Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo (2014/2208(INI))
Evropski parlament,
‒ ob upoštevanju sporočila Komisije „Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov“ (COM(2014)0398),
‒ ob upoštevanju sporočila Komisije o priložnostih za učinkovito rabo virov v stavbnem sektorju (COM(2014)0445),
– ob upoštevanju sporočila Komisije „Zeleni akcijski načrt za MSP: omogočiti MSP, da spremenijo okoljske izzive v poslovne priložnosti“ COM(2014)0440),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“ (COM(2015)0080),
‒ ob upoštevanju sporočila Komisije „Oblikovanje enotnega trga za ekološke proizvode – Izboljšanje obveščanja o okoljski učinkovitosti proizvodov in organizacij“ (COM(2013)0196),
– ob upoštevanju sporočila Komisije „Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo“ (COM(2012)0060),
‒ ob upoštevanju sporočila Komisije „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (COM(2011)0571),
‒ ob upoštevanju sporočila Komisije „Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020“ (COM(2011)0021),
‒ ob upoštevanju sporočila Komisije „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o ekoloških inovacijah – delovna mesta in rast z okoljsko politiko(1),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o evropski strategiji za plastične odpadke v okolju(2),
‒ ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 o Evropi, gospodarni z viri(3),
‒ ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o učinkoviti strategiji o surovinah za Evropo(4),
‒ ob upoštevanju sedmega okoljskega akcijskega programa,
– ob upoštevanju strategije EU za trajnostni razvoj iz leta 2006 in njenega pregleda iz leta 2009,
‒ ob upoštevanju sklepov Sveta za okolje z dne 28. oktobra 2014 „Okolju prijaznejša evropski semester in strategija Evropa 2020 – vmesni pregled“,
– ob upoštevanju zbirnega poročila Evropske agencije za okolje „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2015“,
‒ ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti,
‒ ob upoštevanju preiskave zasnove vzdržnega finančnega sistema, ki jo je opravil program Združenih narodov za okolje (UNEP),
‒ ob upoštevanju sklepov Mednarodnega foruma za vire UNEP iz leta 2013 o okoljskih tveganjih in izzivih, ki so povezani z antropogenimi tokovi in kroženjem kovin,
‒ ob upoštevanju sklepov Mednarodnega foruma za vire UNEP iz leta 2011 o ločevanju rabe naravnih virov in okoljskih učinkov od gospodarske rasti,
– ob upoštevanju peticije „Stop Food Waste in Europe!“ (Ustavimo nastajanje živilskih odpadkov v Evropi!);
‒ ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014(5),
‒ ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. februarja 2015(6),
– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0215/2015),
A. ker je netrajnostna raba virov temeljni vzrok različnih nevarnosti za okolje, kot so podnebne spremembe, dezertifikacija, krčenje gozdov, izguba biotske raznovrstnosti in slabljenje ekosistemskih storitev; ker svetovno gospodarstvo za namene svetovne proizvodnje in absorpcije odpadkov uporablja vire v obsegu poldrugega planeta, do 30. let 21. stoletja pa naj bi se ta obseg povečal na dva planeta;
B. ker je Evropa bolj odvisna od uvoženih virov kot katera koli druga regija na svetu in ker bo veliko virov izčrpanih v razmeroma kratkem času; ker se lahko konkurenčnost Evrope precej izboljša z boljšim izkoriščanjem dodane vrednosti virov v gospodarstvu in spodbujanjem trajnostne preskrbe s surovinami evropskega izvora; ker bi bilo treba poleg tega za zagotavljanje zanesljive preskrbe s surovinami okrepiti tudi partnerstva za inovacije med industrijo in sektorjem ravnanja z odpadki ter raziskave za izboljšanje potenciala recikliranja pomembnih surovin;
C. ker je prehod na krožno gospodarstvo v bistvu vprašanje ekonomičnosti, ki zadeva dostop do surovin ali njihovo trajnostno razpoložljivost, ponovno industrializacijo in nadaljnjo digitalizacijo Evrope, ustvarjanje novih delovnih mest ter izzive na področju podnebnih sprememb, nezanesljivosti oskrbe z energijo in redkih virov; ker so lahko naložbe v krožno gospodarstvo zato popolnoma skladne z agendo Komisije za delovna mesta, rast in konkurenčnost ter koristne za vse udeležene deležnike;
D. ker je treba pri učinkoviti rabi virov upoštevati tudi širša trajnostna vprašanja, vključno z okoljskimi, etičnimi, gospodarskimi in socialnimi razsežnostmi, ter biti usklajena z njimi;
E. ker so cilji in dokončni prednostni ukrepi, opredeljeni v sedmem okoljskem akcijskem programu, zavezujoči;
F. ker je v okoljskem programu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) navedeno, da je okoljska učinkovitost prostovoljnih pristopov pogosto vprašljiva, njihova gospodarska učinkovitost pa na splošno nizka(7);
G. ker so za prehod na krožno gospodarstvo potrebne sistemske spremembe, ki vplivajo na vse deležnike v vrednostni verigi, ter znatne inovacije v tehnologiji, podjetništvu in družbi kot celoti;
H. ker imajo državljani, mala podjetja in lokalni javni organi posebno vlogo pri zagotavljanju učinkovite rabe virov in spodbujanju ločevanja gospodarske rasti od porabe virov;
I. ker dobro delujoče krožno gospodarstvo potrebuje konkurenčna podjetja in ker so podjetja sama gonilna sila pri prehodu na krožno gospodarstvo;
J. ker je pomembno, da se v središče strategije EU za učinkovito rabo virov postavijo mala in srednja podjetja, saj predstavljajo 99 % podjetij v EU in zaposlujejo dve tretjini delovne sile;
K. ker ambiciozen sveženj ukrepov za evropsko krožno gospodarstvo ustvarja poslovne priložnosti, zagotavlja dostop do primarnih surovin, podaljšuje njihovo učinkovito rabo (s ponovno uporabo, predelavo, recikliranjem ali kot rezervni deli), zagotavlja visoko kakovostne postopke recikliranja, ko se izrabijo, ter obravnava vse stranske proizvode in odpadke kot dragocene vire za nadaljnjo uporabo;
L. ker trajnostna in odgovorna nabava primarnih surovin odločilno vpliva na doseganje učinkovite rabe virov in ciljev krožnega gospodarstva;
M. ker je treba za doseganje ciljev učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva razviti trge za sekundarne surovine;
N. ker je Parlament večkrat pozval Komisijo, naj določi kazalnike in cilje za učinkovito rabo virov;
O. ker ima odstranjevanje strupenih kemičnih snovi, za katere obstajajo ali bodo razvite varnejše alternative, v skladu z veljavno zakonodajo o kemikalijah, osrednjo vlogo pri vzpostavljanju krožnega gospodarstva;
P. ker podatki Eurostata o ravnanju s komunalnimi odpadki v 28 državah članicah EU jasno kažejo, da na področju politike odpadkov še vedno ni enakih pogojev ter da izvajanje in izvrševanje veljavne zakonodaje predstavljata znatne izzive;
Q. ker se povprečno le 40 % trdnih odpadkov ponovno uporabi ali reciklira, ostali odpadki pa se odpeljejo na odlagališče ali sežgejo;
R. ker proizvodnja in poraba kmetijskih živilskih proizvodov predstavlja velik delež rabe virov ter pomembno vpliva na okolje, javno zdravje ter zdravje in dobro počutje živali; ker so za celovito reševanje neučinkovitosti virov hrane potrebne trajnostne rešitve;
S. ker bi odprava okolju škodljivih subvencij, vključno z neposrednimi in posrednimi subvencijami za fosilna goriva, občutno zmanjšala emisije toplogrednih plinov, pomagala v boju proti podnebnim spremembam in omogočila prehod na krožno gospodarstvo;
1. pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov (COM(2014)0398)“; podpira pristop Komisije k snovanju in inovacijam za krožno gospodarstvo, s katerim v sporočilu vzpostavlja politični okvir, ki bo spodbujal učinkovito rabo virov, in poseben politični okvir, da bodo mala in srednja podjetja lahko okoljske izzive spremenila v trajnostne poslovne priložnosti; poudarja, da so za prehod h krožnemu gospodarstvu potrebni zakonodajni ukrepi, ter poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 pripravi ambiciozen predlog o krožnem gospodarstvu, kot je napovedala v svojem delovnem programu za leto 2015;
2. poudarja, da je treba za reševanje problema omejenih virov zmanjšati skupno črpanje in porabo virov ter absolutno ločiti rast od rabe naravnih virov – gre za sistemsko spremembo, za katero je treba opraviti retrospektivno analizo ukrepov, potrebnih z vidika okoljske, gospodarske, družbene in tehnološke trajnosti leta 2050, in nemudoma ukrepati;
3. poudarja, da je treba proizvodnjo in porabo obravnavati tako, da se zagotovi skladnost s širšimi cilji trajnostnega razvoja;
4. opozarja, da je nenehna rast proizvodnje prehitela pridobitve že uvedenih izboljšav pri učinkoviti rabi virov, pridobivanje virov pa po vsem svetu še naprej strmo narašča, zato je treba skupno pridobivanje in rabo virov nujno zmanjšati, da bi odpravili povratni učinek; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe v skladu s tem;
5. opozarja, da bi bilo treba pri izračunavanju porabe surovin upoštevati tudi vodo – kot naravni vir, ki se uporablja v proizvodnih procesih, in kot javno dobrino – ter jo uporabljati učinkovito;
6. poudarja, da bi lahko učinkovitejša raba virov na podlagi zahtev po boljši zasnovi in na podlagi zakonodaje o odpadkih, ki bi zagotovila gibanje navzgor v hierarhiji ravnanja z odpadki (kar bi povečalo preprečevanje nastajanja odpadkov ter njihovo ponovno uporabo, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje), prinesla znatne neto prihranke za podjetja, javne organe in potrošnike v EU; ti bi po ocenah znašali 600 milijard EUR ali 8 % letnega prometa, medtem ko bi se skupne letne emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 2 do 4 %; poudarja, da bi povečanje produktivnosti virov za 30 % do leta 2030 lahko povečalo BDP za skoraj 1 % in ustvarilo 2 milijona dodatnih trajnostnih delovnih mest(8); opozarja, da je učinkovita raba virov prednostna naloga sedmega okoljskega akcijskega programa, v katerem je poudarjena potreba po spodbujanju proizvodnje in povpraševanja potrošnikov po okoljsko trajnostnih proizvodih in storitvah, in sicer s politikami, ki spodbujajo njihovo dostopnost, cenovno ugodnost, funkcionalnost in privlačnost;
7. je prepričan, da so za izboljšanje učinkovite rabe virov potrebni zakonodajni ukrepi in ekonomske spodbude, internalizacija zunanjih stroškov, nadaljnje naložbe v raziskave in inovacije, družbene spremembe in spremenjen življenjski slog; poudarja, da so potrebni različni instrumenti na različnih političnih ravneh, ob upoštevanju načela subsidiarnosti;
8. meni, da je treba za polno uvedbo krožnega gospodarstva vključiti vse deležnike, regije, mesta, lokalne skupnosti, mala in srednja podjetja, nevladne organizacije, predstavnike industrije, sindikate in državljane;
9. poziva Komisijo, naj v pripravo svežnja ukrepov za krožno gospodarstvo vključi lokalne in regionalne organe;
10. poudarja, da so za uspešen prehod na krožno gospodarstvo bistvenega pomena ozaveščenost javnosti ter seznanjanje in vključevanje državljanov; ugotavlja, da je treba izobraževanju in obveščanju nameniti potrebno pozornost in sredstva ter tako spodbujati vzorce trajnostne porabe in proizvodnje, poleg tega pa opozarja na prednosti prehoda na krožno gospodarstvo, ki bo gospodarno z viri;
11. poudarja, da je za prehod na krožno gospodarstvo potrebna strokovno usposobljena delovna sila ter da je treba pri izobraževanju in usposabljanju upoštevati potrebo po zelenih znanjih in spretnostih;
12. poudarja, da je EU že vzpostavila nekatere finančne instrumente v podporo krožnemu gospodarstvu, zlasti programa Obzorje 2020 in Life +, in da lahko ti instrumenti, če se pravilno uporabljajo, prispevajo k spodbujanju ekoinovacij in industrijske ekologije v državah članicah in regijah EU;
13. poudarja, da sta pravna varnost in dolgoročna predvidljivost ključnega pomena za sprostitev potenciala za krožno gospodarstvo, ki ga ima Evropski sklad za strateške naložbe, da bi naložbe usmerili v trajnostno gospodarstvo;
14. poudarja, da bi morali pri prehodu na trajnostno in krožno gospodarstvo ambiciozne okoljske cilje združevati z močnimi socialnimi zahtevami, med drugim s spodbujanjem dostojnega dela ter zdravih in varnih delovnih razmer (tj. da delavci na delovnem mestu ne bodo izpostavljeni škodljivim snovem);
15. poudarja, da je treba oblikovati bolj usklajen pravni okvir za trajnostno proizvodnjo in porabo, ki bo upošteval celoten proizvodni cikel – od trajnostne nabave do ponovne uporabe izrabljenih proizvodov;
Kazalniki in cilji
16. poudarja, da mora biti do leta 2050 raba virov v EU trajnostna in da je treba za to med drugim zmanjšati absolutno porabo virov na vzdržno raven, ki bo temeljila na zanesljivih merjenjih porabe virov v celotni dobavni verigi, dosledni uporabi hierarhije ravnanja z odpadki, izvajanju kaskadne rabe virov, zlasti pri uporabi biomase, odgovorni in trajnostni oskrbi z viri, ustvarjanju sklenjenih krogov neobnovljivih virov, povečanju uporabe obnovljivih virov energije v mejah njihove obnovljivosti, postopni odpravi strupenih snovi, zlasti če obstajajo varnejše nadomestne snovi ali pa bodo pripravljene v skladu z veljavno zakonodajo o kemikalijah, da bi zagotovili razvoj ciklov nestrupenih materialov in izboljšali kakovost storitev ekosistemov;
17. želi spomniti, da je Parlament že leta 2012 pozval k jasnim, zanesljivim in merljivim kazalnikom za gospodarsko dejavnost, pri katerih bodo upoštevane podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in učinkovita raba virov z vidika življenjskega cikla proizvodov, in k uporabi teh kazalnikov kot podlage za zakonodajne pobude in konkretne cilje glede zmanjševanja porabe virov;
18. poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 predlaga vodilni kazalnik ter več podkazalnikov glede učinkovite rabe virov, vključno s storitvami ekosistemov; poudarja, da bi morala biti uporaba teh usklajenih kazalnikov od leta 2018 pravno zavezujoča, meriti pa bi morali porabo virov, vključno z uvozom in izvozom, na ravni EU, držav članic in industrije ter upoštevati celoten življenjski cikel proizvodov in storitev; kazalniki bi morali temeljiti na metodologiji odtisa in meriti vsaj rabo zemljišč, vode in materialov ter ogljik;
19. poziva Komisijo, naj do leta 2015 predlaga cilj, da se do leta 2030 na ravni EU 30-odstotno poveča učinkovitost rabe virov glede na ravni iz leta 2014, pa tudi posamezne cilje za vsako državo članico; poudarja, da je treba pred izvajanjem ciljev za učinkovito rabo virov te podpreti s kazalniki;
20. odločno poziva Komisijo, naj z mednarodnimi konvencijami spodbuja uporabo ustreznih kazalnikov učinkovite rabe virov ter tako omogoči primerjavo med sektorji in gospodarstvi, zagotovi enake konkurenčne pogoje ter podpre dialog in sodelovanje s tretjimi državami;
21. poudarja, da bi bilo treba te kazalnike vključiti v evropski semester in v vse ocene učinka;
Politika do proizvodov in okoljsko primerna zasnova
22. poudarja, kako pomembna je premišljena politika do proizvodov, ki povečuje njihovo pričakovano življenjsko dobo, trajnost ter možnosti njihove ponovne uporabe in recikliranja; poudarja, da sta količina virov, potrebnih v življenjskem ciklu proizvoda, ter možnost popravila, ponovne uporabe in recikliranja proizvoda v veliki meri določena v fazi zasnove; poziva Komisijo, naj v politikah do proizvodov spodbuja pristop, ki bo bolj usmerjen v življenjski cikel, zlasti z oblikovanjem harmoniziranih metod za ocenjevanje okoljskega odtisa proizvodov;
23. v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predloži ambiciozen delovni program ter zahteve po okoljsko primerni zasnovi iz obstoječe direktive o okoljsko primerni zasnovi na celosten in ambiciozen način uvede v nove in posodobljene izvedbene ukrepe, začne pa naj s takojšnjim sprejetjem obstoječih osnutkov ukrepov;
24. poziva Komisijo, naj do konca leta 2016 predlaga pregled zakonodaje o okoljsko primerni zasnovi in politiki do proizvodov, ki bo temeljil na oceni učinka, vanj pa naj vključi naslednje pomembne spremembe: razširitev področja uporabe zahtev za okoljsko primerno zasnovo, da bo vključevalo vse glavne skupine proizvodov, ne samo proizvodov, povezanih z energijo; postopna vključitev vseh ustreznih lastnosti za učinkovito rabo virov v obvezne zahteve glede zasnove proizvodov; uvedba obveznega potnega lista proizvoda na osnovi teh zahtev; izvajanje notranjega spremljanja in zunanjih revizij, da bi zagotovili skladnost proizvodov s temi standardi; določitev horizontalnih zahtev, med drugim glede trajnosti, popravljivosti ter možnosti večkratne uporabe in recikliranja;
25. poziva Komisijo, naj na podlagi analize stroškov in koristi oceni, ali bi v okviru prihodnje revizije direktive o okoljsko primerni zasnovi lahko določili minimalno vsebnost recikliranih materialov v novih izdelkih;
26. poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe proti načrtovanemu zastaranju ter dodatno razvije sklop standardov glede proizvodov za krožno gospodarstvo, ki bodo vključevali obnovo, popravilo in lažje razstavljanje proizvodov ter učinkovito rabo surovin, obnovljivih virov in recikliranih materialov v proizvodih;
27. opozarja, da imajo pri vzpostavitvi uspešnega krožnega gospodarstva pomembno vlogo tudi razpoložljivost standardiziranih in modularnih sestavnih delov, zasnova, ki omogoča razstavljanje in dolgotrajno rabo proizvodov, ter učinkoviti proizvodni procesi; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo proizvode mogoče enostavno nadgraditi, znova uporabiti, zamenjati njihove dele, jih popraviti, reciklirati in razstaviti v nove vire ter da bodo deli, ki vsebujejo nevarne snovi, jasno navedeni v priročnikih proizvodov, da jih bo tako lažje odstraniti pred recikliranjem;
28. opozarja, da je zelo pomembno povečati ozaveščenost potrošnikov in njihovo proaktivno vlogo;
29. poziva Komisijo, naj predlaga podaljšanje minimalnih jamstev za trajno blago za široko porabo, da bi podaljšala pričakovani življenjski cikel proizvodov, in pojasni, da morajo v skladu z direktivo 1999/44/ES prodajalci blaga za široko porabo preučiti okvare v prvih dveh letih pravne garancije in potrošniku izstaviti račun le, če je okvaro povzročila neustrezna uporaba;
30. poziva Komisijo, naj predloži ustrezne ukrepe za razpoložljivost rezervnih delov, da bi zagotovila možnost popravila proizvodov v njihovem življenjskem ciklu;
31. poziva Komisijo, države članice in Evropsko agencijo za kemikalije, naj v okviru uredbe REACH okrepijo svoja prizadevanja za nadomestitev snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in omejitev snovi, ki pomenijo nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali okolje, nenazadnje zaradi izpolnitve zahteve sedmega okoljskega akcijskega programa, da se razvijejo cikli nestrupenih materialov, da bo mogoče reciklirane odpadke uporabljati kot pomemben in zanesljiv vir surovin v Uniji; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj takoj konča enostranski odlog obravnavanja priporočil Evropske agencije za kemikalije v zvezi z vključitvijo snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v Prilogo XIV uredbe REACH, ter naj jih hitro vključi v uredbo; v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki poudarja, da je preprečevanje pomembnejše od recikliranja in da zato recikliranje ne bi smelo upravičevati nadaljnje uporabe nevarnih snovi v prihodnosti;
32. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za nadomestitev nevarnih snovi okviru Direktive 2011/65/EU o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, da bi vzpostavili cikle nestrupenih materialov;
33. poziva države članice, naj izvajajo učinkovit nadzor trga ter tako zagotovijo skladnost evropskih in uvoženih proizvodov z zahtevami politike do proizvodov in okoljsko primerne zasnove; poziva države članice, naj nemudoma nadaljujejo zakonodajni postopek o pregledu uredbe o nadzoru trga, da bi zagotovile učinkovit nadzor nad njim; ugotavlja, da bi nadaljnje odlašanje škodilo interesom podjetij in državljanov;
Cilj „nič odpadkov“
34. opozarja na analizo Komisije, ki kaže, da bi sprejetje novih ciljev glede odpadkov ustvarilo 180 000 delovnih mest, s čimer bi EU postala konkurenčnejša, povpraševanje po dragih in redkih virih pa bi se zmanjšalo(9); obžaluje umik zakonodajnega predloga o odpadkih(10), hkrati pa meni, da je napoved podpredsednika Komisije Fransa Timmermansa na plenarnem zasedanju decembra 2014 priložnost za nov in ambicioznejši sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo;
35. poziva Komisijo, naj predloži napovedani predlog o pregledu zakonodaje o odpadkih do konca leta 2015 in pri tem skrbno uporabi hierarhijo ravnanja z odpadki ter vanj vključi naslednje točke:
–
jasne in nedvoumne opredelitve;
–
razvoj ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov;
–
določitev zavezujočih ciljev glede preprečevanja nastajanja odpadkov za komunalne, komercialne in industrijske odpadke, ki naj bi jih dosegli do leta 2025;
–
določitev jasnih minimalnih standardov zahtev za razširjeno odgovornost proizvajalca, da bi zagotovili preglednost in stroškovno učinkovitost shem razširjene odgovornosti proizvajalca;
–
izvajanje načela „odvrzi in plačaj“ za ostanek odpadkov skupaj s sistemi za obvezno ločeno zbiranje papirja, kovine, plastike in stekla, da bi zagotovili, da bodo materiali za recikliranje visoke kakovosti; uvedba obveznega ločenega zbiranja bioloških odpadkov do leta 2020;
–
povečanje ciljev glede recikliranja in priprave za ponovno uporabo na vsaj 70 % trdnih komunalnih odpadkov in 80 % recikliranja odpadne embalaže do leta 2030 na podlagi zanesljive metode poročanja, ki bo preprečila poročanje o odvrženih odpadkih (odloženih na odlagališče ali sežganih) kot o recikliranih odpadkih, pri čemer naj se za vse države članice uporabi ista harmonizirana metoda z neodvisno preverjenimi statističnimi podatki; uvedba obveznosti za izvajalce recikliranja, da poročajo o vhodnih količinah odpadkov in izhodnih količinah recikliranih materialov, ki jih proizvajajo obrati za recikliranje odpadkov;
–
stroga omejitev sežiga odpadkov (s pridobivanjem energije ali ne), do leta 2020 na odpadke, ki jih je ni mogoče reciklirati ali niso biorazgradljivi;
–
zavezujoče postopno zmanjšanje vsega odlaganja na odlagališčih, ki naj se izvaja v skladu z zahtevami glede recikliranja in naj bo sestavljeno iz treh faz (do leta 2020, do leta 2025 in do leta 2030), kar bo vodilo k dokončni prepovedi odlaganja na odlagališčih, razen za nekatere nevarne odpadke in ostanek odpadkov, za katera je odlaganje na odlagališčih okolju najprijaznejša možnost;
–
spodbujanje držav članic k uvedbi dajatev za odlaganje na odlagališčih in sežiganje;
36. poudarja pomen in dodano vrednost ciljev evropske politike na področju odpadkov, ne le z vidika pravne gotovosti, predvidljivosti in ustvarjanja enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu, temveč tudi z vidika zagotavljanja varovanja in izboljševanja življenjskega okolja vseh državljanov EU;
37. poziva Komisijo, naj določi enake cilje za vse države članice, da bi zagotovili enako visoko raven varstva okolja po vsej EU in ne bi spodkopavali enotnega trga;
38. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se obstoječa zakonodaja o odpadkih in njeni cilji, zlasti obvezni sistemi ločenega zbiranja, v celoti in ustrezno izvajajo in da države članice okrepijo prizadevanja za dosego obstoječih ciljev, ter vzpostavi ukrepe za podpiranje držav članic pri oblikovanju pravih orodij za dosego ciljev v zadanih časovnih rokih;
39. poudarja, da sta za najboljšo možno uporabo razpoložljivih zmogljivosti za ravnanje z odpadki v EU potrebna boljša načrtovanje in izmenjava informacij, da bi preprečili presežne zmogljivosti;
40. poziva Komisijo, naj dodatno preuči izvedljivost predloga zakonodajnega okvira za razširjeno rudarjenje na odlagališčih, da bi omogočila pridobivanje sekundarnih surovin, ki se nahajajo na obstoječih odlagališčih, in preučila razvoj sistema okoljskih dovoljenj za industrijo recikliranja;
41. poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost in boljši nadzor, da bi preprečili pošiljanje odpadkov državam, v katerih so okoljski in socialni standardi nižji kot v EU;
42. poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami okrepi prizadevanja za boj proti nezakonitemu izvažanju odpadkov, ki jih zavržejo potrošniki;
43. poziva Komisijo, naj v okvirni direktivi o odpadkih določi minimalne zahteve za nacionalne programe za preprečevanje nastajanja odpadkov ter opredeli cilje in kazalnike, s pomočjo katerih bo mogoče primerjati rezultate posameznih držav članic;
44. poziva Komisijo, naj obravnava posebne izzive, povezane z odpadki, in naj ukrepa v skladu s svojim poročilom o krožnem gospodarstvu (COM(2014)0398); spodbuja države članice in Komisijo, naj zagotovijo uporabo sredstev EU za dosego ciljev na področju celovitega ravnanja z odpadki, kot sta ločeno zbiranje in razvoj infrastrukture za recikliranje;
45. poziva Komisijo, naj predlaga cilj, da se do leta 2025 količina morskih odpadkov zmanjša za 50 % glede na ravni iz leta 2014;
46. poudarja, da je treba oblikovati cilje glede zbiranja in recikliranja posebnih ključnih kovin glede na njihovo vse večjo omejenost in z namenom zmanjšati odvisnost;
47. poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 predlaga cilje, ukrepe in instrumente za učinkovito preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov, vključno z zavezujočim ciljem zmanjšanja količine živilskih odpadkov za vsaj 30 % do leta 2025 v sektorjih proizvodnje, maloprodaje/distribucije, prodaje hrane/gostinstva in gospodinjstva; poziva Komisijo, naj spodbuja vzpostavitev praks v državah članicah, pri katerih bi prodajalci živil na drobno neprodane proizvode razdelili dobrodelnim organizacijam; poziva Komisijo naj pri izvajanju ocene učinka novih zadevnih zakonodajnih predlogov oceni njihov morebitni učinek na nastajanje živilskih odpadkov;
Trajnostne stavbe
48. pozdravlja sporočilo Komisije o priložnostih za učinkovito rabo virov v stavbnem sektorju (COM(2014)0445); meni, da mora pristop k stavbnemu sektorju temeljiti na časovnem načrtu in dolgoročnih ciljih;
49. poziva Komisijo, naj predlaga celovito izvajanje načel in zahtev krožnega gospodarstva v gradbenem sektorju in naj še naprej razvija politični okvir za učinkovito rabo virov v stavbah – to vključuje razvoj kazalnikov, standardov, metod in zahtev glede kakovosti kar zadeva rabo prostora v urbanističnem načrtovanju, arhitekturi, gradbenem projektiranju, gradnji, vzdrževanju, prilagodljivosti, energetski učinkovitosti, obnovi, ponovni rabi ter recikliranju; opozarja, da bi morali kazalniki glede trajnostnih stavb vključevati tudi zeleno infrastrukturo, na primer zelene strehe; poudarja pomen celostne vizije za evropske stavbe z jasnimi in ambicioznimi srednje- in dolgoročnimi cilji ter časovnimi načrti za izvajanje te vizije;
50. meni, da je treba kakovost zraka v zaprtih prostorih ter dobro počutje in socialne potrebe uporabnikov vključiti v oceno trajnosti stavb;
51. poziva Komisijo, naj v okviru splošnih kazalnikov za učinkovito rabo virov razvije kazalnike za oceno trajnosti stavb v njihovem celotnem življenjskem ciklu, pri tem pa naj uporabi veljavne standarde in metode na podlagi pristopa, ki bo temeljil na okoljski, gospodarski in socialni trajnosti;
52. poziva Komisijo, naj ugotovi, ali bi načela in standarde najboljše razpoložljive tehnologije lahko razširili, tako da bi zajemali vse materiale in dele stavb, poleg tega pa naj razvije potni list stavb, ki bo temeljil na njihovem celotnem življenjskem ciklu;
53. meni, da bi bilo treba glede na to, da 90 % zgrajenega okolja, ki bo obstajalo v letu 2050, obstaja že danes, opredeliti posebne zahteve in pobude za obnovo stavb, da bi do leta 2050 izboljšali njihov energetski odtis; zato poziva Komisijo, naj izdela dolgoročno strategijo obnove obstoječih stavb ter okrepi vlogo nacionalnih strategij obnove, uvedenih z Direktivo 2012/27/EU o energetski učinkovitosti;
54. poziva države članice, naj z razvojem infrastrukture za ločeno zbiranje in recikliranje odpadkov v gradbeništvu spodbujajo izboljšanje recikliranja;
55. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost pregledov pred rušenjem (pri katerih se stavba pred razgradnjo ali rušenjem oceni, da se popišejo vsebovani materiali in opredeli, kaj je mogoče ločiti za recikliranje) ter možnost razvrščanja materialov, ki jih je mogoče reciklirati, na kraju samem (s čimer je običajno mogoče pridobiti sekundarne surovine večje čistosti kot pri recikliranju drugje, obenem pa je tako mogoče prispevati k zmanjšanju okoljskega vpliva prevoza, npr. z drobljenjem oziroma stiskanjem na kraju samem);
56. ugotavlja, da je beton eden od najbolj uporabljenih materialov v gradbeništvu; poziva Komisijo, naj oceni možnosti, da bi beton v gradbeništvu reciklirali v večji meri, kot to že počnejo v Nemčiji in Švici;
Razvoj trgov za sekundarne surovine
57. poziva Komisijo, naj razvije ukrepe, s katerimi bo spodbujala in lajšala razvoj trgov za visokokakovostne sekundarne surovine in razvoj poslovnih dejavnosti, ki temeljijo na ponovni uporabi sekundarnih surovin;
58. meni, da bo dolgoročen in predvidljiv okvir politike prispeval k povečanju ravni naložb in ukrepov, ki so potrebni za popoln razvoj trgov za bolj zelene tehnologije, ter spodbudil trajnostne poslovne rešitve; poudarja, da bi s kazalniki in cilji glede učinkovite rabe virov, podprtimi z doslednim zbiranjem podatkov, zagotovili potrebne smernice za javne in zasebne nosilce odločitev pri preoblikovanju gospodarstva;
59. poudarja, da je pomembno, da Komisija in države članice spodbujajo oblikovanje programov za industrijsko simbiozo, ki bi podprli industrijske sinergije za ponovno uporabo in recikliranje ter podjetjem, zlasti malim in srednjim, pomagali opredeliti, kako lahko njihovo energijo, odpadke in stranske proizvode drugi uporabljajo kot vir; opozarja na podobne koncepte, kot sta pristop „od zibelke do zibelke“ in industrijska ekologija;
Drugi ukrepi
60. poziva Komisijo, naj predlaga postopke javnega naročanja , v katerih bo dana prednost ponovno uporabljenim, popravljenim, predelanim, obnovljenim ali drugim trajnostnim proizvodom in rešitvam, ki so gospodarni z viri, v nasprotnem primeru pa bi bilo treba uporabiti načelo „upoštevaj ali pojasni“ ;
61. poudarja, da je potreben fiskalni okvir, ki bo skladen z načelom odgovornosti povzročitelja in bo pravi znak za naložbe v učinkovito rabo virov, posodobitev proizvodnih procesov in izdelovanje bolj popravljivih in trajnejših proizvodov; poziva države članice, naj si tudi v okviru evropskega semestra(11) prizadevajo za napredek na tem področju;
62. poziva Komisijo, naj preuči in predlaga ukrepe, povezane z obdavčitvijo, na primer nižjo stopnjo DDV za reciklirane in ponovno uporabljene proizvode ter proizvode, gospodarne z viri;
63. poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo zeleni akcijski načrt za mala in srednja podjetja;
64. poziva Komisijo, naj razvije okvir politike o hranilih za povečanje njihovega recikliranja, spodbujanje inovacij, izboljšanje razmer na trgu ter vključitev trajnostne rabe hranil v zakonodajo EU o gnojilih, hrani, vodi in odpadkih;
65. poziva Komisijo, naj v prvi polovici leta 2016 predloži sporočilo o trajnostni preskrbi s hrano, ki je pripravljeno že od leta 2013 in katerega sprejetje je bilo večkrat preloženo; ker proizvodnja in poraba hrane predstavljata velik delež rabe virov, poudarja, da bi moralo sporočilo celovito obravnavati neučinkovito rabo virov v prehranski verigi in spodbujati razvoj trajnostne prehranske politike; poziva Komisijo, naj oceni uporabo ekološke embalaže za hrano, pa tudi možnost postopnega nadomeščanja te embalaže z biološkimi in biorazgradljivimi materiali, ki jih je mogoče kompostirati v skladu z evropskimi standardi;
66. poziva Komisijo, naj vzpostavi trajno platformo za učinkovito rabo virov, ki bo vključevala vse zainteresirane strani ter spodbujala in olajšala uporabo najnovejših izsledkov znanstvenih raziskav, izmenjavo najboljše prakse ter nove oblike združevanja v industriji in oblikovanje industrijskih ekosistemov;
67. poziva Komisijo, naj vzpostavi medsektorsko delovno skupino za trajnostno financiranje, pri kateri bodo sodelovali vsi direktorati in katere namen bo vključiti kazalnike učinkovite rabe virov v celovito poročanje in računovodenje na ravni podjetij ob spoštovanju tajnosti določenih poslovnih informacij; nadalje poziva Komisijo, naj z ustrezno oceno učinka preuči, kako med drugim vključiti učinkovito rabo virov in okoljska tveganja v bonitetne ocene in kapitalske zahteve bank, oblikuje celovit sistem zavarovanj za nevarnosti za okolje ter določi zahteve glede informacij za naložbene produkte; meni, da bi bilo za Komisijo dobro, če bi v zvezi s tem sodelovala s Programom Združenih narodov za okolje in njegovo preiskavo zasnove vzdržnega finančnega sistema; poziva Komisijo, naj preuči obstoječe prostovoljne pobude v državah članicah z namenom morebitne izmenjave najboljše prakse;
68. poziva Komisijo, naj glede na izreden pomen trajnostne in odgovorne nabave primarnih surovin za doseganje učinkovite rabe virov in ciljev krožnega gospodarstva, pregleda priporočila Evropske platforme za učinkovito rabo virov glede razvoja standardov za trajnostno nabavo prednostnih surovin in izdelkov; v zvezi s tem ugotavlja, da Parlament in Svet podpirata predloge Komisije o odgovorni nabavi kovin in mineralov iz območij konfliktov;
69. poziva Komisijo, naj ponovno preuči opredelitev „ključnih“ surovin ter v večji meri upošteva okoljske vplive in tveganja, ki so povezani z njihovim pridobivanjem in predelavo, ter potencial za njihovo nadomestitev s sekundarnimi surovinami;
70. poudarja, da je treba vsa sredstva EU, vključno s sredstvi iz Evropskega sklada za strateške naložbe, programa Obzorje 2020, kohezijskih skladov in Evropske investicijske banke, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki mobilizirati za spodbujanje učinkovite rabe virov, in poziva Komisijo ter države članice, naj postopoma odpravijo vse okolju škodljive subvencije, tudi tiste za pridobivanje energije iz biološko razgradljivega dela industrijskih in komunalnih odpadkov s sežiganjem iz Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ter neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva;
71. poziva, naj se sredstva iz programa EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), programa Obzorje 2020 ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov bolj usmerijo v razvoj trajnostnih, inovativnih in z viri gospodarnih rešitev ter v nove poslovne modele (kot je zakup ali sistem kombiniranih proizvodov in storitev), pa tudi v izboljšanje zasnove proizvodov in učinkovitosti materialov pri uporabi proizvodov in procesov;
72. poudarja, da morajo raziskave in inovacije podpirati prehod na krožno gospodarstvo v Evropi ter da je treba v okviru programa Obzorje 2020 nameniti sredstva za raziskovalne in inovacijske projekte, s katerimi se lahko dokaže in v praksi preveri gospodarska in okoljska trajnost krožnega gospodarstva; hkrati meni, da lahko s temi projekti s sistemskim pristopom olajšamo pripravo uredbe, ki bo spodbujala inovacije in jo bo lažje izvajati, in sicer tako, da se z njimi opredelijo morebitne regulativne negotovosti, ovire in/ali vrzeli, ki bi lahko ovirale razvoj poslovnih modelov, ki temeljijo na učinkoviti rabi virov;
73. poziva Komisijo, naj za spodbujanje učinkovite rabe virov in prehod na krožno gospodarstvo v celoti izkoristi potencial digitalne agende in informacijske tehnologije;
74. poudarja, da je EU odprto gospodarstvo, ki sodeluje pri uvozu in izvozu na svetovnem trgu; opozarja, da se je treba tudi na mednarodni ravni spoprijeti z globalnim izzivom izčrpavanja virov; poziva Komisijo in države članice, naj dejavno podprejo delo mednarodnega foruma za vire, ki deluje v okviru okoljskega programa Združenih narodov (UNEP) in raziskuje vprašanja glede ključnih virov na svetovni ravni in razvoj praktičnih rešitev za oblikovalce politike, industrijo in družbo;
75. poziva Komisijo, naj na mednarodni ravni sprejme potrebne ukrepe za izboljšanje sledljivosti proizvodov;
76. poudarja, da lahko povečanje energetske učinkovitosti prispeva k zmanjšanju energetske odvisnosti EU in energetske revščine, ki prizadene okoli 125 milijonov evropskih državljanov; ugotavlja, da je smiselno energetsko učinkovitost obravnavati kot ločen vir energije, katerega rast znatno prispeva k razvoju industrije EU, ustvarjanju delovnih mest in zmanjšanju računov gospodinjstev za električno energijo;
77. poziva Komisijo, naj preuči, ali obstoječa in predvidena zakonodaja ovira krožno gospodarstvo, obstoječe inovativne poslovne modele ali nastajanje novih, kot je zakupno gospodarstvo ali sodelovalno gospodarstvo oz. ekonomija delitve, in ali pri tem obstajajo finančne ali institucionalne ovire; poziva Komisijo, naj to zakonodajo izboljša in ovire po potrebi odpravi; poziva Komisijo, naj pregleda sorodno zakonodajo z namenom izboljšanja okoljske učinkovitosti in gospodarnosti proizvodov z viri skozi njihov življenjski cikel ter povečanja usklajenosti med obstoječimi instrumenti in razvoja pristopa vodilnega na področju;
78. poziva Komisijo, naj pojasni ustrezne vidike konkurenčne politike EU, ki se navezujejo na krožno gospodarstvo, ter tako pojasni zlasti razmerje med tveganjem nedovoljenega dogovarjanja na trgu in potrebo po poglobitvi sodelovanja med proizvajalci in njihovimi dobavitelji;
79. poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o vseh zgoraj omenjenih ukrepih in predlaga nadaljnje korake do leta 2018;
o o o
80. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.
The OECD Environment Programme „Voluntary approaches to environmental policy” (Okoljski program OECD „Prostovoljni pristopi k okoljski politiki“), 2003.
Delovni dokument služb Komisije z dne 2. julija 2014, ki vsebuje povzetek ocene učinka, priložen k predlogu direktive o spremembi direktiv o odpadkih (SWD(2014)0208).
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2008/98/ES o odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 1999/31/ES o odlaganju na odlagališčih, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (COM(2014)0397).
Budget Europe, 2015, Country-Specific Recommendations in Support of the European Semester Process (Priporočila za posamezne države v podporo evropskemu semestru), str. 6, http://www.foes.de/pdf/2015-02-25_CSR%20Recommendations_FINAL.pdf.