetjem in stabilnih delovnih mest s plačami, določenimi s kolektivno pogodbo ali na druge dovoljene načine v skladu z nacionalno zakonodajo; poudarja, da je socialni dialog ključni element upravljanja preoblikovanja; poziva Komisijo, države članice, regionalne in lokalne vlade ter socialne partnerje, naj prevzamejo odgovornost in se skupaj spopadejo s tem izzivom, pri tem pa upoštevajo načelo subsidiarnosti;

14.  ugotavlja, da se vloga socialnih partnerjev v prehodu na zelena delovna mesta v zadnjih letih postopoma povečuje, vendar opozarja, da je treba storiti več, da bi zgradili trajen in trajnosten socialni dialog, ki lahko pomaga pri premagovanju izzivov prehoda na konkurenčno, nizkoogljično in z viri učinkovito gospodarstvo;

15.  poudarja pomen nacionalnih vlad pri spodbujanju sektorskega socialnega dialoga, zlasti v novih zelenih gospodarskih panogah v vzponu, in pri zagotavljanju vključevanja MSP;

16.  ugotavlja, da se nekatere regije soočajo z več izzivi kot druge zaradi geografske koncentracije energetsko intenzivnih panog, panog z intenzivno porabo virov in panog, ki onesnažujejo, ali visoke stopnje revščine ali brezposelnosti; poziva države članice ter lokalne in regionalne vlade, naj ob podpori Evropske unije sodelujejo s socialnimi partnerji in skupaj izvajajo pravične načrte prehoda, ki bodo vključevali solidarnostne mehanizme za socialno pravičen, zelen prehod njihovih lokalnih in regionalnih gospodarstev, ki podpirajo skupnosti in delavce, ki so jih prizadele spremembe, zmanjšujejo negotovost zaradi premeščanja delovnih mest in zagotavljajo zadovoljevanje potreb po novih poklicnih znanjih in spretnostih;

17.  poudarja, da lahko imajo lokalni organi ključno vlogo pri spodbujanju rasti zaposlovanja v zelenem gospodarstvu ter dostojnejših in vključujočih delovnih mest z:

18.  opozarja na dokaze o tem, da je sodelovanje vodstva z delovno silo pomembno za zagotavljanje bistvene udeležbe slednje pri doseganju teh sprememb preko socialnega partnerstva; priporoča vključitev „zelenih predstavnikov“ sindikatov, ki bi sodelovali z delodajalci pri krepitvi zelenega gospodarstva in povečanju trajnosti na njihovih delovnih mestih; poziva države članice, naj zagotovijo ciljno usmerjeno podporo za skupne pobude delavcev in delodajalcev za oblikovanje okolju prijaznejših gospodarskih panog;

19.  meni, da bi bilo treba pripraviti pilotne projekte za podporo nekaterih od teh ciljev;

20.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo izkoristila ciljno usmerjene programe mobilnosti delovne sile v okviru programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), da bi spodbudila delovno mobilnost za iskalce zaposlitve;

Znanja in spretnosti za zeleno zaposlovanje

21.  pozdravlja orodja za razvoj znanj in spretnosti ter predvidevanje povpraševanja po znanjih in spretnostih, ki jih je predlagala Komisija; poudarja, da bi moral razvoj znanj in spretnosti spodbujati razvoj znanj in spretnosti s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ki so v gospodarstvu zelo koristni; kljub temu poudarja, da so potrebni ambicioznejše ukrepanje in naložbe; je prepričan, da morajo biti vsi deležniki na trgu dela, da bi predvideli prihodnje potrebe po znanju in spretnostih, močno vključeni na vseh ravneh;

22.  poziva države članice, naj sodelujejo s Komisijo, da bi vzpostavili podatkovno zbirko o tečajih usposabljanja in ponudbo delovnih mest v zvezi z zelenim gospodarstvom, da bi izboljšali kakovost obveščanja, svetovanja in vodenja, kar zadeva poklicne poti, ter potrebnih znanj in spretnosti za izkoriščanje zaposlitvenih možnosti, ki jih ponuja oblikovanje okolju prijaznejšega gospodarstva;

23.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo podatki zbirali v vseh zelenih sektorjih, tudi v tistih, o katerih se v tem trenutku manj govori, na primer v javnem prometu in maloprodajnem sektorju; poziva Komisijo, naj poleg podpore nacionalnim statističnim uradom in javnim službam za zaposlovanje ter krepitve kvantitativnih modelnih orodij vključi vidik enakosti spolov tudi v zbiranje podatkov o vseh sektorjih zelenega zaposlovanja;

24.  poziva Komisijo, naj upošteva vidik enakosti spolov pri razvoju zbiranja, razčlenjevanja in analize podatkov, kot je na primer delo za endometrično orodje FIDELIO ali sodelovanje z deležniki, na primer v okviru Mednarodne konference statistikov dela;

25.  poudarja, da je treba bolj poudarjati zapolnitev manjkajočih znanj in spretnosti s spodbujanjem njihovega razvoja;

26.  poziva Komisijo, naj pomaga spodbujati razvoj znanj in spretnosti s posodabljanjem kvalifikacij in ustreznih učnih načrtov za izobraževanje in usposabljanje na ravni EU;

27.  poziva Komisijo, naj poudarja večjo uporabo klasifikacijskih sistemov, kakršen je ESCO, ki se lahko uporabljajo za odkrivanje manjkajočih znanj in spretnosti;

28.  poudarja pomen boljših sinergij med izobraževalnimi sistemi in nastajajočimi novimi zelenimi delovnimi mesti z boljšim usklajevanjem med izobraževalnimi ustanovami in združenji delodajalcev ter drugimi zadevnimi organizacijami;

29.  poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj skupaj s socialnimi partnerji in ponudniki usposabljanj sprejmejo in izvajajo strategije za razvoj znanj in spretnosti ter strategije predvidevanja ter tako izboljšajo splošna, sektorska in poklicna znanja in spretnosti; nadalje poudarja pomen partnerstev in zaupanja med izobraževalnimi ustanovami, podjetji, socialnimi partnerji in organi oblasti;

30.  ugotavlja, da bi te strategije morale vključevati podrobne ocene vrste in ravni zelenih delovnih mest, ki se bodo odprla, ter zahtevanih znanj in spretnosti, kar bi omogočilo predvidevanje in opredeljevanje manjkajočih znanj in spretnosti ter ciljno usmerjene programe poklicnega usposabljanja in programe vseživljenjskega usposabljanja s poudarkom na usklajevanju znanj in spretnosti z delovnimi mesti, da bi povečali zaposlovanje; poudarja, da je treba v strategije dejavno vključevati tudi delavce, ki so izgubili delovna mesta, in nizkokvalificirane delavce, ki jim grozi izključitev s trga dela, z zagotavljanjem ciljno usmerjenega pridobivanja znanj in spretnosti, ki bo zanje dostopno in brezplačno;

31.  ugotavlja, da Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) predlaga, da je bolje prilagoditi učne načrte in vključiti okoljsko ozaveščenost z razumevanjem trajnostnega razvoja in poslovne učinkovitosti kakor predlagati nove programe usposabljanja;

32.  poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj v sisteme usposabljanja in izobraževanja vključijo trajnostni razvoj ter okoljske kompetence, znanja in spretnosti, zlasti s krepitvijo sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja in tako, da spodbujajo raziskovalna središča k razvoju tehnologij, projektov in patentov za zelene proizvode v sodelovanju z novimi zelenimi podjetji; spodbuja izmenjavo idej med raziskovalnimi središči ter mrežami podjetij in strokovnjakov; opozarja na pomen znanj in spretnosti s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter na to, da je treba zagotoviti, da bo na teh področjih študiralo več žensk;

33.  poziva k ambiciozni strategiji za ustvarjanje trajnih delovnih mest, vključno z reševanjem vprašanja nesorazmerja, s posebnim poudarkom na zadovoljevanju potreb po znanju in spretnostih okolju prijaznejšega gospodarstva;

34.  poziva države članice, naj izkoristijo razvoj tega sektorja za oblikovanje visoko strokovnih vajeništev, ki bodo mladim zagotovila specializirano znanje in usposabljanje, ter naj pomagajo premagovati visoke stopnje brezposelnosti med mladimi;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj pri prehodu na zeleno gospodarstvo upoštevajo potrebe žensk in deklet po boljših priložnostih za vseživljenjsko učenje, zlasti v sektorjih z velikimi možnostmi za ustvarjanje zelenih delovnih mest, kot so znanost, raziskave, inženirstvo ter nove in digitalne tehnologije, z namenom, da bi okrepili položaj žensk v družbi, odpravili stereotipe glede spola in zagotovili delovna mesta, ki v celoti ustrezajo posebnim potrebam ter znanjem in spretnostim žensk;

36.  poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj v opredeljevanje, izvajanje in spremljanje politik o ustvarjanju zelenih delovnih mest na vseh ravneh sistematično vključujejo vidik spola in tako zagotovijo, da bodo enake možnosti res zajamčene, ob tem pa naj upoštevajo izzive pri ustvarjanju zelenih delovnih mest na podeželju; poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj si bolj prizadevajo, da bi ženskam omogočile polno udeležbo v oblikovanju politike, odločanju in izvajanju strategije za zeleno zaposlovanje, kjer bodo zajeta zelena znanja in veščine;

37.  poziva Komisijo, naj odpre javno razpravo in uveljavi pojem izobraževanja za trajnostni razvoj s posebnim poudarkom na izobraževanju deklet in žensk; poziva države članice in Komisijo, naj uveljavljajo politike za spodbujanje večje udeležbe žensk v naravoslovnem, tehnološkem, inženirskem ter matematičnem izobraževanju in podjetništvu, ter naj povežejo agendo za zelena delovna mesta z opolnomočenjem žensk skozi izobraževanje; poziva, da bi v zelenih sektorjih spodbujali udeležbo žensk v možnostih za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vseživljenjsko učenje;

38.  poziva Komisijo, naj sprejme strategijo EU za enakost spolov za obdobje 2015–2020, v kateri bo upoštevala cilje glede stopnje zaposlenosti iz strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

39.  poudarja, da morajo javni organi in službe izvajati ciljno usmerjene ukrepe za zapolnitev vrzeli v znanjih in spretnostih, v katerih bodo sodelovali vsi deležniki na trgu dela, skupaj z delodajalci in njihovimi organizacijami; poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj vzpostavijo mehanizme za usposabljanje zaposlenih v organih in službah za zaposlovanje, da bodo vključevali znanja in spretnosti za zeleno zaposlovanje v politike trga dela, ter naj razvijejo načine za ocenjevanje učinka takšnega usposabljanja; poudarja, kako pomembno je, da evropske izobraževalne ustanove uskladijo svoje programe, da bi zadostili potrebam zelenega gospodarstva in trga dela na splošno;

40.  poziva države članice, naj vzpostavijo zakonodajno okolje, ki bo spodbujalo inovacije v zelenem gospodarstvu;

Skladnost politik za celovit razvoj zaposlitvenih možnosti v trajnostnih gospodarstvih

41.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ambiciozne, dolgoročne in celovite regulativne, fiskalne in finančne okvire za trajnostne naložbe in spodbujajo inovativnost ter tako v celoti sprostijo zaposlitveni potencial teh sprememb; poudarja, da bi bilo treba politike razvijati v okviru dolgoročnih perspektiv, ki vključuje cilje in kazalnike za merjenje napredka pri njihovem doseganju;

42.  poudarja, da je usklajevanje med Komisijo in med zadevnimi ministrstvi na nacionalni ravni pomembno, da se oblikuje celosten okvir za spremembe s pristopom celovitega upravljanja, ki bo lahko namenil potrebno pozornost distribucijskim učinkom tranzicije;

43.  ugotavlja, da je uspeh ali propad pobude za zeleno zaposlovanje odvisen od stopnje ambicije zavezujočih ciljev Komisije za obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost ter od naložb v tehnologijo obnovljivih virov energije in programe za energijsko učinkovitost, h katerim so se zavezale države članice;

44.  poudarja, da so Komisija in države članice pristojne sprejemati usklajene politike, ki spodbujajo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in večjo energetsko učinkovitost, da se sproži lokalni in regionalni razvoj in ustvarjanje kakovostnih lokalnih delovnih mest; poudarja, da bodo naložbe v obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost v prihodnjih letih lahko postale eden glavnih virov novih delovnih mest v Evropi;

45.  opozarja, da je energetska samozadostnost ozemlja eden od dolgoročnih ciljev gospodarske in energetske politike EU; poleg tega vztraja, da je treba nujno upoštevati teritorialno razsežnost naložb, saj prispeva k doseganju ciljev politike EU na področja teritorialne kohezije ter povezovanja mest in podeželja;

46.  pozdravlja, da je Komisija vključila dostojna delovna mesta v pogajalski mandat EU za pogajanja na enaindvajseti konferenci pogodbenic (COP 21) v Parizu, pri čemer gradi na sporazumu iz Cancuna iz leta 2010 in poznejših pobudah; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo agenda pravičnega prehoda ostala del njenega pogajalskega stališča;

47.  poziva EU in države članice, naj določijo obvezujoče cilje v zvezi z varčevanjem z energijo in energetsko učinkovitostjo ter kot instrument za lažje doseganje ciljev v zvezi z varčevanjem z energijo uvede sistem belih certifikatov; poziva države članice k popolnemu izvajanju in izvrševanju direktive o energetski učinkovitosti ter k nadaljnji zavezanosti, da bi izpolnili najmanj cilje glede energetske učinkovitosti do leta 2030;

48.  podpira zavezo EU, da si bo v sodelovanju z mednarodnimi partnerji prizadevala za pravičen svetovni prehod na vključujoče zeleno gospodarstvo;

49.  poziva države članice, naj v celoti spoštujejo in izvajajo nove določbe prenovljene zakonodaje EU o javnih naročilih ter naj preučijo, ali bi lahko uvedba okoljskih in socialnih meril v politikah javnega naročanja spodbudila ustvarjanje delovnih mest v bolj zelenem gospodarstvu; poudarja, da bi bilo mogoče pojasniti preostale pravne nejasnosti v zvezi z uporabo socialnih in okoljskih določb na področju javnih naročil;

50.  poziva Komisijo, naj pomaga oživiti sektor popravil, v katerem bi se odprla nova delovna mesta, ki so že po svojih naravi okolju prijazna;

51.  poziva države članice, naj podpirajo prispevek javnih storitev k pravičnemu prehodu na trajnostno gospodarstvo, zlasti tako, da proaktivno zagotovijo, da se bodo storitve, kot so komunikacije, energija, promet ter ravnanje z odpadki in vodami, opravljale trajnostno;

52.  izraža veliko razočaranje zaradi umika zakonodajnega svežnja o krožnem gospodarstvu, saj naj bi določbe tega svežnja že samo v sektorju ravnanja z odpadki v EU ustvarile do 180 000 novih delovnih mest; zato poziva Komisijo, naj ob spoštovanju pristojnosti držav članic izpolni svojo zavezo, da bo čim prej predlagala ambiciozno zakonodajo o odpadkih, katere namen bo zmanjšanje količine odpadkov višje v verigi, opredelitev novih ciljev glede recikliranja ter ponovna opredelitev meril za izračunavanje količine dejansko recikliranega materiala;

53.  poleg tega poziva Komisijo, naj razmisli tudi o uvedbi meril za zagotavljanje spodbud podjetjem s pozitivnim in okoljsko vzdržnim ciklom odlaganja odpadkov;

54.  se zaveda, da ima povezovanje trajnostne kmetijske proizvodnje s spremljanjem in varstvom biotske raznovrstnosti na kmetijah – posledično pa tudi pametno označevanje kmetijskih proizvodov glede njihovega vpliva na okolje, s čimer naj bi spodbudili povpraševanje potrošnikov po proizvodih, ki podpirajo biotsko raznovrstnost – velik potencial za zeleno zaposlovanje na podeželskih območjih EU;

55.  ugotavlja, da ima trajnostno gospodarjenje z gozdovi resničen potencial za ustvarjanje delovnih mest, saj dejavno prispeva k blaženju podnebnih sprememb in varstvu biotske raznovrstnosti;

56.  poziva Komisijo, naj uporabi semester EU in pregled strategije Evropa 2020, da podpre ustvarjanje zelenih delovnih mest; jo poziva, naj za vsako posamezno državo izda priporočila, ki lahko prispevajo k višji stopnji zaposlenosti in nižjemu okoljskemu odtisu, in poziva k podrobnim in neodvisnim raziskavam stroškov in koristi prenosa davčne obremenitve (na primer z obdavčitve dela na okoljsko obdavčitev) ter odprave subvencij do leta 2020;

57.  poudarja, da bi takšna priporočila lahko zajemala preusmeritev z obdavčitve dela na druge vire in da bi moral biti namen tovrstne preusmeritve sprememba ravnanja, s katerim se onesnažuje okolje, ne sme pa imeti neželenih posledic za sisteme socialne varnosti ali nesorazmerno vplivati na ljudi z nizkimi dohodki;

58.  poziva Komisijo in države članice, naj postopoma odpravijo vse okolju posredno in neposredno škodljive subvencije, pa ne samo za fosilna goriva; poziva Komisijo, naj razvije modele za izvajanje v državah članicah, da bi namesto dela obdavčili onesnaževanje okolja, pri tem pa upošteva vpliv blaga in storitev na okolje po načelu onesnaževalec plača; poziva Komisijo, naj za vsako posamezno državo izda priporočila, ki bodo prispevala k spodbujanju zelenih zaposlitev in zmanjševanju okoljskega odtisa; poleg tega poziva Komisijo, naj proaktivno vključi okoljska in podnebna vprašanja v evropski semester in tako podpre ustvarjanje zelenih delovnih mest;

59.  spodbuja države članice, naj uvedejo namenske subvencije in/ali davčne oprostitve za zagonska podjetja ter za mikro, mala in srednja podjetja, ki proizvajajo blago in storitve z visoko okoljsko dodano vrednostjo, na primer s skupno zmanjšano vsebnostjo ogljika;

60.  poziva Komisijo in države članice k večji skladnosti in usklajenosti politik in k okrepitvi političnih zavez na najvišji ravni glede drugih s tem povezanih vidikov, kot so davek na finančne transakcije ter boj proti davčnim goljufijam in utaji davkov;

61.  poziva Komisijo, naj obnovi svojo zavezo strategiji Evropa 2020 in najkasneje do konca leta 2015 izda vmesni pregled te strategije; poziva Komisijo, naj ponovno potrdi cilje evropskega semestra, pri tem pa upošteva preglednico za makroekonomska neravnotežja in pregled strategije Evropa 2020; poziva Komisijo, naj predlaga ambicioznejše socialne in okoljske cilje do let 2030 in 2050; poudarja, da bi državam članicam pri ocenjevanju učinkovitost okoljskih politik in politik dela ter krepitvi na evropski ravni razvitih orodij za spremljanje napredka in smernic za zaposlovanje v okviru strategije Evropa 2020 lahko pomagalo tudi podrobno, metodološko utemeljeno in skupno spremljanje zelenih delovnih mest;

62.  poudarja, da sveženj ukrepov za podnebne spremembe in obnovljive vire energije do leta 2030 nudi priložnosti za ustvarjanje delovnih mest, okoljska zakonodaja pa bo imela pomembno vlogo pri doseganju dolgoročnih okoljskih ciljev EU ter ustvarjanju delovnih mest in zelene rasti;

63.  poziva Komisijo, naj inovacije obravnava kot temelj evropskega gospodarstva in razvije dejavne strategije za zagotavljanje, da se družbene spremembe dobro upravljajo in da je njihovih koristi deležna vsa Evropa; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo nastajanje novih dobavnih verig in industrijskih mrež na področju učinkovite rabe virov, blaga in storitev s trajnostno industrijsko politiko in spodbudami za preoblikovanje trga;

64.  poudarja, da morajo države članice svoje gospodarstvo pripraviti na nizkoogljično ter z viri gospodarno in energetsko učinkovito prihodnost, pri čemer je treba upoštevati morebitno tveganje selitve delovnih mest in virov CO2 zaradi učinka podnebnih politik;

65.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo mednarodno sodelovanje na področju globalnega usklajevanja okoljske politike,da bi preprečili uhajanje proizvodnje iz EU in selitev virov CO2;

66.  poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predlog o reformi sistema EU za trgovanje z emisijami in pri tem upošteva, da je treba zaščititi panoge, v katerih obstaja velika nevarnost selitve virov CO2;

67.  poziva Komisijo, naj pri izvajanju energetske unije obravnava tudi ustvarjanje zelenih delovnih mest;

Naložbe v ustvarjanje trajnostnih delovnih mest

68.  poudarja, da je treba zagotoviti pravilno razmerje ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja s kombinacijo odpiranja delovnih mest in ustreznih aktivnih politik trga dela, ki ustrezajo potrebam različnih lokalnih trgov dela;

69.  poziva Komisijo in države članice, naj – tudi v okviru evropskega sklada za strateške naložbe – spodbujajo kakovostne naložbe, ki bodo ustvarjale družbene in ekonomske koristi, na primer trajnostna kakovostna delovna mesta, enakost spolov, kakovostno izobraževanje in inovacije za spodbujanje prehoda na zeleno gospodarstvo in za boj proti energetski revščini; poziva Komisijo in države članice, naj usmerjajo naložbe na področja s pozitivnim vplivom na trg dela, da bodo tako ustvarile trajnostna delovna mesta s polnim socialnim zavarovanjem in se borile proti brezposelnosti; poudarja, da bi morali financirani projekti merljivo prispevati k strategiji EU 2020; v tem okviru poudarja, da so se v zelenih sektorjih v recesiji vseskozi odpirala delovna mesta;

70.  poudarja, da naložbe v energetsko učinkovitost lahko spodbujajo ustvarjanje lokalnih delovnih mest in lokalni gospodarski razvoj ter zmanjšajo energetsko revščino, ter da je zagotavljanje energetske učinkovitosti zgradb stroškovno najbolj učinkovit način dolgoročnega reševanja energetske revščine, s katero se spopada približno 125 milijonov Evropejcev, in pomemben element pri zagotavljanju učinkovitejše rabe evropske energije in ustvarjanja zelenih delovnih mest; poudarja, da je v zvezi s tem ključnega pomena tudi zagotavljanje varnosti stavb; poziva Komisijo, naj čim prej predstavi svojo pobudo o pametnem financiranju za pametne stavbe;

71.  priporoča, da se podnebje, energija iz obnovljivih virov in energetska učinkovitost obravnavajo kot naložbeni cilji in pomembno politično načelo ravnanja;

72.  opozarja na spremne dejavnosti, ki škodljivo vplivajo na okolje in družbo, ker spodkopavajo politično doslednost, potrebno za kar največje izkoriščanje potenciala zelenih delovnih mest za zaposlovanje;

73.  priporoča ciljno usmerjanje na kakovostne naložbe v glavne javne storitve, kot so komunikacije, energija, promet ter ravnanje z odpadki in vodami, da bi podprli trajnostne postopke javnega naročanja in vsesplošno vključevanje zelenih znanj in spretnosti;

74.  poziva države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja pravni okvir za evropske strukturne in investicijske sklade, ter druge vire evropskega financiranja za spodbujanje trajnostnih projektov, ki pospešujejo zeleno zaposlovanje, in naj s pomočjo jasnih in preprostih pravil ter dostopnih minimalnih pragov financiranja zagotovijo, da bodo finančna sredstva in finančni instrumenti EU čim bolj dostopni lokalnim organom;

75.  spodbuja Komisijo in države članice, naj uporabijo povolilni pregled večletnega finančnega okvira leta 2016 kot priložnost za spodbujanje prehoda na bolj zeleno gospodarstvo;

76.  ugotavlja, da je za podporo zelenemu gospodarstvu in rasti zaposlovanja na voljo pomoč ESS, in spodbuja nacionalne vlade in zadevne nacionalne službe, naj razmislijo o dejavnejši uporabi teh finančnih sredstev za spodbujanje odpiranja ekonomsko upravičenih in trajnostnih zelenih delovnih mest;

77.  ugotavlja, da so nekatere države članice dosegle precejšen napredek pri prehodu na zeleno gospodarstvo, ter poziva Unijo in države članice, naj spodbujajo izmenjavo idej, znanja, izkušenj in dobrih praks na tem področju, da bi zagotovili nemoten prehod;

78.  poziva države članice in zasebni sektor, naj uporabljajo instrumente, kot so okoljsko primerna zasnova, znak za okolje, sistem EMAS in zelena javna naročila, ter tako podpirajo zeleno gospodarstvo in prispevajo k ustvarjanju zelenih delovnih mest; poziva Komisijo, naj zagotovi smernice, ki bodo v pomoč pri ustvarjanju ugodnih tržnih razmer za popolno privzetje teh prostovoljnih instrumentov;

79.  poziva države članice, naj več pozornosti namenijo izvajanju sistemov za ravnanje z okoljem in okoljsko presojo na podlagi evropskega standarda (ISO 14000);

Mala in srednja podjetja (MSP)

80.  podpira cilje zelenega akcijskega načrta za MSP in ukrepe za MSP, vključno z ustanovitvijo Evropskega centra odličnosti za učinkovitost virov, ki bo svetoval in pomagal MSP, ki si prizadevajo povečati učinkovitost rabe virov, podpiral zeleno podjetništvo, izkoristil priložnosti za bolj zelene vrednostne verige in omogočil lažji vstop MSP in mikropodjetjem na trg; meni, da so dejavnosti ozaveščanja in tehnične pomoči ključnega pomena za dejavno sodelovanje MSP v krožnem gospodarstvu;

81.  spominja, da imajo mala in srednja podjetja ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest, zlasti za zaposlovanje mladih, in za spodbujanje dvotirnega sistema poklicnega usposabljanja in vajeniških programov;

82.  se zaveda, da bi lahko z Evropskim skladom za strateške naložbe pomagali mikro, malim in srednjim podjetjem pri udeležbi v dejavnostih, ki vključujejo številne okoljske in socialne inovacije;

83.  ugotavlja, da je iz podatkov Eurobarometer o zelenih dejavnostih v malih in srednjih podjetjih razvidno, da so se varčevanje z energijo, zmanjševanje količine odpadkov in omejevanje uporabe surovin izkazali za ekonomsko ugodne ukrepe;

84.  poziva Komisijo, naj spodbuja nove poslovne modele, kot so zadruge, in jih podpre pri prizadevanjih, da bi povečale učinkovitost proizvodnih in distribucijskih procesov, sprejemale inovativne rešitve in s tem zmanjšale porabo virov ter nudile bolj trajnostne proizvode in storitve;

85.  poudarja, da lahko MSP ustvarjajo rast in delovna mesta le, če so jim prek zelenega gospodarstva na voljo tudi ugodne priložnosti;

86.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo zelene spodbude za MSP pomembno vplivale tam, kjer so najbolj potrebne;

87.  ugotavlja, da so MSP in mikropodjetja glavno gonilo ustvarjanja delovnih mest v Evropi; poudarja, da se MSP in mikropodjetja soočajo s posebnimi izzivi pri izkoriščanju priložnosti za delovna mesta zelenega prehoda, zlasti kar se tiče dostopa do finančnih sredstev, usposabljanja ter zapolnjevanja vrzeli v znanjih in spretnostih; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ambiciozne ukrepe, s katerimi bodo podprle lažje ustvarjanje zelenih delovnih mest v MSP in mikropodjetjih in ki naj vključujejo ciljno usmerjeno obveščanje, ozaveščanje, tehnično pomoč ter dostop do finančnih sredstev in ukrepov za usposabljanje;

88.  opozarja, da lahko okolju prijaznejša vrednostna veriga, ki vključuje predelavo, popravila, vzdrževanje, recikliranje in okoljsko primerno zasnovo izdelkov, malim in srednjim podjetjem ponudi precejšnje poslovne priložnosti;

o
o   o

89.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0584. (2) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 75. (3) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 6.