Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (prenovitev) (COM(2014)0323 – C8-0014/2014 – 2014/0168(COD))

P8_TA(2015)0053 A8-0014/2015

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0323),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0014/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj razčlenjenem pristopu k tehniki prenavljanja pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 13. novembra 2014, naslovljenega na Odbor za mednarodno trgovino v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0014/2015),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog Komisije ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme svoje stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/755.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani (kodificirano besedilo) (COM(2014)0374 – C8-0035/2014 – 2014/0190(COD))

P8_TA(2015)0054 A8-0051/2014

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0374),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0035/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(2),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0051/2014),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani (Kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/752.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odprtju in zagotavljanju upravljanja določenih tarifnih kvot Unije za visoko kakovostno goveje in prašičje meso, meso perutnine, pšenico in soržico, otrobe, pelete in druge ostanke (kodificirano besedilo) (COM(2014)0594 – C8-0169/2014 – 2014/0276(COD))

P8_TA(2015)0055 A8-0052/2014

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0594),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0169/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(2),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0052/2014),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o odprtju in zagotavljanju upravljanja določenih tarifnih kvot Unije za visoko kakovostno goveje meso ter za prašičje meso, perutninsko meso, pšenico in soržico, otrobe, pelete in druge ostanke (Kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/754.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Turčije v Unijo (kodificirano besedilo) (COM(2014)0586 – C8-0166/2014 – 2014/0272(COD))

P8_TA(2015)0056 A8-0048/2014

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0586),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0166/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(2),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0048/2014),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Turčije v Unijo (Kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/753.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o začasni opustitvi nekaterih koncesij v zvezi z uvozom kmetijskih proizvodov s poreklom iz Turčije v Unijo (kodificirano besedilo) (COM(2014)0593 – C8-0170/2014 – 2014/0275(COD))

P8_TA(2015)0057 A8-0050/2014

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0593),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0170/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(2),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0050/2014),

A.  ker je ta predlog po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o začasni opustitvi določenih koncesij v zvezi z uvozom kmetijskih proizvodov s poreklom iz Turčije v Unijo (kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/756.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o osnutku sklepa Sveta o sprejetju spremenjenega Sporazuma o ustanovitvi Generalne Komisije za ribištvo v Sredozemlju v imenu Evropske unije (14993/2014 – C8-0027/2015 – 2014/0274(NLE))

P8_TA(2015)0058 A8-0038/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14993/2014),

–  ob upoštevanju osnutka spremenjenega sporazuma o ustanovitvi Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (15458/2014),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0027/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1) ter členov 99(2) in 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo (A8-0038/2015),

1.  odobri sklenitev spremenjenega sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Generalni komisiji za ribištvo v Sredozemlju.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o zahtevi za odvzem imunitete Teodorosa Zagorakisa (2015/2048(IMM))

P8_TA(2015)0059 A8-0044/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Teodorosa Zagorakisa, ki jo je 19. decembra 2014 posredoval namestnik državnega tožilca z grškega vrhovnega sodišča in ki je bila predstavljena na plenarnem zasedanju 28. januarja 2015, v zvezi s postopkom št. E2010/3844, ki jo vodi sodnik za prekrške v Solunu,

–  ob upoštevanju, da se je Teodoros Zagorakis odrekel pravici do zagovora v skladu s členom 9(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010 in 6. septembra 2011(1),

–  ob upoštevanju člena 62 grške ustave,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0044/2015),

A.  ker namestnik državnega tožilca na vrhovnem sodišču v Grčiji zahteva odvzem parlamentarne imunitete Teodorosa Zagorakisa, poslanca Evropskega parlamenta, v zvezi z morebitnim pregonom domnevnega kaznivega dejanja;

B.  ker imajo poslanci Evropskega parlamenta v skladu s členom 9 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije na ozemlju svoje države imuniteto, priznano članom parlamenta te države;

C.  ker člen 62 grške ustave določa, da se poslanca ne sme sodno preganjati, aretirati ali pripreti ali mu drugače omejevati svobode brez soglasja parlamenta;

D.  ker je Teodoros Zagorakis obdolžen povzročitve telesne poškodbe iz malomarnosti in neupoštevanja varnostnih predpisov na delovnem mestu;

E.  ker se kazenski postopek nanaša na delovno nesrečo, ki se je zgodila 13. maja 2010 na stadionu nogometnega kluba PAOK v Solunu in v kateri je bil poškodovan delavec, zaposlen pri tem klubu, in ker se postopek vodi zoper Teodorisa Zagorakisa kot predsednika in zakonitega zastopnika kluba;

F.  ker je očitno, da domnevno kaznivo dejanje ni povezano s poslanskim mandatom Teodorosa Zagorakisa v Evropskem parlamentu, temveč se nanaša na njegovo funkcijo predsednika nogometnega kluba PAOK;

G.  ker se kazenski postopek ne nanaša na mnenje ali glas, ki ga je poslanec Evropskega parlamenta izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti, v smislu člena 8 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

H.  ker ni razloga za domnevo, da bi bil v ozadju sodnega postopka poskus škodovanja politični dejavnosti poslanca (fumus persecutionis), saj je bil uveden več let pred nastopom funkcije;

1.  se odloči odvzeti imuniteto Teodorosu Zagorakisu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora takoj posreduje državnemu tožilstvu na vrhovnem sodišču v Grčiji.

(1) Sodba z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier (101/63, ZOdl. 1964, str. 387); sodba z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi (149/85, ZOdl. 1986, str. 2391); sodba z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu (T-345/05, ZOdl. 2008, str. II-2849); sodba z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente (C-200/07 in C-201/07, ZOdl. 2008, str. I-7929); sodba z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu (T-42/06, ZOdl. 2010, str. II-1135); sodba z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello (C-163/10, ZOdl. 2001, str. I-7565).

Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o zahtevi za odvzem imunitete Sergeju Staniševu (2014/2259(IMM))

P8_TA(2015)0060 A8-0045/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Sergeju Staniševu, ki jo je 24. novembra 2014 v zvezi s sodnim postopkom pred mestnim sodiščem v Sofiji posredoval generalni državni tožilec Republike Bolgarije (ref. CCAN št. C-280/2013) in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 15. decembra 2014,

–  po zagovoru Sergeja Staniševa v skladu s členom 9(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 70 ustave Republike Bolgarije,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0045/2015),

A.  ker je generalni državni tožilec Republike Bolgarije posredoval zahtevo okrajnega državnega tožilstva iz Sofije za dovoljenje, da nadaljuje kazenski postopek proti Sergeju Staniševu v zvezi s kaznivim dejanjem po členu 358(1) skupaj s členom 26(1) bolgarskega kazenskega zakonika;

B.  ker se v skladu s členom 8 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije zoper poslanca Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti;

C.  ker v skladu s členom 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci Evropskega parlamenta na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

D.  ker je po členu 70(1) ustave Republike Bolgarije poslanec državne skupščine zaščiten pred priprtjem ali kazenskim pregonom, razen če je zagrešil kaznivo dejanje, in ker je v takšnih primerih potrebno dovoljenje državne skupščine, če ta ne zaseda, pa predsednika državne skupščine, razen v primeru priprtja in flagrante delicto; ker po členu 70(2) ustave Republike Bolgarije dovoljenje za začetek kazenskega pregona ni potrebno, če je poslanec državne skupščine k temu podal pisno soglasje;

E.  ker lahko zgolj Parlament odloča o tem, ali se v določeni zadevi imuniteta odvzame ali ne; ker lahko Parlament pri odločanju, ali poslancu odvzeti imuniteto ali ne, razumno upošteva stališče poslanca(2);

F.  ker domnevno kaznivo dejanje nima neposredne in očitne zveze z opravljanjem dolžnosti Sergeja Staniševa kot poslanca Evropskega parlamenta niti ne predstavlja mnenja ali glasu, ki bi ga izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti kot poslanec Evropskega parlamenta, kot je določeno v členu 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

G.  ker se je predkazenski postopek proti Sergeju Staniševu začel že dolgo pred njegovo izvolitvijo v Evropski parlament in ker torej nikakor ni povezan z njegovo funkcijo poslanca Evropskega parlamenta;

H.  ker je Sergej Stanišev, najprej kot predsednik vlade, potem pa še kot poslanec državne skupščine, predsedniku državne skupščine posredoval dve pisni izjavi, v katerih je soglašal z začetkom kazenskega postopka proti njemu v skladu s členom 70(2) ustave Republike Bolgarije;

I.  ker v tem primeru Parlament ni našel dokaza za fumus persecutionis, tj. dovolj resen in utemeljen sum, da je bil primer sprožen z namenom, da bi se poslancu politično škodovalo;

1.  se odloči odvzeti imuniteto Sergeju Staniševu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Republike Poljske in Sergeju Staniševu.

(1) Sodba v zadevi 101/63 Wagner proti Fohrmann in Krier, EU:C:1964:28; sodba v zadevi 149/85 Wybot proti Faure in drugi, EU:C:1986:310; sodba v zadevi T-345/05 Mote proti Parlamentu, EU:T:2008:440; sodba v združenih zadevah C-200/07 in C-201/07, Marr proti De Gregorio in Clemente, EU:C:2008:579; sodba v zadevi T-42/06 Gollnisch proti Parlamentu, EU:T:2010:102; sodba v zadevi C-163/10 Patriciello, EU:C:2011:543; sodba v združenih zadevah T-346/11 in T-347/11 Gollnisch proti Parlamentu, EU:T:2013:23. (2) Zadeva T-345/05 Mote proti Parlamentu (citirano zgoraj), odstavek 28.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2016, oddelek III – Komisija (2015/2008(BUD))

P8_TA(2015)0061 A8-0027/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 312 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o stališču Sveta o novem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(4),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(5) in šestih povezanih skupnih izjav, ki so jih sporazumno sprejeli Parlament, Svet in Komisija, pa tudi treh enostranskih izjav,

–  ob upoštevanju sporočila o naložbenem načrtu za Evropo, ki ga je Komisija sprejela 26. novembra 2014 (COM(2014)0903), in predloga uredbe o Evropskem skladu za strateške naložbe, ki ga je Komisija sprejela 13. januarja 2015 (COM(2015)0010),

–  ob upoštevanju poglavja 8 v naslovu II Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0027/2015),

A.  ker je proračun EU pretežno namenjen naložbam in ima močan učinek vzvoda ter spodbuja rast, konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest v celotni Uniji; ker omogoča izvajanje programov in projektov, ki bi bilo sicer težavno ali nemogoče, in zagotavlja strateške naložbe v ukrepe z evropsko dodano vrednostjo z združevanjem virov in ekonomijo obsega; ker ima proračun EU oprijemljive koristi za življenja državljanov; ker ima ključno vlogo pri zmanjševanju razlik med evropskimi regijami in zagotavljanju naložb na področjih, kjer so najbolj potrebne;

B.  ker se je obseg naložb v EU zaradi gospodarske in finančne krize občutno zmanjšal, razvojna vrzel med različnimi regijami EU pa se je povečala; ker proračun EU zaradi trdovratnih ekonomskih in proračunskih omejitev na državni ravni igra odločilno vlogo pri pospeševanju konkurenčnosti ter povečevanju gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije v Uniji;

C.  ker poslanstva proračuna EU ne bo mogoče uresničiti, če bodo njegova tehtnost, pravičnost in verodostojnost postavljene pod vprašaj; ker je treba nujno in v celoti spoštovati vse obveznosti v večletnem finančnem okviru 2014–2020 in se nemudoma spopasti s številnimi težavami, ki so se nakopičile v preteklih letih, zlasti nezaslišanim zneskom neporavnanih računov ob koncu leta 2014; ker zaradi tega zaostanka pri plačevanju računov prihaja do zamud pri izvrševanju programov in sredstev EU, prve žrtve te situacije pa so državljani EU; ker se zaradi zaostanka pri strukturnih plačilih zastavlja vprašanje, ali ne bi bilo treba za zapoznela izplačila obračunati zamudnih obresti, saj morajo regionalni in lokalni organi denar iskati na finančnih trgih, da lahko vnaprej izplačajo prispevke EU, ki jih prejmejo z zamudo; ker sprostitev obveznosti ni odgovor na plačilno krizo; ker morajo biti v skladu s členom 310 PDEU prihodki in odhodki, prikazani v proračunu EU, uravnoteženi;

D.  ker bo leto 2016 leto, ko se bodo novi programi EU večletnega finančnega okvira 2014–2020 izvajali v polnem zamahu, začel pa se bo tudi vmesni pregled tega okvira;

Ponovni zagon – tri glavne politike: zaposlovanje, podjetja in podjetništvo za pametno, trajnostno in vključujočo rast v Evropski uniji (trije E-ji)

1.  poudarja, da ima proračun EU morebitno dodano vrednost pri ustvarjanju novih delovnih mest ter razvoju podjetij in podjetništva za pametno, trajnostno in vključujočo rast po vsej Uniji; v zvezi s tem poudarja tudi prispevek proračuna EU h gospodarski, socialni in ozemeljski koheziji ter k raziskavam in razvoju, pa tudi potencial energetskega prehoda in energetske povezanosti za ustvarjanje delovnih mest in rasti; ugotavlja, da številni programi EU, na primer Obzorje 2020, COSME, Erasmus+ in pobuda za zaposlovanje mladih, neposredno prispevajo k uresničevanju teh ciljev; pričakuje, da bo Komisija tem v rast usmerjenim programom in instrumentom namenila osrednje mesto v predlogu proračuna za leto 2016, tako da bodo prejeli potrebna sredstva;

2.  opozarja, da je v EU več kot 20 milijonov malih in srednjih podjetij in da predstavljajo 99 % vseh podjetij; je prepričan, da bi ugodno poslovno okolje in razvoj podjetniške kulture, vključno z dostojnimi delovnimi mesti, v EU malim in srednjim podjetjem omogočila, da spet postanejo glavno gonilo zaposlovanja, saj je ta njihova vloga zaradi gospodarske krize oslabela; v zvezi s tem poudarja, da je treba omogočiti ustanavljanje in delovanje novih podjetij v EU s povezovanjem podjetnikov in pomočjo novim projektom; meni, da je treba sočasno s poenostavitvijo zakonodaje in zmanjšanjem birokracije v celoti uporabiti razpoložljive finančne instrumente programa COSME, ki bodo v pomoč in podporo malim in srednjim podjetjem ter jim bodo olajšali zlasti dostop do trgov in posojil; poudarja, da je Evropski sklad za strateške naložbe velika priložnost za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko kapitalizacijo;

3.  poudarja, da evropski strukturni in investicijski skladi predstavljajo največji delež investicijskih odhodkov iz proračuna EU in da imajo pomembno vlogo pri zaposlovanju, spodbujanju rasti ter povečevanju konkurenčnosti in inovativnosti; poudarja, da je kohezijska politika EU veliko prispevala k ohranjanju javnih naložb na bistvenih gospodarskih področjih in je dosegla oprijemljive rezultate na terenu, ki bodo državam članicam in regijam v pomoč pri premagovanju sedanje krize in doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poziva Komisijo in države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bodo preostali operativni programi v prihodnjih mesecih sprejeti brez zapletov, tako da se bodo lahko v letu 2016 že normalno izvajali;

4.  je zaskrbljen zaradi financiranja pobude za zaposlovanje mladih v letu 2016, saj je bil celoten proračun programa dodeljen v začetku obdobja, tj. v letih 2014 in 2015; poudarja, da je treba boj proti brezposelnosti mladih še okrepiti in da bi bilo treba razmisliti o vseh možnostih financiranja v ta namen; v zvezi s tem spominja, da bo leto 2016 prvo leto, ko bodo v skladu z uredbo o večletnem finančnem okviru 2014–2020 sredstva v okviru skupne zgornje meje za obveznosti lahko presegla zgornje meje, določene v večletnem finančnem okviru za leta od 2016 do 2020 za cilje politik na področju rasti in zaposlovanja, zlasti zaposlovanja mladih; poziva Komisijo, naj ugotovi, zakaj je prišlo do zamud pri izvajanju tega programa, in naj v sodelovanju z državami članicami poskrbi, da bodo ta sredstva v celoti izkoriščena;

5.  poudarja, da je čezmejna mobilnost zelo pomembna, saj bo lahko Evropa z njo izkoristila najrazličnejše veščine prebivalstva ter vsem generacijam ponudila nove priložnosti za usposabljanje in delo; meni, da simbolični in uspešni programi za mobilnost, kot je Erasmus+, koristijo tako posameznikom kot gospodarstvu, zato bi jih bilo treba v celoti izkoristiti; v zvezi s tem opominja, da je treba vedno upoštevati socialne vidike mobilnosti in da je mobilnost eno od možnih orodij za boj proti brezposelnosti, ne bi pa smela biti zadnja možnost;

6.  opominja, da davčne goljufije in davčne utaje negativno vplivajo na gospodarstva držav članic in tako posredno tudi na proračun EU; še zlasti poudarja, da goljufije v zvezi z DDV, kot je „davčni vrtiljak“, neposredno vplivajo na prihodke EU; poziva Komisijo, naj izboljša programe EU, ki dopolnjujejo ukrepe držav članic na tem področju;

7.  pozdravlja uvajanje zelenih razvojnih meril v proračun EU; meni, da bi morale politike EU učinkovito prispevati k doseganju dogovorjenih ciljev v boju proti podnebnim spremembam, k pospeševanju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti ter k zaščiti okolja in biotske raznovrstnosti; meni, da so to osrednji srednje- in dolgoročni svetovni cilji, na katere ne bi smeli pozabiti;

Proračun EU in naložbeni načrt

8.  pozdravlja naložbeni načrt Komisije kot prvi ukrep, ki bi lahko sprožil za 315 milijard EUR naložb v infrastrukturo, izobraževanje in raziskave, pa tudi mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko kapitalizacijo, s čimer bi se izravnal primanjkljaj javnih in zasebnih naložb, ki je posledica gospodarske in finančne krize; ugotavlja, da naj bi bil proračun EU hrbtenica tega naložbenega načrta, saj naj bi zagotovil jamstveni sklad v višini 8 milijard EUR potrebnih obveznosti in plačil za Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI); meni, da bi moral ta prispevek iz proračuna EU zaradi večjega učinka vzvoda prinesti precejšnje dobičke; potrjuje svojo pripravljenost, da bo karseda skrbno spremljal, kako se bodo finančne obveznosti Unije do EIB za vzpostavitev Evropskega sklada za strateške naložbe vnesle v proračun EU;

9.  poudarja, da se predlagani naložbeni načrt in proračun EU samo dopolnjujeta ter da je njuna skupna zaveza ponovni zagon gospodarstva in zaposlovanja; poudarja, da je proračun EU že sam po sebi pomembno naložbeno orodje z značilno vlogo in poslanstvom, ki je prineslo oprijemljive rezultate z nedvoumno evropsko dodano vrednostjo; je prepričan, da je treba z vsemi močmi ustvarjati sinergije, ne samo med naložbenim načrtom in proračunom EU, temveč tudi z državnimi proračuni, da bo mogoče premostiti naložbeno vrzel, zagotoviti konvergenco in stabilnost v EU ter povečati učinke javne porabe za realno gospodarstvo; prav tako poudarja, da je treba odpraviti obstoječe ovire za naložbe, zlasti kar zadeva jasnost in predvidljivost regulativnega okvira;

Notranja in zunanja solidarnost ter varna Evropa

10.  spominja, da je proračun EU orodje notranje solidarnosti, saj podpira gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo, prispeva k boju z revščino, spodbuja socialno vključenost in pomaga zmanjševati neenakosti v razvoju med državami članicami in tudi med regijami držav članic; poudarja, da je proračun tudi instrument zunanje solidarnosti, saj je vir nujne pomoči v humanitarnih in civilnih krizah ter vir podpore za države v stiski, kot je Ukrajina, EU pa omogoča, da si kot največja darovalka razvojne pomoči prizadeva uresničiti svoje zaveze glede izkoreninjenja revščine, obnovljene v okviru evropskega soglasja o razvoju, ter prispeva k svetovnemu razvojnemu programu po letu 2015;

11.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Evropa sicer eden od najvarnejših krajev na svetu, vendar se vseeno sooča z novimi oblikami groženj notranji varnosti, zaradi česar je potrebno tesnejše policijsko in pravosodno sodelovanje in usklajevanje, ukrepi za boljše vključevanje in večjo socialno kohezijo ter sočasno zavzemanje za stabilnost in mir na konfliktnih območjih; poudarja, da so skupna prizadevanja za obvladovanje migracijskih tokov na križišču tako notranje kot zunanje solidarnosti; znova izraža podporo povečanju sredstev EU in razvoju kulture pravične porazdelitve bremen med državami članicami na področju azila in priseljevanja, da se zagotovi varne in zavarovane zunanje meje ob polnem spoštovanju temeljnih vrednot EU, s posebnim poudarkom na ukrepih v Sredozemlju in na jugovzhodni meji EU; poziva Komisijo, naj predlaga ciljne okrepitve ustreznih programov in instrumentov ter tako dokaže, da je EU zavezana soočanju s temi vprašanji;

Spoštovanje obveznosti

12.  je prepričan, da proračun EU ne bo mogel doseči svojega polnega potenciala, če ne bodo odločno in dokončno rešene številne težave, ki so se nakopičile v zadnjih letih in so žal obvladovale lanska proračunska pogajanja, zlasti ponavljajoči se problem z neplačanimi računi ob koncu leta, vprašanje, ali naj bodo posebni instrumenti večletnega finančnega okvira vključeni v proračun, in zamuda pri izvajanju novih operativnih programov kohezijske politike; meni, da je skrajni čas, da se v letu 2015 res poiščejo konkretne in trajne rešitve za te težave;

13.  poziva, da je treba skupni izjavi o plačilih in o načrtu plačil, o katerih so se Parlament, Svet in Komisija dogovorili ob koncu proračunskega postopka za leto 2015, uresničevati v celoti, in meni, da bi s tem vse tri institucije potrdile, da si zares prizadevajo poiskati rešitev za problem neplačanih računov; spominja na zavezo, da bodo letos sklicana vsaj tri medinstitucionalna srečanja o plačilih, na katerih bo pregledano izvrševanje plačil, pa tudi popravljene napovedi; pričakuje, da bo na prvem srečanju marca 2015 prvič predstavljeno, kolikšen je bil znesek neporavnanih računov na glavnih področjih politik ob koncu leta 2014; obžaluje, da so samo neporavnani računi za kohezijske programe v obdobju 2007–2013 konec leta 2014 dosegli nezaslišani znesek 24,7 milijarde EUR, kot je bilo pričakovati; obžaluje, da ta dolg škoduje verodostojnosti EU in je v nasprotju s cilji za rast in zaposlovanje, opredeljenimi na najvišji politični ravni; poudarja, da so plačila neposredna in logična posledica obveznosti, sprejetih v preteklosti;

14.  meni, da je izredno pomembno sestaviti in uresničiti dober načrt plačil, da se raven neporavnanih računov ob koncu leta v sedanjem večletnem finančnem okviru zmanjša na strukturno raven, kot so zapisali Svet, Parlament in Komisija v skupni izjavi, dogovorjeni v proračunskem postopku za leto 2015; spominja, da se bodo tri institucije o tem načrtu dogovorile še pravočasno, pred predstavitvijo predloga proračuna za leto 2016; meni, da bi moralo biti medinstitucionalno srečanje marca 2015 priložnost za takšen dogovor;

15.  znova ponavlja svoje dolgoletno stališče, da se plačil za posebne instrumente (instrumenti prilagodljivosti, Solidarnostni sklad EU, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in rezerva za nujno pomoč) ne sme prištevati k razliki do zgornje meje za plačila večletnega finančnega okvira, kot že velja za obveznosti; obžaluje, da med lanskim proračunskim postopkom ni bilo mogoče doseči dogovora zaradi napačnega načina, na katerega je Svet tolmačil zadevne določbe o večletnem finančnem okviru; poudarja, da bi stališče Sveta do tega vprašanja utegnilo pomeniti nadaljnje zmanjšanje večletnega finančnega okvira v primerjavi z obdobjem 2007–2013; pričakuje, da bo zadrega rešena tako, da bo Komisija izvedla tehnično prilagoditev skupne razlike do zgornje meje za plačila v letu 2015;

16.  spominja, da imajo agencije EU pomembno vlogo pri oblikovanju in uresničevanju politik in ciljev EU, kot so konkurenčnost, rast in zaposlovanje; spominja Komisijo in Svet, da agencije EU izvajajo naloge, ki jim jih je zaupal zakonodajni organ, zato jih je treba spoštovati kot pomemben sestavni del uprave EU; poudarja, da agencije za polno in učinkovito uresničevanje svojega zakonskega mandata potrebujejo zadostne finančne in kadrovske vire; opozarja, da je prva agencija EU napovedala, da bo morala preložiti in odpovedati potekajoče projekte zaradi korenitih kadrovskih in proračunskih rezov, sprejetih za proračun 2015; spominja, da je Parlament nasprotoval rezervi za prerazporeditev, in prosi Komisijo, naj v predlogu proračuna za leto 2016 odpravi njene posledice;

Pot naprej

17.  poziva Komisijo, naj pri pripravi predloga proračuna za leto 2016 ustrezno upošteva zgoraj omenjene politične prednostne naloge, tako da bodo ustrezni programi in ukrepi EU dobili potrebna sredstva za uresničevanje ciljev; v zvezi s tem pričakuje pozitiven odgovor Komisije na nadaljnje zahteve in stališča v tej resoluciji, da bodo rešeni ponavljajoči se problemi in da bo letošnji proračunski postopek lažji; pričakuje, da bo Komisija v predlogu proračuna predvidela zadosten znesek plačil na osnovi realističnih napovedi in dejanskih potreb, s katerim bo Evropska unija lahko uresničila svoje ambicije;

18.  opozarja, da v skladu s Pogodbo „Evropski parlament, Svet in Komisija zagotovijo, da so Uniji na voljo finančna sredstva, ki ji omogočajo izpolnjevanje njenih pravnih obveznosti do tretjih strani”; vztraja, da je treba uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, predvidena v uredbi o večletnem finančnem okviru, da bo lahko Unija izpolnila svoje pravne obveznosti in da ne bo ogrozila ali preložila izplačil deležnikom, kot so raziskovalci, univerze itd.;

19.  poziva Svet, naj se pri obravnavi proračuna za naslednje leto ne zateka k dvojnim merilom in naj izpolni pričakovanja, ki jih je zbudil z lastnimi izjavami in sklepi, naj gre za večletni finančni okvir, strategijo Evropa 2020 ali ponovni zagon naložb; meni, da so politične izjave in obljube prazne, če ni dovolj proračunskih sredstev, da bi jih bilo mogoče uresničiti;

20.  se zavezuje, da bo v skladu z zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira in ob ustreznem upoštevanju akutnega pomanjkanja denarja za plačila predano in odgovorno opravljal svoje naloge, ki jih ima kot veja proračunskega organa, in sicer se bo zavzemal za ciljno povečanje na tistih proračunskih področjih, kjer je zmogljivost črpanja velika, ki ustrezajo njegovim političnim prednostnim nalogam in kjer so rezultati zagotovljeni; glede na to namerava s pomočjo svojih specializiranih odborov preučiti, kateri posebni programi in proračunske vrstice omogočajo boljše doseganje ciljev;

21.  poudarja, da bo proračun za leto 2016 odločilnega pomena, saj ne bo šlo le za prvo leto izvajanja novih določb večletnega finančnega okvira o skupni razliki do zgornje meje za obveznosti, temveč bo služil tudi kot primerjava za povolilni pregled in revizijo večletnega finančnega okvira, ki naj bi se začela še pred iztekom leta 2016; poudarja, da je treba določiti politične prednostne naloge in pravočasno opredeliti področja, kjer poraba EU dokazano ustvarja dodano vrednost in kjer bodo potrebne dodatne naložbe v drugi polovici večletnega finančnega okvira 2014–2020; v zvezi s tem poudarja tudi, kako pomembno je, da se izvajanje in uspešnost osrednjih programov EU pozorno spremlja že med tem proračunskim postopkom;

22.  znova izraža naklonjenost temeljiti reformi sistema lastnih sredstev EU, ki je pomanjkljiv in povzroča hude zastoje v proračunskih pogajanjih; zato pripisuje izjemen politični pomen delu skupine za lastna sredstva na visoki ravni, ki ji predseduje Mario Monti; pozdravlja prvo ocenjevalno poročilo skupine na visoki ravni, ki predlaga, da se vprašanje lastnih sredstev proračuna Unije preuči iz čim več možnih zornih kotov, in željno pričakuje rezultate njenega dela in končne predloge, ki naj bi bili predstavljeni na medinstitucionalni konferenci v letu 2016, na kateri bodo sodelovali tudi nacionalni parlamenti, upoštevani pa naj bi bili pri povolilnem pregledu in reviziji večletnega finančnega okvira;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter Računskemu sodišču.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (3) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0100. (5) UL L 69, 13.3.2015.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o letnem poročilu 2013 o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam (2014/2155(INI))

P8_TA(2015)0062 A8-0024/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. julija 2014 z naslovom "Zaščita finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – Letno poročilo za leto 2013" (COM(2014)0474) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2014)0243, SWD(2014)0244, SWD(2014)0245, SWD(2014)0246, SWD(2014)0247 in SWD(2014)0248),

–  ob upoštevanju letnega poročila urada OLAF za leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnosti nadzornega odbora urada OLAF za obdobje od februarja 2013 do januarja 2014,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. septembra 2014 z naslovom "Zaščita proračuna EU do konca leta 2013" (COM(2014)0618),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. februarja 2014 z naslovom "Poročilo o boju proti korupciji v EU" (COM(2014)0038),

–  ob upoštevanju posebnega Evrobarometra št. 397 o korupciji,

–  ob upoštevanju poročil Komisije o vrzelih pri pobiranju DDV,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 250/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o uvedbi programa za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (program Herkul III) in razveljavitvi Sklepa št. 804/2004/ES(1),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Sveta z dne 17. julija 2013 o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0534),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999(2),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2012 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava, ki ga je podala Komisija (COM(2012)0363),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2011 o prizadevanjih EU za boj proti korupciji(4), izjave z dne 18. maja 2010 o prizadevanjih Unije za boj proti korupciji(5) ter sporočila Komisije z dne 6. junija 2011 z naslovom "Boj proti korupciji v EU" (COM(2011)0308),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju konvencije Združenih narodov proti korupciji,

–  ob upoštevanju konvencij Sveta Evrope o korupciji s kazenskega in civilnopravnega področja,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenj Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0024/2015),

A.  ker proračun EU, v katerega vsaka država članica prispeva sorazmerno v skladu s skupnimi objektivnimi merili, zagotavlja podporo izvajanju politik Unije in pomeni izraz enotnosti ter instrument za napredek evropskega povezovanja;

B.  ker bi morala zaščita finančnih interesov EU poleg načela dobrega finančnega poslovodenja zagotoviti, da bodo proračunski prihodki in odhodki prispevali k doseganju prednostnih nalog in ciljev EU in k povečanju zaupanja državljanov, tako da jim bo zagotovila, da se njihov denar uporablja pregledno in popolnoma skladno s cilji in politikami EU in z interesi državljanov EU;

C.  ker raznolikost pravnih in upravnih sistemov v državah članicah pomeni okolje, polno izzivov, v katerem je treba preseči nepravilnosti in se bojevati proti goljufijam, pri čemer nepravilna uporaba sredstev EU ne povzroča zgolj individualnih izgub, ampak tudi skupinske, ogroža pa tudi interese vseh držav članic in Unije kot celote;

D.  ker je Komisija za okrepitev obstoječih ukrepov za boj proti goljufijam, korupciji, pranju denarja in drugim nezakonitim dejavnostim, ki vplivajo na finančne interese Unije, na primer Konvencije o zaščiti finančnih interesov Skupnosti, predložila dva predloga instrumentov kazenskega prava, in sicer direktivo o zaščiti finančnih interesov in uredbo o evropskem javnem tožilstvu, ki sta namenjena zagotavljanju učinkovitejših preiskav in boljše zaščite davkoplačevalskega denarja povsod v evropskem območju svobode, varnosti in pravice;

E.  ker mora biti boj proti goljufijam, korupciji in pranju denarja v Uniji ena od političnih prednostnih nalog institucij Skupnosti in ker je zato bistvenega pomena politično in pravosodno sodelovanje med državami članicami;

I.Odkrivanje in sporočanje goljufij in nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije

1.  je seznanjen s poročilom Komisije o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo za leto 2013 (letno poročilo Komisije); pozdravlja širok niz pravnih in upravnih ukrepov, ki jih je izvedla od leta 2011, s tem pa oblikovala nove razsežnosti za nadaljnje izboljšanje politike za zaščito finančnih interesov Unije; poudarja, da nezadostnih rezultatov v boju proti goljufijam ni mogoče pripisati pomanjkljivim predpisom, temveč nezadovoljivemu izvajanju; poziva Komisijo, naj se v naslednjih poročilih hitreje odzove na zahteve, ki jih je Parlament izrazil v prejšnjih letnih poročilih o zaščiti finančnih interesov Unije;

2.  opozarja, da je v okviru gospodarskih težav, ki jih aktualno doživljajo države članice, in zaradi nezadostnih sredstev v proračunu EU zaščita finančnih interesov Evropske unije posebno pomembna; poudarja dejstvo, da je treba sredstva EU primerno upravljati in uporabiti na najbolj učinkovit način;

3.  je seznanjen s tem, da je bilo leta 2013 Komisiji sporočenih 15 779 nepravilnosti, od katerih je bilo 14 170 nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, in 1609 goljufij, vključevale pa so zneske v skupni višini približno 2,14 milijarde EUR, od česar se približno 1,76 milijarde EUR nanaša na odhodke, kar je 1,34% vseh plačil, preostalih 380 milijonov EUR pa pomeni 1,86% bruto zbranih tradicionalnih lastnih sredstev (TLS);

4.  ugotavlja, da se je skupni finančni učinek nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije in so bile sporočene leta 2013, sicer zmanjšal na približno 1,84 milijarde EUR, kar je 38 %% manj kot leta 2012, število takšnih evidentiranih nepravilnosti pa se je povečalo za 16 % v primerjavi s prejšnjim letom; ugotavlja tudi, da se je število goljufij, sporočenih leta 2013, v primerjavi z letom 2012 povečalo za 30 %, pri čemer se je njihov finančni vpliv, ki je zajemal 309 milijonov EUR sredstev EU, zmanjšal za 21%;

5.  ugotavlja, da se je zaradi razpoložljivosti novih informacij, ki so posledica znatnih sprememb pri načinu, kako države članice in Komisija sporočajo nepravilnosti, osredotočenost v letnem poročilu Komisije za leto 2013 preusmerila s splošno obravnavanih nepravilnosti v nepravilnosti, sporočene kot goljufije; poziva Komisijo, naj ubere enak pristop tudi v prihodnjem letnem poročilu o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam; vendar jo odločno poziva, naj še poveča razpoložljivost informacij in izboljša analize o obsegu, vrstah in učinku nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, glede na bistveno večje število teh nepravilnosti in s tem povezani negativni denarni učinek, ki škoduje finančnim interesom EU;

6.  poudarja, da morajo v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisija in države članice po svojih najboljših močeh preprečevati goljufije, korupcijo in vse druge oblike nezakonitega ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije; opozarja, da sta tesno sodelovanje in usklajevanje med Komisijo in državami članicami bistvena za učinkovito zaščito finančnih interesov Unije ter ju je torej treba prednostno okrepiti in zagotoviti njuno čim večjo učinkovitost; opozarja, da je za zaščito finančnih interesov Unije, kar zadeva sredstva in odhodke, potrebna enaka raven pozornosti;

7.  ugotavlja, da se je število odkritih in prijavljenih morebitnih goljufij v zadnjih petih letih nekoliko zmanjševalo, vendar se je hkrati precej povečevalo število nepravilnosti, ki niso bile prijavljene kot goljufije; poziva Komisijo, naj podrobneje preuči glavne razloge za to povečanje in opravi analizo, s katero bi odgovorila na vprašanje, ali je ta trend posledica napredka pri odkrivanju primerov nepravilnosti ali načina, kako države članice primere klasificirajo;

8.  je prepričan, da bodo kazenskopravna sredstva v direktivi o zaščiti finančnih interesov učinkovita le, če bodo uspela zagotoviti jasno opredelitev kršitev na področju finančnih interesov, najnižje in najvišje kazni odvzema prostosti, veljavne v vseh državah članicah, ter minimalnih pravil glede zastaranja in če bodo nato ta pravila vse države članice uveljavljale učinkovito in na enak način;

Prihodki – lastna sredstva

9.  pozdravlja dejstvo, da je 98 % TLS zbranih brez večjih težav, pri čemer sporočene goljufije predstavljajo 0,29 % bruto ugotovljenih TLS (z vrednostjo 61 milijonov EUR), nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, pa predstavljajo 1,57 % TLS (z vrednostjo 327,4 milijona EUR); ugotavlja, da je vrednost v letu 2013 odkritih primerov goljufij in nepravilnosti znašala 380 milijonov EUR, od česar so države članice izterjale 234 milijonov EUR; ugotavlja zlasti, da je 62-odstotna stopnja izterjave za TLS v letu 2013 najboljši rezultat, dosežen v minulem desetletju;

10.  je zaskrbljen, da se je v letu 2013 večina zneskov, vnesenih v sistem OWNRES, v EU-28 nanašala na carinski postopek sprostitve v promet, tako pri goljufijah (93 %) kot pri nepravilnostih (87 %); poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje carinskega postopka sprostitve v promet, da bo manj pogosteje prihajajo do goljufij in nepravilnosti;

11.  je zaskrbljen, ker je stopnja izterjave v primerih goljufij v sistemu OWNRES v letu 2013 znašala samo 23,74 %, kar je manj kot povprečje za obdobje 2008–2012, ki je znašalo 33,5 %; poudarja, da je stopnja izterjave v primerih nepravilnosti v letu 2013 znašala 67,9 %; na splošno poudarja odgovornost organov držav članic in služb Komisije pri izterjavi nepravilno izplačanih zneskov in jih poziva, naj to odgovornost ustrezno prevzamejo in občutno povečajo stopnjo izterjav v primerih goljufij, pri katerih je ta stopnja na splošno občutno nižja od stopnje izterjav za nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije;

12.  pozdravlja dejstvo, da je Evropska unija leta 2013 podpisala protokol ZN o odpravi nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki; ugotavlja, da je protokol podpisalo 15 držav članic in da ga je doslej ratificirala samo Avstrija; zato poziva preostale države članice, naj čim prej izvedejo postopek ratifikacije;

13.  poudarja, da tihotapljenje visoko obdavčenega blaga povzroča hude izgube za proračune EU in držav članic in da neposredne carinske izgube zaradi tihotapljenja cigaret po ocenah znašajo več kot 10 milijard EUR letno; poleg tega opozarja na trgovino s ponarejenim blagom, ki povzroča škodo tako blagajnam držav članic kot evropskim podjetjem;

14.  opominja na prizadevanja, da bi se izboljšalo zbiranje podatkov o BND, in težave, na katere je opozorilo Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 11/2013, v katerem je pozvalo k hitrejšemu in bolj osredotočenemu preverjanju podatkov o BND ter boljšemu poročanju in usklajevanju na osnovi rezultatov, tako da bo sistem BND postal zanesljivejši pri izračunavanju prihodkov EU;

15.  ugotavlja, da bi morala vključitev „nevidne“ ekonomije v državne računovodske izkaze prispevati k popolnosti in zanesljivosti podatkov o BND, ter poziva Komisijo in Eurostat, naj poglobita sodelovanje z državnimi statističnimi uradi, da bo ta problem rešen na skladen in primerljiv način v vseh državah članicah in da bodo uporabljeni najnovejši podatki;

16.  poudarja, da je primanjkljaj pri pobiranju DDV v mnogih državah članicah stalno visok zaradi goljufij in izogibanja plačilu davkov; poudarja, da ima Komisija pooblastila za kontrolo in nadzor nad ukrepi, ki jih sprejmejo države članice; zato jo poziva, naj ta pooblastila v celoti uporabi in državam članicam pomaga pri boju proti goljufijam in izogibanju plačilu DDV;

17.  ugotavlja tudi, da so države članice v letu 2013 odkrile 133 primerov tihotapljenja cigaret, v katerih ocenjena tradicionalna lastna sredstva znašajo 7 milijonov EUR; poudarja, da je to precej manj kot v letu 2012, ko je bilo odkritih 224 primerov v približni vrednosti 25 milijonov EUR; je zelo zaskrbljen, ker Danska, Estonija, Španija, Francija, Ciper, Luksemburg, Portugalska, Slovenija, Slovaška in Švedska Komisiji v letu 2013 niso poročali niti o enem primeru tihotapljenja cigaret, in dvomi o učinkovitosti postopka poročanja v teh državah članicah; vztraja pri tem, da morajo vse države članice Komisiji pravočasno sporočati točne podatke o tihotapljenju in ponarejanju, da bo mogoče bolje oceniti izgubljena tradicionalna lastna sredstva;

18.  ugotavlja, da bo Komisija izvedla študijo izvedljivosti sistema prepoznavanja in sledenja za tobačne proizvode; poudarja, da bo to velik korak v boju proti tihotapljenju; zahteva, naj Komisija razvije in uvede odprt in konkurenčen sistem prepoznavanja in sledenja, ki ne bo dajal prednosti le enemu ali peščici ponudnikov rešitev;

Sistem za nadzor gibanja trošarinskega blaga

19.  opozarja, da:

Odhodki

20.  obvešča, da se je število nepravilnosti, sporočenih kot goljufij, v zvezi z odhodki EU povečalo za zaskrbljujočih 76 %, in prosi pristojne oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi v prihodnjih letih preprečile takšen negativen trend;

21.  izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da se je leta 2013 v kmetijskem sektorju v primerjavi z letom 2012 povečalo tako število splošnih nepravilnosti kot število goljufivih dejavnosti; ugotavlja, da se je v letu 2013 razširila nova oblika kršitve, pri kateri upravičenci niso izkazali zadostne kakovosti, in sicer je bilo odkritih 51 takšnih goljufij; meni, da so zaradi takega razvoja potrebni ciljno usmerjeni ukrepi, namenjeni odpravi praks, ki bi lahko vodile k nenamernim kršitvam, pa tudi dejavnemu soočanj u s korupcijo in kriminalom;

22.  ugotavlja, da so države članice v proračunskem letu 2013 od upravičencev na področju kmetijstva in razvoja podeželja izterjale 197 milijonov EUR, ob koncu leta pa ostaja neizterjanih še 1 318,3 milijona EUR, od česar bi bilo treba na osnovi mehanizma 50/50 v proračun EU vrniti 1 097,1 milijona EUR; je zaskrbljen, ker izterjava za Evropski kmetijski jamstveni sklad ne dosega povprečja in ker ob koncu leta 2013 ni bila opravljena niti za polovico nepravilnosti, ugotovljenih leta 2009;

23.  izpostavlja velike razlike med državami članicami v njihovi zmožnosti izterjave zneskov, izgubljenih zaradi nepravilnih plačil, ugotovljenih v okviru skupne kmetijske politike, in poziva države članice, katerih stopnja izterjave je pod 33 %, naj v letu 2015 in prihodnjih letih znatno izboljšajo svoje rezultate;

24.  ugotavlja, da države članice po reformi skupne kmetijske politike v letu 2013 uživajo večjo mero prožnosti pri izvajanju te politike – predvsem jo lahko prilagodijo svojim regionalnim in državnim zmogljivostim in prerazporejajo sredstva med različnimi stebri; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da večja prilagodljivost ne bo imela negativnih posledic za sisteme spremljanja in ocenjevanja; ugotavlja tudi, da Komisija v okviru nove skupne kmetijske politike pripravlja poenostavitve; poziva jo, naj jih povsem uskladi s strategijo GD AGRI za boj proti goljufijam in z ustreznimi kontrolami ohrani ravnovesje med poenostavitvijo in dobrim upravljanjem sredstev EU;

25.  je zaskrbljen tudi zaradi tega, da je povprečni zamik med pojavom nepravilnosti, njenim odkritjem in sporočanjem te nepravilnosti Komisiji 6,3 leta v kmetijskem sektorju oziroma 2,75 leta v drugih sektorjih; opominja, da se po odkritju nepravilnosti začnejo nadaljnji postopki (nalogi za izterjavo, preiskave urada OLAF itd.); poziva Komisijo, naj ugotovi povprečno, najkrajšo in najdaljšo življenjsko dobo odkrite nepravilnosti v okviru deljenega upravljanja za vsak sektor politike;

26.  pričakuje, da bo znatno povečanje sporočenih nepravilnosti v ribiškem sektorju v letu 2013 za 475 % najvišja vrednost zgolj enega leta, povezana z zapoznelim izvajanjem programov v tem sektorju, in da naj ne bi pomenila negativnega trenda, ki bi ogrozil predstavo o vrednosti ribiške politike EU;

27.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je na področju kohezijske politike prišlo do povečanja števila primerov sporočenih nepravilnosti za 15 %; vendar ugotavlja tudi, da je bilo pri zneskih v zvezi s primeri, ki ne pomenijo goljufije, ugotovljeno zmanjšanje za 49 %, pri zneskih v zvezi s primeri goljufije pa za 22 %;

28.  ugotavlja, da je bilo 321 nepravilnosti, sporočenih kot goljufije, in 4672, ki niso bile sporočene kot goljufije, povezanih s kohezijsko politiko; priznava dejstvo, da se je v obeh kategorijah število sporočenih nepravilnosti v primerjavi z letom 2012 povečalo za 15 % in da se tako kot v prejšnjih letih največji delež zneskov, ki so leta 2013 vključevali nepravilnosti (63 %), še vedno nanaša na kohezijsko politiko; vendar poudarja, da so se v obeh kategorijah zadevni zneski zmanjšali, da je mogoče zaznati postopno izboljšanje, ki temelji na izkušnjah iz prejšnjih let, in da kohezijska politika prvič ni bila področje proračunskih odhodkov z največjim številom nepravilnosti, ki so bile sporočene kot goljufije;

29.  kljub vsemu obžaluje pomanjkanje informacij o zneskih, ki jih je treba izterjati, in stopnjah izterjave za kohezijsko politiko v proračunskem letu 2013; poziva Komisijo, naj v prihodnje letno poročilo vključi podrobne informacije v zvezi s tem;

30.  ugotavlja, da je za odhodke v okviru centraliziranega upravljanja stopnja izterjave v primerih nepravilnosti, ki so bili sporočeni kot goljufije, v petletnem obdobju znašala 54,4 %, v primerih, ki niso bili sporočeni kot goljufije, pa 63,9 %; poziva Komisijo, naj še izboljša postopek izterjave in naj poskrbi, da bo pravočasna;

31.  poziva Komisijo, naj prevzame polno odgovornost za izterjavo sredstev, ki so bila neupravičeno izplačana iz proračuna EU, in naj v vseh državah članicah določi enotna načela poročanja z namenom zbiranja ustreznih primerljivih in točnih podatkov;

32.  je zaskrbljen, saj je za naloge za izterjavo za nepravilnosti (tako tiste, sporočene kot goljufije, kot tiste, ki niso bile sporočene kot goljufije), izdane med letoma 2009 in 2013 v okviru centraliziranega upravljanja, povprečni zamik med pojavom nepravilnosti in njenim odkritjem 3,4 leta: več kot polovica primerov (54 %) je bila odkritih v štirih letih po tem, ko je prišlo do nepravilnosti, v drugi polovici (46 %) pa je bil zamik med 4 in 13 leti; opominja, da se po odkritju nepravilnosti začnejo nadaljnji postopki (nalogi za izterjavo, preiskave urada OLAF itd.); poziva Komisijo, naj ugotovi povprečno, najkrajšo in najdaljšo življenjsko dobo odkrite nepravilnosti v okviru centraliziranega upravljanja;

33.  je zadovoljen, da je bilo število primerov, sporočenih kot goljufije, ki se nanašajo na Evropski socialni sklad, v letu 2013 za 40 % manjše kot v letih 2009 in 2010 in da je bilo leto 2013 tretje leto zapored, v katerem se je ohranil ta pozitiven trend;

34.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so za programsko obdobje 2007–2013 upravna preverjanja, preverjanja na kraju samem in revizije vodile k znatno večji stopnji ugotavljanja goljufij, in sicer 63 %, za razliko od stopnje manj kot 20 % v prejšnjem sedemletnem obdobju, čeprav se je stopnja leta 2013 nekoliko zmanjšala na 55 %;

35.  je seznanjen, da je Komisija leta 2013 na področju kohezijske politike zaključila 217 primerov prekinitve izplačil, 131 primerov v znesku 1 977 milijona EUR pa je bilo konec leta še v obravnavi; ugotavlja še, da je Komisija v letu 2013 sprejela 15 sklepov o začasni ustavitvi plačil, januarja 2014 pa dva;

36.  ugotavlja, da je bilo leta 2013 na področju predpristopne pomoči odkritih 33 goljufij v skupnem znesku 14,4 milijona EUR in da se jih je večina nanašala na posebni pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja (SAPARD); ugotavlja še, da je bilo v okviru predpristopnega instrumenta odkritih devet goljufij v skupnem znesku 1,2 milijona EUR; ugotavlja, da so stopnje izterjave na področju predpristopne pomoči v obdobju 2003–2013 za nepravilnosti in goljufije dosegle 37,36 % oziroma 29,22 %; poziva Komisijo in države prejemnice predpristopne pomoči, naj sprejmejo ukrepe, ki bodo povečali stopnjo izterjave za sredstva instrumenta za predpristopno pomoč;

37.  poziva, naj se predlaga zmanjšanje števila programov porabe, predvsem tistih, ki se delno prekrivajo, in da se čim bolj osredotoči na programe za države članice, ki pomoč najbolj potrebujejo, tako da vsi programi ne bodo nujno namenjeni dejavnostim v vseh državah članicah;

38.  izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da so bile pri več projektih, ki jih financira EIB, prisotne korupcija in goljufije; meni, da dokument EIB z dne 8. novembra 2013, ki opredeljuje politiko EIB o preprečevanju koruptivne prakse, goljufij, prikritega dogovarjanja, uporabe prisile, oviranja, pranja denarja in financiranja terorizma, kaže na pomanjkanje zadostnega nadzora v številnih primerih izvajanja projektov, ki jih financira EIB; je zaskrbljen zaradi dejstva, da je EIB v letu 2013 financirala projekt Passante di Mestre v skupni vrednosti 350 milijonov EUR in da razmišlja celo o njegovem refinanciranju v dodatnem znesku 700 milijonov EUR prek projektnih obveznic, čeprav je pri projektu prišlo do korupcije in goljufij, ki so pripeljale do aretacije več vpletenih oseb; zato poziva EIB, naj v dokazanih primerih goljufije in korupcije ustavi in/ali blokira predvideno in aktualno financiranje ustreznega projekta;

II.Opredeljene težave in potrebni ukrepi

39.  poudarja svojo zaskrbljenost glede trajnih groženj proračunu EU, ki izhajajo tako iz neupoštevanja pravil (nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije) kot iz namernih kršitev in kaznivih dejanj (tj. goljufije); vztraja pri okrepljenem sodelovanju med državami članicami in Komisijo, da bi zagotovile pomembne in primerne ukrepe in sredstva, s katerimi bi se izognili nepravilnostim, ki ne pomenijo goljufije, in jih popravili ter se borili proti goljufijam;

40.  poudarja, da se že več let dogaja, da države članice podatkov ne posredujejo pravočasno ali pa ne posredujejo točnih podatkov; ponovno izraža zaskrbljenost nad tem, da države članice še zmeraj uporabljajo različne pristope za odkrivanje in sporočanje nepravilnosti in goljufij, tudi na področju kohezijske politike in kmetijstva, in da v nekaterih primerih prihaja do nestandardizirane razlage pri uporabi pravnega okvira; poudarja, da Parlament, Komisija in OLAF zaradi takšnega ravnanja težje opravljajo primerjave, podajajo objektivne ocene in izdajajo priporočila; poziva Komisijo, naj pripravi skupne smernice in kazalnike, da bi zapolnila vrzel v različnih pristopih držav članica, ter vzpostavi enotno in celovito bazo podatkov o dejansko ugotovljenih nepravilnostih in sprejetih ukrepih, vključno s primeri goljufije in korupcije pri javnih uslužbencih, s čimer bi oblastem in državljanom zagotovila zanesljive, primerljive in centralizirane podatke za izvajanje učinkovitih popravnih ukrepov in za nepristransko oceno dejanske, ne zgolj zaznane, stopnje resnosti nepravilnosti in strani, ki so bile zanjo odgovorne;

41.  ugotavlja, da so bila priporočila Komisije državam članicam, o statusu izvajanja katerih se poroča v letnem poročilu Komisije za leto 2013, v letu 2012 – zlasti o službah za usklajevanje boja proti goljufijam, splošnih pravilih glede goljufij, reformi javnega naročanja, poročanju o goljufijah, sistemih preverjanja in kontrole ter ocenjevanju tveganja – v splošnem primerna, vendar obžaluje, da nekateri problemi niso bili ustrezno obravnavani; ugotavlja na primer, da se priprave za izvajanje večletnega finančnega okvira 2014–2020 in njegovih določb o preprečevanju goljufij niso začele v vseh državah članicah; poziva države članice, naj upoštevajo priporočila Komisije iz leta 2012 in ukrepajo v zvezi z vsemi priporočili, ki jih je nanje naslovila v poročilu iz leta 2011 in tudi v poročilu iz leta 2013, za primere, ko niso mogle ukrepati, pa naj pošljejo obrazložitev;

42.  priznava dejstvo, da so nepravilnosti, ki niso goljufije, pogosto posledica slabega poznavanja pravil, zapletenih zahtev in predpisov; poudarja, da je za spremembe pravil, ki se nanašajo na prihodke in odhodke, tudi za tiste, katerih cilj je poenostavitev, potreben čas, da jih sprejmejo organi, odgovorni za njihovo ustrezno izvajanje; poziva države članice in Komisijo, naj v zvezi s tem bolje uskladijo razlago pravnega okvira in njegovo dosledno izvajanje, sprejmejo ciljno usmerjene in pravočasne ukrepe za okrepitev upravnih zmogljivosti, tako v javni upravi kot med deležniki, vključno z organizacijami civilne družbe, med drugim s pomočjo usmerjanja in usposabljanja ter z oblikovanjem shem za zadrževanje kvalificiranega in usposobljenega osebja; poziva institucije EU in države članice, naj pripravijo vmesno oceno o tem, ali nova regulativna struktura kohezijske politike dodatno preprečuje tveganje za nepravilnosti in ga zmanjšuje, ter naj ovrednotijo možnost za večjo regulativno poenostavitev obstoječih pravil;

43.  meni, da bi bilo treba države članice, ki same ugotavljajo in sporočajo nepravilnosti, tudi goljufije, podpirati in jih spodbujati, da dodatno izboljšajo svoje sisteme poročanja in upravljanja; izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da Komisija ni zmožna ugotoviti, ali so majhno število nepravilnosti in goljufij, ki so jih odkrile nekatere države članice, in velike vrzeli v številu sporočenih primerov v različnih letih posledica neučinkovitosti nadzornih sistemov teh držav članic ali ne;

44.  obžaluje, da zgolj nekatere države članice namenjajo zadostna sredstva za boj proti goljufijam, in meni, da je nesprejemljivo, da v primeru nepravilnosti, ki pomenijo goljufije, nekatere države članice izvajajo zgolj popravne ukrepe, ne da bi preiskale morebitno kaznivo dejanje in sankcionirale odgovorne, s čimer ne ščitijo ustrezno niti finančnih interesov EU niti finančnih interesov posameznih davkoplačevalcev; ugotavlja, da so statistični podatki držav članic v zvezi s kazenskimi zadevami in njihovimi izidi nepopolni, zaradi česar je težko oceniti učinkovitost postopkov za preiskovanje in sodni pregon goljufij v državah članicah; zato meni, da bi morala imeti sprejetje sklepov, s katerimi se uvaja kazenskopravna odgovornost na ravni EU, in ustanovitev Evropskega javnega tožilstva kot orodja za začetek in usklajevanje preiskav takšnih nepravilnosti močan odvračilni učinek za nezakonita dejanja ter za neupoštevanje primernega postopka pri pregonu in kaznovanju korupcije ali kriminala, ki škodi finančnim interesom EU;

45.  meni, da so učinkoviti ukrepi proti korupciji mogoči, če se ukrepi kazenskega prava spoštujejo in dopolnijo z drugimi ukrepi, kot so večja preglednost in odgovornost; zato vztraja, da morajo države članice pokazati odločno politično voljo pri učinkovitem boju proti korupciji, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, s sprejetjem učinkovite protikorupcijske zakonodaje in obstoječih predlogov na ravni EU, in poziva državljane, naj prepričljivo izvajajo pritisk na vlade, da si bodo odločno prizadevale za smiselne protikorupcijske politike;

46.  pozdravlja prvo poročilo Komisije o protikorupcijski politiki v EU, ki je bilo objavljeno februarja 2014, saj meni, da gre za dragoceno orodje za spremljanje in ocenjevanje prizadevanj pri boju proti korupciji, in ponovno potrjuje, da bi bilo treba omogočiti zlasti večjo izmenjavo obstoječih najboljših praks, ki so izpostavljene v tem poročilu; pozdravlja tudi sporočilo Komisije o boju proti korupciji v EU (COM(2011)0308), v katerem so preučeni potrebni ukrepi za boljše izvajanje obstoječih protikorupcijskih instrumentov in predlagani načini, kako na številnih notranjih in zunanjih področjih politike bolj poudariti protikorupcijske vidike; vendar ugotavlja, da je pomembno razširiti področje uporabe protikorupcijskega poročila na čezmejne elemente korupcije in elemente korupcije na ravni EU ter na ocenjevanje ukrepov, sprejetih za izboljšanje integritete institucij EU, ter poudarja potrebo po celoviti in skladni protikorupcijski strategiji, ki bo vsebovala vse politike EU in med drugim obravnavala pomisleke iz prvega protikorupcijskega poročila EU; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu poroča o tem, kako institucije EU izvajajo notranjo protikorupcijsko politiko, vključno z obveznostmi v okviru Konvencije OZN proti korupciji;

47.  poudarja potrebo po strukturiranem usklajevanju med organi upravljanja in organi za boj proti goljufijam ter pomen usklajevanja in izmenjave najboljših praks med državami članicami in med različnimi upravami znotraj iste države članice, da bi v največji možni meri homogenizirali pristop k obravnavanju goljufij; poziva Komisijo, naj oblikuje mehanizem za izmenjavo informacij med pristojnimi nacionalnimi uradi, da bi omogočila navzkrižno primerjavo računovodskih izkazov za transakcije med dvema ali več državami članicami in pomagala pri odkrivanju nadnacionalnih goljufij v okviru novega večletnega finančnega okvira 2014–2020, pri tem pa upoštevala makrokategorijo evropskih strukturnih in investicijskih skladov (Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorske zadeve in ribištvo), s čimer bi zagotovila horizontalni pristop k zaščiti finančnih interesov Evropske unije;

48.  poudarja, da je večja preglednost, ki omogoča ustrezen nadzor, ključna za odkrivanje sistemov goljufije; opozarja, da je Parlament v prejšnjih letih Komisijo pozival k sprejetju ukrepov, da bi zagotovili preglednost na enem mestu, kar zadeva vse upravičence do sredstev EU iz vseh držav članic, tako da bi na spletnem mestu Komisije objavili seznam vseh upravičencev, ne glede na to, kdo upravlja ta sredstva, in na podlagi standardnih kategorij podatkov, ki jih zagotovijo vse države članice, v vsaj enem delovnem jeziku Unije; poziva države članice, naj sodelujejo s Komisijo ter ji posredujejo popolne in zanesljive podatke glede upravičencev do sredstev EU, ki jih upravljajo države članice; obžaluje, da ta ukrep ni bil izveden, in poziva Komisijo, naj ga nujno izvede; obžaluje, da Komisija ni upoštevala večkratnih pozivov;

49.  poziva Komisijo, naj spodbuja primerno zakonodajo o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti, dostopu do informacij in preglednosti lobiranja, saj je to potrebno za zagotovitev državljanskega nadzora nad vladami in institucijami EU in za javni nadzor nad njihovim delovanjem, in naj uporabi financiranje EU za to, da podpre delo neodvisnih organizacij na tem področju, med drugim za vzpostavitev finančne podpore za čezmejno preiskovalno novinarstvo;

50.  spodbuja Komisijo, naj še bolj okrepi svojo nadzorno vlogo v zvezi z odhodki proračuna EU, in sicer z revizijskimi, kontrolnimi in inšpekcijskimi dejavnostmi, akcijskimi načrti za popravne ukrepe in opozorilnimi pismi pred vložitvijo zahtevkov za plačilo; poziva države članice in njihove organe, naj okrepijo prizadevanja ter izkoristijo potencial, da bi ugotovile in popravile napake, preden od Komisije zahtevajo povračilo, tako da v celoti uporabijo informacije, ki so jim na voljo; v zvezi s tem poudarja posebno vrednost preventivnih ukrepov pri preprečevanju nezakonitih izplačil, tako da kasneje ne bi bilo treba izterjati nezakonito prilaščenih sredstev;

51.  pozdravlja sprejetje direktiv o javnih naročilih in direktive o podeljevanju koncesij ter dejstvo, da je deset držav članic že uvedlo posebne ukrepe ali sklope ukrepov v zvezi z javnimi naročili, da bi zmanjšale korupcijo in povečale preglednost ter učinkovitost sistemov upravljanja, kontrol in revizij; poziva Komisijo, naj nadaljuje izvajanje pravil o javnih naročilih, da bi državam članicam z usmerjanjem, delitvijo najboljših praks in usposabljanjem zagotovila potrebno podporo; poziva Komisijo, naj stalno in nepristransko spremlja, kako države članice upoštevajo veljavne direktive, in po potrebi začne postopke za ugotavljanje kršitev;

52.  ugotavlja, da stopnja nepravilnosti in goljufij, do katerih je prišlo zaradi nespoštovanja pravil glede javnega naročanja, še vedno ostaja visoka; poziva države članice, naj čim prej v nacionalno zakonodajo prenesejo nedavno sprejeto Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju(8), Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev(9) in Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb(10), da se dodatno zmanjša tveganje nepravilnosti in goljufij;

53.  pozdravlja ustanovitev strokovnega centra za krepitev upravnih zmogljivosti, ki podpira javne uprave, odgovorne za upravljanje ESRR in kohezijskega slada, ter uvedbo akcijskega načrta za javna naročila, ki ga je strokovni center pripravil v sodelovanju s pristojnimi službami Komisije; vendar zahteva, da mora Komisija poročati o dosedanjih konkretnih rezultatih, doseženih zaradi dejavnosti centra in izvajanja prej navedenega akcijskega načrta;

54.  poziva Komisijo, naj ohrani svojo strogo politiko prekinitev in odložitev plačil;

55.  pozdravlja poročilo o izvajanju strategije Komisije za boj proti goljufijam in usmerjanju organov upravljanja držav članic pri izvajanju ustreznih določb proti goljufijam; vendar vztraja, da mora Komisija z delegiranimi in izvedbenimi akti, ki se nanašajo na evropske strukturne in naložbene sklade, sprejeti enostavnejša pravila, s čimer bo pripomogla k uspešnemu in učinkovitemu črpanju, ter hkrati zagotoviti, da delegirani in izvedbeni akti ne bodo ogrožali ravni boja proti goljufijam;

56.  pozdravlja ustanovitev služb za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS) v državah članicah, kot je zahtevano v členu 3(4) nove uredbe o uradu OLAF, in dejstvo, da je Nemčija znova potrdila delovno sodelovanje z uradom OLAF; je seznanjen s tem, da je cilj služb AFCOS poenostaviti učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij z uradom OLAF, ter vztraja, da države članice, ki še niso imenovale teh služb, to storijo nemudoma; pričakuje, da bodo službe AFCOS pripomogle k boljšemu sporočanju nepravilnosti in prispevale k uravnoteženemu tolmačenju ustreznih aktov EU; je kljub temu zaskrbljen zaradi velikih razlik, ki že obstajajo med različnimi službami AFCOS, ki so bile ustanovljene v državah članicah, v zvezi s funkcijami, nalogami in pooblastili ter človeškimi viri, ki so jim bili dodeljeni; priznava, da Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 ne določa podrobno pooblastila, institucionalnega okvira in nalog služb AFCOS, vendar meni, da so te službe operativno neodvisne s celovitim pooblastilom, ki vključuje preiskovalno pooblastilo, in pomenijo referenčno vrednost, ki jo morajo razviti vse države članice;

57.  je seznanjen s poročanjem Komisije o rezultatih programa Hercule II; je seznanjen s tem, da je bil proračun tega programa v letu 2013 zmanjšan na 14 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 9,9 milijona EUR v odobritvah plačil v primerjavi z letom 2012, zaradi česar je prišlo do težav pri izpolnjevanju finančnih obveznosti iz leta 2013 in prejšnjih let; z zadovoljstvom ugotavlja, da se države članice vedno bolj zanimajo za dejavnosti programa Hercule II, kar se kaže v vedno večjem številu vlog, prejetih po objavi razpisov za zbiranje predlogov; pozdravlja pozitivne rezultate, ki so bili zaradi uporabe zelo napredne in nadnacionalno združljive tehnične opreme, kupljene s pomočjo programa, doseženi leta 2013 na primer v Nemčiji, Španiji in Romuniji;

58.  pozdravlja sprejetje uredbe, s katero se je vzpostavil program Hercule III za proračunsko obdobje 2014–2020 in ki omogoča višji najvišji možni delež sofinanciranja za nepovratna sredstva za tehnično pomoč v višini 80 % upravičenih stroškov, v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih pa do 90 %, namesto najvišjega deleža 50 % iz sklepa o programu Hercule II; ugotavlja, da je bil prvi razpis za zbiranje predlogov uspešno objavljen leta 2014; je kljub temu zaskrbljen, da na program že zelo vpliva vprašanje neporavnanih plačil, kar bi lahko vodilo k morebitnemu negativnemu učinku na financirane in bodoče projekte; opozarja na pomen dobrih finančnih instrumentov, kot sta Pericles 2020 in Hercule III, pri boju proti nezakonitim dejavnostim, ki vplivajo na sredstva Unije;

59.  pozdravlja dobre rezultate številnih skupnih carinskih operacij, pri katerih so urad OLAF in države članice sodelovali z različnimi službami tretjih držav ob dejavni podpori GD Obdavčenje in carinska unija ter agencij Europol in Frontex in pri katerih je bilo med drugim zaplenjenih 68 milijonov pretihotapljenih cigaret, 124 kg kokaina in 140 000 litrov dizelskega goriva;

60.  ugotavlja, da je urad OLAF leta 2013 izdal 353 priporočil za upravne, disciplinske, finančne ali sodne ukrepe, ki bi jih morale sprejeti ustrezne institucije, organi, službe in agencije EU ali pristojni nacionalni organi, in da so bila za izterjavo priporočena sredstva v višini 402,8 milijona EUR; je zaskrbljen, da je stopnja vloženih obtožnic v skladu s sodnimi priporočili urada OLAF za obdobje 2006–2013 zgolj približno 54 %; je zaskrbljen, saj nizka raven vloženih obtožnic kakovost in uporabnost rezultatov preiskav urada prikazuje v slabi luči; poziva Komisijo, naj nujno poveča učinkovitost tega urada; meni, da je popoln in primeren nadzor nad delom urada OLAF, ki ga izvaja nadzorni odbor (brez poseganja v potekajoče preiskave), nepogrešljiv, zato poziva Komisijo in urad OLAF, naj izboljšata sedanje razmere, v katerih nadzorni odbor ne more uresničiti svojega namena; obžaluje tudi pomanjkanje informacij o stopnji obsodb v primerih kaznivih dejanj v škodo proračuna Unije;

III.Preiskave in vloga urada OLAF

61.  je seznanjen s tem, da je urad OLAF poročal, da je v letu 2013 prejel največ evidentiranih informacij doslej, in da trdi, da je izdal več priporočil kot kadarkoli prej; poudarja, da je bila spremenjena tudi metoda štetja prejetih informacij in izdanih priporočil; poziva nadzorni odbor, naj analizira učinke teh sprememb podatkov in kakovost priporočil, ki jih izda urad OLAF;

62.  poziva nadzorni odbor urada OLAF, naj obvesti Parlament o trajanju preiskav urada in o metodi za izračun tega časa, saj se je ta metoda leta 2012 spremenila; poudarja, da bi lahko ta sprememba pripomogla k umetnemu zmanjševanju navideznega trajanja preiskav; poziva nadzorni odbor, naj natančno analizira kakovost informacij, ki jih posreduje OLAF, vključno s poročili, posredovanimi institucijam;

63.  je seznanjen s sprejetjem novih delovnih ureditev med uradom OLAF in njegovim nadzornim odborom in poziva k hitri rešitvi preostalih vprašanj med tema institucijama;

o
o   o

64.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Evropskemu računskemu sodišču, nadzornemu odboru urada OLAF in uradu OLAF.

(1) UL L 84, 20.3.2014, str. 6. (2) UL L 248, 18.9.2013, str. 1. (3) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (4) UL C 51E, 22.2.2013, str. 121. (5) UL C 161E, 31.5.2011, str. 62. (6) UL L 312, 23.12.1995, str. 1. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0338. (8) UL L 94, 28.3.2014, str. 65. (9) UL L 94, 28.3.2014, str. 243. (10) UL L 94, 28.3.2014, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o poročilu o napredku Črne gore za leto 2014 (2014/2947(RSP))

P8_TA(2015)0063 B8-0211/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z 19. in 20. junija 2003 ter priloge z naslovom Solunska agenda za Zahodni Balkan: premik k evropski integraciji,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani(1) z dne 29. Marca 2010,

–  ob upoštevanju izida pristopne konference EU-Črna gora z dne 16. decembra 2014,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 22. maja 2012 o napredku Črne gore pri izvajanju reform (COM(2012)0222) in sklepov Sveta z dne 26. junija 2012 o odločitvi glede začetka pristopnih pogajanj s Črno goro 29. junija 2012,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2014–2015 z dne 8. oktobra 2014 (COM(2014)0700) ter priloženega delovnega dokumenta služb Komisije o napredku Črne gore za leto 2014 (SWD(2013)0301) in okvirnega strateškega dokumenta za obdobje 2014–2020, sprejetega 19. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 16. decembra 2014 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu,

–  ob upoštevanju izjave in priporočil z devetega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora Evropska unija-Črna gora (SAPC) 1. in 2. decembra 2014,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Črni gori,

–  ob upoštevanju dela stalnega poročevalca Odbora za zunanje zadeve za Črno goro Charlesa Tannocka,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Črna gora trenutno edina država v regiji, ki je odprla in začasno zaprla poglavja v pogajanjih z EU, kar je dobrodošel razvoj dogodkov; ker se šteje, da ima zaradi te vodilne vloge večjo odgovornost tudi v regionalnem okviru in na splošno v širitvenem procesu;

B.  ker se vsaka država kandidatka ocenjuje glede na njene dosežke in bo nadaljnji napredek odvisen od učinkovitega izvajanja reformnih strategij in akcijskih načrtov v državi;

C.  ker sta trajnostni dialog in konstruktivno sodelovanje med vlado in opozicijo pomembna za napredovanje priprav na pristop in zagotavljanje zaupanja državljanov v volilni proces in državne institucije; ker bi vse politične sile v državi morale ostati osredotočene na proces pristopa k EU;

D.  ker bi morala Črna gora doseči nadaljnje prepričljive rezultate pri spoštovanju načela pravne države, kar je temeljni predpogoj za pristop k EU in prevzem obveznosti članstva v EU; ker je korupcija še vedno zelo pereče vprašanje;

E.  ker ima civilna družba pomembno vlogo v reformnem procesu in pristopu k EU;

F.  ker sta vprašanji svobode izražanja in medijev še vedno problematični; ker je med obdobjem poročanja prišlo do novih primerov nasilja nad mediji, čeprav se je število poročanih primerov zmanjšalo; ker morajo pristojni organi izboljšati preiskave in pregon starih in novih incidentov ter ustvariti pozitivno ozračje za svobodno in neodvisno delovanje medijev;

1.  pozdravlja napredek, dosežen v pristopnih pogajanjih, in je seznanjen z odprtjem šestnajstih poglavij, med drugim poglavij 23, 24 in 31, in začasnim zaprtjem dveh (znanost in raziskave ter izobraževanje in kultura);

2.  spodbuja k nadaljevanju pristopnih pogajanj na podlagi izvedenih reform in doseženih konkretnih rezultatov, zlasti kar zadeva načelo pravne države, medijsko okolje in boj proti korupciji; pozdravlja, da so bili 16. decembra 2014 sprejeti številni zakoni v skladu z akcijskim načrtom za poglavje 23; meni, da mora napredku v pogajanjih in izboljšavi strateškega, normativnega in institucionalnega okvira slediti dejanski napredek v praksi, s posebnim poudarkom na izvajanju ustreznih akcijskih načrtov in strategij;

3.  pozdravlja dodatno okrepitev pogajalskih struktur, vključno z uvedbo načela pravne države; poziva vlado, naj okrepi sodelovanje znotraj institucij in razširi medministrsko posvetovanje;

4.  ponovno izraža, da so reforme v zvezi s pravno državo v osrčju procesa evropskega vključevanja in bistven pogoj za napredek v skupnih pristopnih pogovorih; meni, da politična volja ostaja ključna za doseganje in ohranjanje znatnega napredka v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, kar je lakmusov test za neodvisnost, učinkovitost in strokovnost pravosodnega sistema;

5.  se zaveda, da je za dosego potrebnega napredka v pogajanjih pomembno zagotoviti vključevalno naravo procesa reform z dejavno udeležbo civilne družbe; poziva k dejavnejšemu parlamentarnemu nadzoru na tem področju;

6.  pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za leto 2014, da se okrepi parlamentarni nadzor, in parlamentarnega etičnega kodeksa decembra 2014; poudarja, da je treba povečati parlamentarne zmogljivosti Črne gore in sprejeti nadaljnje ukrepe v zvezi z julija 2013 sprejetim tehničnim poročilom o domnevni zlorabi javnih sredstev za namene političnih strank, in da je ukrepanje sodstva še vedno pomanjkljivo; poziva vlado, naj preuči ustrezna priporočila črnogorskega parlamenta in izboljša parlamentarni dostop do ustreznih informacij;

7.  je zaskrbljen, da je zaradi zelo polariziranega političnega ozračja v državi glavna opozicijska stranka bojkotirala določena parlamentarna zasedanja, zlasti vprašanja predsednika vlade, kar ogroža demokratično delovanje institucij; zato poziva vse politične sile v vladi in opoziciji, naj se osredotočijo na proces pristopa k EU ter se posvetijo trajnostnemu dialogu in konstruktivnemu sodelovanju, še zlasti v parlamentu; poudarja, da je za uspešno izvajanje in trdnost institucij potrebna odločna politična volja;

8.  poziva vlado k dejanskemu izvajanju priporočil OVSE/ODHIR, Beneške komisije in skupine GRECO o volilnih pravilih v skladu z evropskimi standardi in najboljšo prakso, vključno s pravico do neodvisne kandidature na volitvah in sorazmernim javnim financiranjem volitev, da se zagotovijo enaki pogoji za vse kandidate, ter finančno revizijo delovanja političnih strank; ugotavlja, da so lokalne volitve zasenčile obtožbe o nepravilnostih pri volitvah; poudarja, da bi morali pristojni organi te obtožbe preiskati in po potrebi kazensko preganjati;

9.  poudarja pomen jasne razmejitve med državo in strankami; pozdravlja novi zakon o političnem financiranju, ki je bil sprejet decembra 2014, in poziva vse politične stranke, naj si prizadevajo za njegovo učinkovito izvajanje, s ciljem znatnega zmanjšanja možnosti za zlorabo javnih sredstev; obžaluje dejstvo, da so bili pomembni deli ustrezne zakonodaje sprejeti brez medstrankarskega soglasja;

10.  pozdravlja, da Komisija reformi javne uprave v širitvenem procesu namenja večjo pozornost; pozdravlja dejstvo, da je napredek na dobri poti v zvezi s tem, vendar ugotavlja, da bi bilo mogoče sprejeti nadaljnje ukrepe za izboljšanje kakovosti zakonodaje in lokalne uprave; je zaskrbljen zaradi politizacije javne uprave; poziva k napredku, kar zadeva povečanje preglednosti, učinkovitosti in odgovornosti osrednje in lokalne uprave, ter izboljšanju njihovega usklajevanja, skupaj z usklajevanjem med lokalnimi samoupravami, zlasti na področju naložb, načrtovanja projektov in izvajanja; meni, da je poglavitno odpraviti pomanjkljivosti na področju zaposlovanja, razrešitve in meril ocenjevanja, pomanjkljivosti pri neizvajanju ocen delovne uspešnosti ter šibkih upravnih, nadzornih in inšpekcijskih zmogljivostih;

11.  spodbuja nadaljnje ukrepe za okrepitev zmogljivosti urada varuha človekovih pravic v zvezi s primeri proti diskriminaciji;

12.  pozdravlja novo strategijo reforme sodstva za obdobje 2014–2018 ter z zadovoljstvom ugotavlja splošno pravočasno izvajanje s tem povezanega akcijskega načrta in izvolitev novega vrhovnega državnega tožilca; pozdravlja nove pravne ukrepe za večjo preglednost pri izvolitvi državnih tožilcev; ugotavlja, da je napredek, zabeležen na področju pravosodne reforme, olajšal odprtje štirih dodatnih poglavij na medvladni konferenci decembra 2014; spodbuja k nadaljnjim prizadevanjem na področju spremljanja in še večjega zmanjšanja sodnih zaostankov in trajanja sodnih postopkov, pa tudi povečanja učinkovitosti ustavnega sodišča;

13.  pozdravlja napredek Črne gore v zvezi z izvajanjem reform, katerih cilj je zagotoviti neodvisnost in večjo učinkovitost sodstva; ostaja resno zaskrbljen zaradi neprimernega vplivanja na neodvisnost sodstva, zlasti pri zaposlovanju sodnikov in tožilcev ter njihovem poklicnem napredovanju; poudarja, da je nujno izboljšati izbirna merila za imenovanja in napredovanja, pa tudi spoštovati načela zakonitosti in sorazmernosti v disciplinskih postopkih; poziva k sprejetju ključnih reformnih ukrepov v sistemih zaposlovanja sodnikov in tožilcev ter njihovega poklicnega napredovanja in disciplinskih sistemih; ugotavlja, da bodo nekateri od teh pomislekov obravnavani v svežnju organizacijskih zakonov o pravosodju;

14.  je zaskrbljen zaradi števila nerešenih zadev na ustavnem sodišču, zlasti tistih, povezanih z morebitnimi sistematičnimi kršitvami človekovih pravic, kot je pobuda za preučitev ustavnosti zakona o prekrških;

15.  je zaskrbljen, ker si nihče zares ne prizadeva za rešitev vprašanja nekaznovanosti za vojna hudodelstva; spodbuja pristojne oblasti, naj tudi na najvišji ravni zagotovijo pravočasen pregon primerov vojnih hudodelstev; poziva pristojne organe, naj učinkoviteje preiskujejo vojna hudodelstva ter naj storilce teh dejanj kazensko preganjajo, jim sodijo ter jih kaznujejo v skladu z mednarodnimi standardi, naj zagotovijo izvajanje sodnih odločb in naj žrtvam omogočijo hiter dostop do sodnega varstva in pravične odškodnine;

16.  je zaskrbljen, ker je bilo kljub precejšnjim finančnim sredstvom, ki so jih mednarodni donatorji namenili organom, doseženega le malo napredka na področju preprečevanja korupcije, ki še vedno ogroža pravilno delovanje in stabilnost demokratičnih institucij, načelo pravne države in gospodarski razvoj; poziva k bolj dejavni vlogi nacionalne komisije za izvajanje strategije za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki je ključna enota za protikorupcijsko usklajevanje; poudarja, kako bistveno je, da vlada, vsi sektorji javnega življenja in civilna družba dejavneje preprečujejo korupcijo in okrepijo zakonodajni okvir in varstvo prijaviteljev nepravilnosti ter pri tem učinkovito sodelujejo;

17.  poziva oblasti, naj povečajo zmogljivost tožilstva, sodstva, policije in drugih organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter naj dosežejo prepričljive rezultate pri preiskovanju, pregonu in obsodbi na vseh ravneh, tudi v primerih korupcije na visoki ravni; pozdravlja sprejetje protikorupcijske zakonodaje, zlasti o lobiranju, splošnih upravnih postopkih, javnih naročilih in spremembah zakonov o preprečevanju navzkrižja interesov; poziva k dejanskemu začetku izvajanja teh zakonov, da bi omogočili tesnejše sodelovanje med organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj in okrepili sistem nadzora nad navzkrižjem interesov in prijavo premoženjskega stanja; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje teh zakonov; meni, da je pomembno okrepiti institucije, da bodo bolj proaktivno pristopile k boju proti korupciji, in v celoti vključiti nov parlamentarni odbor za nadzor nad protikorupcijskim uradom, ki naj prejme zadostna sredstva; poudarja, da so pomanjkljivosti v zvezi z neodvisnostjo in odgovornostjo pravosodnega sistema še vedno zelo zaskrbljujoče in škodijo boju proti korupciji;

18.  poleg tega poziva sodstvo, naj bolj pregledno obravnava primere, povezane s korupcijo in organiziranim kriminalom, zlasti ko gre za objavo imen družb, posameznikov in javnih uslužbencev, ki so bili obsojeni vpletenosti v tovrstna kazniva dejanja;

19.  ugotavlja, da utegne pogosto spreminjanje zakonodaje preprečiti učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu; poziva k povečanju zmogljivosti pristojnih organov, zlasti za preiskovanje zapletenih primerov in njihovo obravnavanje; pozdravlja spremembo kazenskega zakonika, da se preprečita radikalizacija in verska skrajnost ter se ju nadzoruje; pozdravlja nov kazenski zakon, v katerem je med kaznivimi dejanji tudi pridružitev tujim bojevnikom, tudi džihadistom; poziva pristojne organe k učinkovitemu izvajanju ustreznih pravnih določb, da bi preprečili in spremljali vse morebitne grožnje varnosti črnogorskih državljanov; poudarja pomen boja proti vsem oblikam skrajnosti;

20.  pozdravlja, da je bil podpisan sporazum o strateškem in operativnem sodelovanju med Črno goro in Europolom, dosežen napredek pri pogajanjih o sklenitvi sporazuma z Eurojustom, in da so črnogorske institucije pridobile status opazovalke v pomembnih evropskih pravosodnih mrežah; spodbuja k tesnemu operativnemu sodelovanju z ustreznimi evropskimi pravosodnimi organi, tudi glede trgovine z ljudmi;

21.  je seznanjen z nedavnimi prizadevanji za izboljšanje mehanizmov posvetovanja z organizacijami civilne družbe, da bi v vključujočem procesu dosegli večjo preglednost pri ustvarjanju politike in sprejemanju zakonodaje; pozdravlja javno razpravo o reviziji 23. in 24. poglavja akcijskega načrta; poziva pristojne organe, naj izoblikujejo vzdržno javno financiranje teh organizacij in ustrezen institucionalni okvir; pozdravlja dejstvo, da je vlada imenovala nov svet za razvoj nevladnih organizacij; poziva pristojne organe, naj prilagodijo pravni okvir in prakse, da bi zaščitili aktiviste civilne družbe pred napadi in sovražnostjo, h katerim naj bi spodbujale nekatere časopisne hiše, ter naj ustvarjajo ozračje, v katerem bo mogoče delati brez strahu ali povračilnih ukrepov;

22.  ponovno poudarja pomen svobode izražanja kot ene od temeljnih vrednot Evropske unije; meni, da je neodvisnost novinarjev bistvenega pomena; je zelo zaskrbljen zaradi vse slabšega stanja na področju medijske svobode in nizkih poklicnih in etičnih standardov zaposlenih v medijih v Črni gori; močno obžaluje nadaljevanje ciljnih napadov na novinarje in medijske objekte; ugotavlja, da je črnogorska vlada ustanovila komisijo za preiskavo napadov na novinarje; poziva pristojne organe, naj izvajajo priporočila te komisije in si prizadevajo za stalne rezultate pri pregonu in končno obsodbo storilcev; meni, da je za poglobitev demokratičnih standardov bistveno imeti neodvisen javni medijski zavod z neodvisnim uredništvom ter stabilnim in vzdržnim financiranjem; poudarja odgovornost vseh v politiki in medijih za ustvarjanje ozračja strpnosti do drugačnih mnenj; poudarja, da javne izjave v podporo medijske svobode pomagajo pri ustvarjanju okolja, ki spodbuja spoštovanje in zaščito novinarjev; pozdravlja sporazum med predstavniki medijev o pregledu etičnega kodeksa kot prvi korak k izboljšanju samoregulacije medijev; meni, da je nujno sprejeti jasen zakonodajni okvir, v katerem bodo določeni predpisi glede lastništva in financiranja medijev;

23.  meni, da je pregledna obravnava totalitarne preteklosti, vključno z odprtjem arhivov tajnih služb, korak v smeri demokratizacije, odgovornosti in institucionalne trdnosti;

24.  pozdravlja dejstvo, da je bila protidiskriminacijska zakonodaja skoraj v celoti prilagojena pravnemu redu; poziva oblasti, naj odpravijo ostale pomanjkljivosti v zvezi z rasno diskriminacijo in uvedejo sankcije; poziva oblasti, naj svetu za boj proti diskriminaciji zagotovijo vsa potrebna finančna in upravna sredstva; čeprav priznava določen napredek pri socialnem vključevanju in izobraževanju romskega prebivalstva, je zaskrbljen zaradi stopnje osipa Romov v izobraževalnih procesih in njihovega nizkega deleža glede na celotno študentsko populacijo; poziva k podpori pobudam, ki spodbujajo urejanje bivalnih razmer in zagotavljanje zdravstvenega varstva, izobrazbe in zaposlitve romskemu prebivalstvu ter opolnomočenje in visokošolsko izobraževanje romskih žensk; pozdravlja, da so si pristojni organi med drugo parado ponosa prizadevali zaščititi pravice LGBTI in je ta dogodek potekal brez incidentov; je zaskrbljen, da se napadi na pripadnike LGBTI skupnosti in aktiviste nadaljujejo; poziva politične akterje in akterje civilne družbe k boju proti razširjeni sovražnosti in nasilju zoper spolne manjšine, zlasti naj si prizadevajo na področju izobraževanja in ozaveščanja javnosti, da se bo spremenil odnos do tega, in poskrbijo za usposabljanje policije, tožilcev in sodnikov;

25.  pozdravlja izboljšave zakonodajnega okvira za pravice invalidov; ugotavlja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za usklajenost s pravnim redom EU; poziva vlado, naj pospeši prizadevanja za dostop invalidov do stavb, in obžaluje, da invalidi še vedno nimajo dostopa do večine državnih in lokalnih ustanov, vključno z izbranimi prednostnimi ustanovami (kot so parlament in sodišča); je še vedno zaskrbljen zaradi visoke stopnje invalidov, ki po osnovni in srednji šoli predčasno opustijo šolanje; ugotavlja, da je zelo pomembno poskrbeti za primerno preglednost sklada za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov ter njegovih izdatkov;

26.  poudarja, da je treba še okrepiti izvajanje in nadaljnje spremljanje zakonov in politik, povezanih z otroki, ter zagotoviti zadostne zmogljivosti; poziva, naj se izboljša kakovost izobraževanja za vse otroke, obenem pa naj se nadaljujejo prizadevanja v podporo ranljivim otrokom; opozarja, kako pomembno je reformo na področju sodnega sistema za obravnavo mladoletnikov razširiti tudi na otroke v upravnih, civilnih in kazenskih postopkih, da bi se povečal dostop do pravnega varstva;

27.  je zaskrbljen zaradi še vedno majhnega napredka na področju pravic žensk, enakosti spolov, udeleženosti žensk v politiki in na trgu dela, pa tudi na področju nasilja v družini; v zvezi s tem poudarja nujnost hitrejšega napredka na področju pravic žensk, enakosti spolov, udeleženosti žensk v politiki in na trgu dela, pa tudi na področju nasilja v družini; v zvezi s tem poziva k večji vključitvi parlamenta, bolj strukturiranemu sodelovanju s civilno družbo, okrepljenim institucionalnim zmogljivostim, pa tudi k boljšemu sodelovanju med socialnimi službami ter organi preiskovanja in pregona kaznivih dejanj; poziva, naj bodo v središču vseh ukrepov pravice žrtev ter naj se zagotovi ustrezna skrbnost pri preprečevanju in preiskovanju dejanj nasilja v družini ter kaznovanju storilcev teh dejanj in zagotavljanju odškodnine;

28.  pozdravlja črnogorske politike, katerih namen je ustvariti vzdušje strpnosti in vključevanja za vse nacionalne manjšine; odločno poziva črnogorske oblasti, naj dodatno zaščitijo večnacionalno identiteto Boke Kotorske ter okrepijo njeno kulturno in gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami članicami EU;

29.  pozdravlja, da se še naprej zagotavlja in uveljavlja pravica do svobode mišljenja, vesti in veroizpovedi; ugotavlja, da je še vedno prisotna napetost med srbsko in črnogorsko pravoslavno cerkvijo, zlasti glede lastništva; poziva k sprejetju novega zakona o pravnem statusu verskih skupnosti;

30.  poziva vlado, naj izvede trajne gospodarske reforme, vključno z zakonskimi prepisi o protikonkurenčnih mehanizmih, s katerimi bo spodbudila konkurenčnost in premostila strukturne pomanjkljivosti, ter naj odpravi zelo razširjen neformalni sektor ter na splošno izboljša poslovno okolje; poziva k okrepitvi socialnega dialoga med različnimi partnerji; poleg tega poziva h krepitvi zmogljivosti za oblikovanje in usklajevanje gospodarske politike, tudi z javnimi posvetovanji, da bi se zmanjšala odstopanja med posameznimi regijami; vztraja pri zahtevi po učinkovitem boju proti davčnim utajam; je zaskrbljen, da utegnejo pravne in pravosodne negotovosti, med drugim na področju izdajanja dovoljenj, upravnih postopkov za davčne zadeve in izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, povzročiti tveganje za gospodarske subjekte in omajati sposobnosti Črne gore, da bi privabila tuje vlagatelje; poudarja, kako pomembno je rešiti trgovinske spore s tujimi vlagatelji, ki so ključnega pomena za črnogorsko gospodarstvo je prav tako zaskrbljen, ker se razmere na trgu dela niso bistveno izboljšale ter sta brezposelnost mladih in dolgoročna brezposelnost še vedno visoki, zato poziva k dejavnemu ukrepanju na tem področju;

31.  ugotavlja, da je dialog med obema stranema industrije še vedno nezadosten in poziva k nadaljnji krepitvi pravic tistih, ki ustanovijo nove sindikate; pozdravlja predloge sprememb delovnega prava za ureditev pravic zaposlenih v primeru stečaja; spodbuja vlado, naj pospeši delo na svojem prvem programu zaposlovanja in socialnih reform, da bi lahko prepoznali in se posvetili ključnim izzivom Črne gore na področjih politike zaposlovanja, socialnega vključevanja in zmanjševanja revščine;

32.  izreka pohvale za izvajanje zakona o malih podjetjih in pridružitev Črne gore programu EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME); poziva, naj se pospeši izvajanje podpornih shem javnega sektorja za mala in srednja podjetja, saj so ta ena od vodilnih sil gospodarskega razvoja;

33.  je še vedno zelo zaskrbljen zaradi zamud pri rešitvi stečajnega postopka največjega industrijskega proizvajalca v Črni gori, tovarne aluminija KAP, s čimer država krši obveznosti iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma (SPS); poziva vlado in sodelujoče strani, naj dosežejo vzdržno rešitev za KAP, ki bo v skladu s pravili o državni pomoči iz tega sporazuma ter bo temeljila na preglednosti in načelu pravne države;

34.  obžaluje, da je Črna gora ignorirala sodno odredbo ciprskega sodišča o prodaji tovarne KAP, in Črno goro poziva, naj v celoti prizna odločitve sodnih oblasti držav članic EU;

35.  spodbuja Črno goro k nadaljnjemu napredku v zvezi v varstvom okolja in podnebnimi spremembami s krepitvijo upravnih zmogljivosti, pripravo trajnostnih energetskih politik in zavzemanjem za okolju prijazen gospodarski model, ki spodbuja naložbe, da bi poskrbeli za skladnost s pravnim redom, ki se nanaša na okolje in podnebne razmere; ponovno opozarja, da je treba pripraviti nacionalno energetsko strategijo, ki bo upoštevala številne različne obnovljive vire energije in potrebo po varstvu naravne dediščine ter zaščitenih in mednarodno priznanih območij; odločno poziva k posvetovanjem o čezmejnih projektih;

36.  poziva k dolgoročnemu načrtovanju turizma na obali in oblikovanju trdnih mehanizmov za preprečevanje uničevanja okolja in korupcije na področju prostorskega načrtovanja in gradnje;

37.  izreka pohvalo proaktivni udeležbi Črne gore in njeni konstruktivni vlogi na področju regionalnega in mednarodnega sodelovanja ter v procesu regionalne sprave; čestita vladi, da je uspela doseči popolno usklajenost s skupno zunanjo in varnostno politiko EU, in spodbuja organe, naj tudi v prihodnje usklajujejo zunanjepolitična stališča s stališči EU, še zlasti glede na sedanje razmere mednarodnih terorističnih groženj; izreka čestitke vladi, saj je bila Črna gora poleg Albanije edina kandidatka na Zahodnem Balkanu, katere stališča glede razmer v Ukrajini so bila usklajena s stališči in sklepi EU; poziva črnogorske oblasti, naj okrepijo sodelovanje z mednarodnimi političnimi in gospodarskimi partnerji, da bi se okrepila odpornost države na zunanji pritisk in poskuse destabilizacije države in regije; pozdravlja sodelovanje države v civilnih in vojaških misijah EU, Nata in OZN;

38.  poziva vse članice Nata, zlasti tiste, ki so hkrati države članice EU, naj dejavno podprejo pristop Črne gore k zvezi Nato, da bi okrepili varnost na Jadranskem morju, kjer so vse druge države že članice Nata, in posledično tudi regionalno varnost;

39.  spodbuja Črno goro, naj začne v pristopnem procesu čim prej konstruktivno in v sosedskem duhu obravnavati tudi preostala nerešena dvostranska vprašanja; ponovno poudarja potrebo po hitri rešitvi še vedno odprtih vprašanj določitve meja in nasledstva s Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Kosovom; spodbuja nadaljnje sodelovanje s sosednjimi državami z izmenjavo izkušenj pri pristopnih pogajanjih; pozdravlja dejstvo, da ima Črna gora v Pogodbi o energetski listini status opazovalke;

40.  poziva k hitri sporazumni rešitvi vprašanja meje z Republiko Hrvaško, če pa ne bi bilo mogoče najti sporazumne rešitve, poziva, naj se spor reši na mednarodnem sodišču v Haagu v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava;

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Črne gore.

(1) UL L 108, 29.4.2010, str. 3.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2014 (2014/2948(RSP))

P8_TA(2015)0064 B8-0212/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se državi dodeli status kandidatke za članstvo v EU, ter njegovih sklepov z dne 17. decembra 2013, ob upoštevanju sklepov Sveta Evropske unije z dne 16. decembra 2014,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu z dne 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav zahodnega Balkana k Uniji,

–  ob upoštevanju sklepov z enajstega srečanja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki je potekalo 23. julija 2014,

–  ob upoštevanju poročila o napredku, ki ga je pripravila Komisija (SWD(2014)0303), in njenega sporočila z naslovom "Strategija širitve in glavni izzivi v obdobju 2014–2015" (COM(2014)0700), pa tudi okvirnega strateškega dokumenta za obdobje (2014–2020), sprejetega dne 19. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 817 (1993) in št. 845 (1993),

–  ob upoštevanju sodbe Meddržavnega sodišča o izvajanju začasnega sporazuma z dne 13. septembra 1995,

–  ob upoštevanju mnenja Beneške komisije o sedmih spremembah ustave Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, sprejetega 10. in 11. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju ugotovitev mednarodne misije za opazovanje volitev OVSE/ODIHR, ki je bila izvedena za predsedniške in predčasne parlamentarne volitve,

–  ob upoštevanju dvanajstega srečanja skupnega parlamentarnega odbora EU in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki je potekalo 26. in 27. novembra 2014,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij,

–  ob upoštevanju dela, ki ga je opravil Ivo Vajgl, stalni poročevalec za to državo v okviru Odbora za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija že devet let med kandidatkami za pristop k EU in je najbolj napredovala pri usklajevanju s pravnim redom EU;

B.  ker je Komisija Svetu že šestkrat priporočila, naj začne pogajanja; ker se je država pripravljena pogajati z EU; ker je Evropski parlament zadnjih osem let stalno pozival k začetku pristopnih pogajanj s to državo in ker bi lahko nadaljnje prelaganje začetka pogajanj negativno vplivale na reformne procese v državi ter verodostojnost EU v regiji;

C.  ker je Svet zaradi nerešenega problema z Grčijo v zvezi z imenom blokiral začetek naslednje faze pristopnega procesa; ker dvostranska vprašanja ne bi smela ovirati pristopnih pogajanj z Evropsko unijo; ker utegne imeti prepočasen napredek v tem procesu neugodne posledice za regionalno stabilnost in tudi verodostojnost EU, saj se lahko demokratični standardi v državi poslabšajo;

D.  ker nadaljnja preložitev prispeva k vedno večjemu nezadovoljstvu makedonske javnosti glede zastoja procesa vključevanja v EU ter pomeni tveganje zaostritve domačih težav in notranjih napetosti;

E.  ker se bo vsaka (potencialna) država kandidatka ocenjevala glede na lastne dosežke, časovni načrt za pristop pa se bo določil glede na hitrost in kakovost potrebnih reform;

F.  ker bi bilo treba dvostranska vprašanja čim prej obravnavati v konstruktivnem duhu, ob tem pa upoštevati načela in vrednote Združenih narodov in EU;

G.  ker je parlamentarno delo oteženo, saj ni konstruktivnega dialoga med vlado in opozicijo, ki od volitev to delo bojkotira; ker je odgovornost tako vlade kot opozicije zagotoviti trajno politično sodelovanje, ki je bistvenega pomena za demokratični razvoj države in uresničevanje evropskega programa; ker je bilo poročanje medijev o volitvah pristransko, dejavnosti države in političnih strank pa niso bile strogo ločene;

H.  ker na dvanajstem srečanju skupnega parlamentarnega odbora ni bilo mogoče sprejeti skupnega priporočila; ker popolno delovanje tega odbora bistveno, da se zagotovi nadzor nad pristopnim procesom;

I.  ker so pravna država, svoboda medijev, regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi bistveni deli širitvenega procesa EU;

J.  ker korupcija in organizirani kriminal ostajata velik problem; ker sta svoboda izražanja in neodvisnost medijev še vedno ogroženi;

1.  že devetič zapored poziva Svet, naj brez odlašanja določi datum začetka pogajanj, da se ne izgubi zagona ter se spodbudijo reforme pravnega reda in okrepi proces demokratizacije; znova poudarja, da vprašanje imena, ki je dvostransko vprašanje, ne bi smelo ovirati začetka pogajanj, čeprav bi ga bilo treba rešiti še pred zaključkom pristopnega procesa; se strinja z oceno Komisije, da dejstvo, da strani po skoraj dveh desetletjih pogovorov pod okriljem posrednikov nista dosegli kompromisa, neposredno škoduje evropskim težnjam te države in njenih državljanov; poziva obe vladi, naj sprejmeta konkretne ukrepe in poiščeta obojestransko sprejemljivo rešitev; ponavlja pomen in nujnost konstruktivnega pristopa k sosedskim izzivom glede teh dvostranskih vprašanj;

2.  opominja na zavezo držav članic, da se bodo v letu 2015 znova posvetile temu vprašanju in tako omogočile začetek pristopnih pogajanj; meni, da bi začetek pogajanj z EU pozitivno prispeval k reševanju dvostranskih sporov in pripeljal do dodatnih, nujnih reform, zlasti na področju spoštovanja načela pravne države, neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji; poudarja, da nadaljnje odlaganje pogajanj povzroča vse večje nepredvidljive stroške za državo in neugodno vpliva na regionalno stabilnost; poudarja, da bo podaljševanje statusa quo spodkopalo verodostojnost in učinkovitost širitvene politike EU in škodilo njenemu položaju v regiji;

3.  znova izraža mnenje, da se dvostranskih vprašanj ne bi smelo uporabljati za oviranje pristopnega procesa; meni, da dvostranska vprašanja ne bi smela ovirati uradnega začetku pristopnih pogajanj, bi jih pa bilo treba rešiti še pred koncem pristopnega procesa; se zaveda, da ena od strani ne spoštuje sodbe Meddržavnega sodišča z dne 5. decembra 2011 o izvajanju začasnega sporazuma iz septembra 1995; poziva Grčijo, naj potrdi zavezo, zapisano v solunski agendi iz leta 2003, ter ustvari pozitivno ozračje za reševanje dvostranskih razhajanj v duhu evropskih vrednot in načel; poziva k nadaljnjemu napredku, tudi v okviru medvladnih stikov na visoki ravni in dvostranskih odnosov z Bolgarijo, da bi v pogajanjih dosegli sporazum o dobrih sosedskih odnosih, na podlagi katerega bi reševali skupna vprašanja; ponavlja zaskrbljenost zaradi uporabe zgodovinskih tem v trenutni razpravi s sosedi ter pozdravlja vsa prizadevanja za skupno praznovanje skupnih zgodovinskih dogodkov s sosednjimi državami članicami EU; meni, da bi lahko to prispevalo k boljšemu razumevanju zgodovine in dobrim sosedskim odnosom;

4.  poziva k dejavnejši udeležbi EU pri reševanju vprašanja glede imena in podpira proaktiven pristop političnih voditeljev EU; poziva novo podpredsednico/visoko predstavnico, naj osnuje nove pobude za izhod iz slepe ulice in s posebnim poročevalcem Združenih narodov sodeluje pri iskanju rešitve, ki bo sprejemljiva za obe strani; poziva Svet, naj v prvi polovici leta 2015 opravi temeljito razpravo o možnostih makedonskega vključevanja v EU; vztraja, da bi bilo treba vse države kandidatke in morebitne kandidatke v procesu vključevanja obravnavati glede na njihove dosežke; meni, da bi nadaljevanje pristopnega dialoga na visoki ravni s Komisijo zagotovilo dodatno kakovost procesa reform;

5.  poziva vse članice Nata, zlasti vse države članice EU, ki so članice Nata, naj dejavno podprejo pristop Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije k zavezništvu Nato, da bi dosegli večjo varnost in politično stabilnost v jugovzhodni Evropi;

6.  spodbuja vzpostavitev čezmejnega sodelovanja na področju zgodovine, kulture in izobraževanja ter spodbujanja evropskih vrednot, ki podpirajo prizadevanja za demokratične spremembe; v zvezi s tem poziva sosednje države članice EU, naj v duhu dobrih sosedskih odnosov podprejo pripravljenost za uvedbo demokratičnih sprememb, kar pomeni podporo začetku pogajanj;

7.  spodbuja državo, naj s svojimi sosedami oblikuje skupne strokovne odbore za zgodovino in izobraževanje, da bi prispevali k objektivni razlagi zgodovine, okrepili akademsko sodelovanje in spodbujali pozitivno naravnanost mladih do sosedov;

8.  odločno spodbuja oblasti in civilno družbo, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zgodovinsko spravo, da se premagajo delitve med različnimi etničnimi in narodnimi skupinami ter znotraj njih, vključno z državljani, ki se opredeljujejo za Bolgare;

9.  je seznanjen s svežnjem predlogov za spremembo ustave; meni, da bi bilo mogoče nekatere predloge, vključno z določbami v zvezi z opredelitvijo zakonske zveze in oblikovanje mednarodnih finančnih con, še izboljšati v skladu s priporočili Beneške komisije; opozarja tudi, da je treba spoštovati Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in upoštevati pravni red EU; poudarja, da je treba za vsakršno ustavno spremembo skrbno pripraviti izvedbeno zakonodajo; poudarja, da so v postopku dolgotrajne ustavne spremembe potrebna široka politična podpora, konstruktivni dialog in sodelovanje med vsemi političnimi silami; poudarja potrebo po vsevključujoči javni razpravi ter skrbnem posvetovanju in doseganju soglasja z opozicijskimi strankami, civilno družbo in ustreznimi deležniki;

10.  je zaskrbljen zaradi polariziranega političnega ozračja v državi; poziva vlado, naj spoštuje vlogo parlamenta in naj predvidi dovolj časa in priložnosti za posvetovanje, tudi o ustavnih spremembah, da bo mogoč nemoten in neodvisen parlamentarni nadzor; poziva vlado in vse politične stranke, naj si prizadevajo za izboljšanje odnosov, da bi ohranile politično stabilnost, zagotovile trajno konstruktivno politično sodelovanje in pospešile evropski program; opozarja, da je sklepanje kompromisov temelj delujoče demokracije; poudarja, da mora biti pristopni proces bolj vključujoč in pregleden; poudarja, da je povolitveni bojkot problem, ki ga je treba rešiti v duhu skupne odgovornosti vlade in opozicije za pravilno delovanje parlamenta; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj sodeluje z vsemi strankami za olajšanje političnega dialoga;

11.  je zelo zaskrbljen zaradi vse slabših odnosov med vlado in opozicijo, kar zlasti zadeva nedavno napoved predsednika vlade o obtožnicah zoper opozicijskega voditelja, pa tudi obtožbe nasprotne strani, da so bila storjena kazniva dejanja; obsoja ves nezakoniti nadzor in poziva, naj se vse obtožbe objavijo ter naj se o njih svobodno poroča; poziva, naj se opravi neodvisna preiskava vseh obtožb in izvedenega nadzora, ki bo temeljila na popolnem spoštovanju načel preglednosti, nepristranskosti in domneve nedolžnosti; ponovno poudarja pomen spoštovanja temeljnega načela svobode izražanja; poziva vse politične akterje, naj sodelujejo v konstruktivnem dialogu, da bo njegov poudarek na strateških prednostnih nalogah države in državljanov;

12.  obžaluje, da opozicija ne sodeluje pri rednem delu skupnega parlamentarnega odbora; meni, da je nadvse pomembno zagotoviti pravilno delovanje tega odbora, torej morajo biti v vseh njegovih postopkih ustrezno zastopane vse parlamentarne stranke;

13.  je zaskrbljen, ker je medetnično sožitje še vedno krhko in pomeni izziv za državo; je zaskrbljen zaradi vse večjih medetničnih napetosti, ki kažejo na pomanjkanje zaupanja med skupnostmi; ostro obsoja uporabo etnocentričnega razdiralnega besednjaka, zlasti med volilnimi kampanjami; poudarja, da bi lahko začetek pristopnih pogajanj z EU državi pomagal bolje reševati ta problem, saj bi okrepil medetnično enotnost v okviru tega skupnega cilja; obsoja vse oblike skrajnega nacionalizma in etnocentrizma, ki še poglabljajo družbeno razdeljenost; poziva vse politične stranke in organizacije civilne družbe, naj se dejavno zavzemajo za vključujočo in strpno večetnično in večversko družbo ter naj varujejo pravice vseh pripadnikov etničnih manjšin; želi opomniti, da je izobraževanje bistvenega pomena za doseganje strpnosti in spoštovanja med različnimi narodi; poziva Komisijo, naj pospeši projekte in programe za okrepitev medetičnega dialoga in medsebojnega razumevanja;

14.  pozdravlja, da je članstvo v EU še vedno strateška prednostna naloga te države; spodbuja jo, naj še bolj utrdi reforme in spremeni politiko in prakso, ki še vedno ovirata njeno evropsko prihodnost, ter naj zagotovi napredek pri izvajanju prednostnih nalog na področju reform, povezanih z EU, tudi v okviru pristopnega dialoga na visoki ravni;

15.  je seznanjen z oceno OVSE/ODIHR, da so bile predsedniške in predčasne parlamentarne volitve aprila 2014 učinkovito izvedene; je kljub temu zaskrbljen, ker dejavnosti države in političnih strank niso jasno ločene, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi za demokratične volitve, zaskrbljen pa je tudi zaradi pristranskega poročanja medijev in obtožb o ustrahovanju volivcev; pozdravlja volilne reforme, vendar odločno poziva oblasti, naj raziščejo domnevne nepravilnosti pred in med volitvami; poziva vlado, naj pravočasno upošteva vsa priporočila ODIHR, da bo izboljšala volilni proces, vključno z upravljanjem in točnostjo volilnih imenikov; v zvezi s tem tudi opozarja, da je treba volilne imenike pripraviti v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi;

16.  poziva vlado, naj odpravi pomanjkljivosti pri zagotavljanju pomoči iz instrumenta za predpristopno pomoč, na primer stalne težave v kontrolnih sistemih, nezadostno usklajevanje znotraj posameznih institucij in med njimi, zamude pri javnih naročilih, nizko stopnjo črpanja sredstev in nizko zmogljivost institucij; poziva k tesnejši povezanosti pomoči EU in nacionalnih reformnih strategij in k uporabi sredstev instrumenta za predpristopno pomoč kot vzvoda za bistveno večjo decentralizacijo proračuna v državi; poziva k ukrepanju, da se preprečijo nadaljnje izgube pri uporabi pomoči in pospeši izvajanje programov za večji učinek pomoči EU;

17.  pozdravlja novi zakonodajni okvir za javno službo in zaposlovanje v javnem sektorju, sprejet februarja 2014, in meni, da je s tem storjen korak k zagotovitvi enotne, pregledne in odgovorne javne uprave; je zaskrbljen, ker javna uprava kljub napredku na področju zakonodaje ostaja razdrobljena, spolitizirana in pod vplivom politike; jo odločno spodbuja, naj bo na vseh ravneh bolj strokovna in neodvisna; spodbuja prizadevanja za izvajanje zakonodaje ob doslednem spoštovanju načela preglednosti, zaslug in pravične zastopanosti; poziva vlado, naj sprejme program za reformo javnega finančnega poslovodenja;

18.  spodbuja k polnemu izvajanju ohridskega okvirnega sporazuma; poziva, naj se po zaključnem pregledu njegovega izvajanja oblikujejo priporočila politike; toplo priporoča, naj se ta sporazum obravnava kot bistven element pravne države, odnosov med skupnostmi in nadaljnje decentralizacije; odločno spodbuja razvoj lokalnega upravljanja in dolgoročne ukrepe za krepitev zaupanja na politični ravni, na primer javne razprave o koristih okvirnega sporazuma; poziva vlado in pristojne lokalne organe, naj začnejo izvajati strategijo integriranega izobraževanja in naj povečajo financiranje v ta namen; meni, da je pomembno v ta proces vključiti organizacije civilne družbe; priporoča bolj proaktiven pristop, da bi zagotovili etnično, kulturno in jezikovno identiteto vseh skupnosti;

19.  pozdravlja visoko stopnjo usklajenosti s pravnim redom ter večjo učinkovitostjo in strokovnostjo sodišč, kar je rezultat obsežne reforme pravosodja; je kljub temu zaskrbljen zaradi neprimernega političnega vpliva na nekatere sodne postopke in poudarja, da bi moralo sodstvo delovati povsem neodvisno, brez zunanjih pritiskov parlamentarne in izvršne veje oblasti; poudarja, da je treba poskrbeti za ustrezno spoštovanje pravosodnih standardov v skladu z evropskimi normami in najboljšo prakso; poziva k poenotenju sodne prakse, da se zagotovita predvidljiv sodni sistem in zaupanje javnosti; poziva k večji kakovosti pravosodja, pogostejši uporabi zunajsodnih sredstev in alternativnega reševanja sporov, boljšemu strateškemu načrtovanju, večji pravni varnosti za ranljive pripadnike družbe ter večji udeležbi strokovnih združenj in organizacij civilne družbe pri spremljanju neodvisnosti sodstva;

20.  je seznanjen, da je bil dosežen napredek pri izvajanju protikorupcijskih programov za obdobje 2011–2015, krepitvi osebne in institucionalne integritete ter medinstitucionalnem in mednarodnem sodelovanju; ugotavlja, da še vedno niso rešene precejšnje težave v zvezi z uresničevanjem zakonodaje proti pranju denarja, tudi pri čezmejnih vprašanjih, izvajanjem nacionalnih ocen tveganja in povečanjem operativne učinkovitosti; ponavlja, da bi morala biti neodvisna in polno delujoča državna protikorupcijska komisija vodilna državna ustanova za reševanje tega vprašanja; poziva pristojne organe, naj za boljše delovanje te komisije izboljšajo povezanost IT med sodišči in tožilstvom ter vzpostavijo centralni register javnih uslužbencev;

21.  poziva k učinkovitejšemu izvajanju protikorupcijskih politik in zakonodaje, zlasti v politiki in javni upravi, pri javnem naročanju in v organih pregona, pa tudi k povečanju upravnih zmogljivosti; poziva Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo k nadaljnjim prizadevanjem za čim več obsodb v primerih korupcije na visoki ravni; poziva neodvisne organizacije civilne družbe in medije, naj razkrivajo korupcijo ter podpirajo neodvisne in nepristranske preiskave in sodne procese; poziva državno tožilstvo, naj omogoči ustrezno in pravočasno preiskavo teh trditev;

22.  z zadovoljstvo ugotavlja, da je uveden pravni in institucionalni okvir za boj proti organiziranemu kriminalu; izraža pohvalo za dejavno regionalno in mednarodno sodelovanje te države, tudi prek Eurojusta in Europola; pozdravlja vrsto uspešnih policijskih operacij proti organiziranim skupinam, zlasti prekinitev mednarodnih poti za trgovino s prepovedanimi drogami in tihotapljenje migrantov;

23.  obsoja vse oblike političnega in/ali verskega ekstremizma in meni, da je treba čezmejno sodelovati z drugimi državami zahodnega Balkana in državami članicami EU; odobrava spremembe kazenskega zakonika, ki podrobneje opredeljujejo kazniva dejanja in kazni za osebe, ki sodelujejo v političnem in verskem ekstremizmu; odločno ponavlja, da je glede na sedanjo mednarodno teroristično grožnjo potrebna skupna proaktivna strategija za zunanjo, varnostno in obrambno politiko; opozarja, da bi se bilo treba v okviru javne politike boriti proti vsem oblikam ekstremizma, pri tem pa preprečiti stigmatizacijo katere od verskih skupin;

24.  obžaluje, da pri pripravi zakonodaje ni sodelovanja z organizacijami civilne družbe in javnimi deležniki; poudarja, da bi moralo tako sodelovanje temeljiti na iskreni pripravljenosti vlade, da se pri pripravi zakonodaje in oblikovanju politike posvetuje z različnimi deležniki; poudarja, da lahko organizacije civilne družbe pomembno prispevajo k ozaveščanju javnosti o pristopnem procesu in pripomorejo, da bo ta preglednejši, bolj odgovoren in vključujoč; spodbuja vlado, naj tudi na podeželju pomaga razviti civilno družbo; poziva vlado, naj začne vsebinsko razpravo z univerzami, profesorji in študenti o reformi visokega šolstva;

25.  spodbuja oblasti, naj od Srbije pridobijo ustrezne arhive jugoslovanske tajne službe; meni, da je pregledna obravnava totalitarne preteklosti, vključno z odprtjem arhivov tajnih služb, korak v smeri demokratizacije, odgovornosti in institucionalne trdnosti;

26.  je zelo zaskrbljen, ker je neodvisnost medijev precej ogrožena, saj je nenehno tarča političnih in finančnih pritiskov; obsoja, da je svoboda izražanja vse bolj omejena, zaradi česar je svoboda tiska v tej regiji na najnižji ravni doslej; v zvezi s tem obžaluje, da je država leta 2015 na lestvici svobode medijev organizacije Novinarji brez meja s 34 mesta iz leta 2009 zdrsnila na 117 mesto; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima država vse večji nadzor nad mediji, med drugim z nadaljnjo odvisnostjo od državnega proračuna, pogosto samocenzuro ter nizkimi poklicnimi in etičnimi standardi; je seznanjen z obrekovanjem v političnem in medijskem okolju in je zaskrbljen zaradi tega; obžaluje, da je bil zakon o avdiovizualnih storitvah spremenjen po hitrem postopku in brez posvetovanja z medijskimi deležniki, čeprav so bili narejeni koraki za obnovitev dialoga med vlado in novinarsko skupnostjo;

27.  poziva vlado, naj izvaja politike za večji pluralnost medijev in raznolikost mnenj ter zagotovi neodvisnost javne radiotelevizije in medijskega regulatorja; zaskrbljeno ugotavlja, da je javna radiotelevizija v obdobju predvolilne kampanje (kot je razvidno iz poročil OVSE/ODIHR) in v zadevah, ki niso bile povezane s kampanjo (kot je razvidno iz poročila Komisije o napredku), poročala precej pristransko v prid vladnim strankam; pozdravlja, da je vlada objavila podatke o vladnem oglaševanju; kljub temu vlado poziva, naj poveča preglednost meril za dodeljevanje sredstev; toplo priporoča Komisiji, naj dejavneje spremlja oblikovanje politik in svetuje v tem procesu, pa tudi spodbuja dialog med vsemi deležniki na področju medijev;

28.  opozarja vlado in politične stranke na njihovo odgovornost pri ustvarjanju kulture vključevanja in strpnosti; poziva k uskladitvi protidiskriminacijskega zakona s pravnim redom Unije, saj ne prepoveduje diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti; obsoja vso nasilje nad skupnostjo LGBTI in poziva, naj se vse storilce, tudi tiste, ki so odgovorni za nasilne napade na podporni center LGBTI v Skopju, privede pred sodišče; poudarja, da je treba odpraviti predsodke do Romov in njihovo diskriminacijo ter sprejeti nadaljnje ukrepe in izboljšati njihov položaj, zlasti na področju stanovanjske problematike, zdravja, izobraževanja in zaposlovanja; poziva oblasti, naj na vseh področjih politik upoštevajo vidik enakosti spolov, da se zagotovi enakost med moškimi in ženskami; znova izraža pomisleke glede zakoreninjenih spolnih stereotipov v družbi in nasilja v družini; spodbuja vlado, naj obravnava strukturno vrzel med spoloma na gospodarskem, političnem in družbenem področju in razlike v plačilu; poziva Komisijo, naj izpolni svoje zaveze in v pristopnem procesu prednost nameni poglavju o zaposlovanju in socialni politiki, torej naj v zvezi s tem v okviru pristopnega dialoga na visoki ravni začne pobudo s to državo;

29.  je še vedno zaskrbljen zaradi velike revščine otrok in pomanjkanja zmogljivosti institucij, pristojnih za izvajanje politik in strateških ukrepov na tem področju; poziva vlado, naj si bolj prizadeva za izvajanje revidirane nacionalne strategije o revščini in socialni izključenosti; poziva, naj se večja pozornost nameni poštenemu in učinkovitemu dostopu do pravnega varstva za vse otroke; poudarja, da si mora vlada bolj prizadevati in podpreti invalidne otroke in otroke iz romske skupnosti; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za izboljšanje zdravja otrok in njihove prehrane, zlasti romskih otrok;

30.  odobrava, da država ostaja vodilna v regiji, kar zadeva enostavnost poslovanja, in pozdravlja njeno višjo uvrstitev na lestvici Svetovne banke, in sicer se je z 31. mesta v letu 2013 povzpela na 30. mesto v letu 2014; kljub vsemu ugotavlja, da so težave pri izvajanju pogodb in pogoste spremembe zakonodaje brez ustreznega posvetovanja še vedno velik izziv za poslovno okolje; obenem poudarja, da je treba doseči napredek na področju delovnega prava in okrepiti socialni dialog; poudarja, da je treba poslovno okolje še izboljšati ter podpirati mala in srednja podjetja, zmanjšati regionalne razlike in povezati ustanove za raziskave in razvoj s poslovnim in zaposlitvenim sektorjem;

31.  pozdravlja dejstvo, da se je obseg neposrednih tujih naložb ustalil in je omogočil večjo diverzifikacijo izvoza; ugotavlja, da 80 % vseh neposrednih tujih naložb izhaja iz gospodarskih družb EU in da se je trgovinski tok blaga in storitev z EU še povečal; ponavlja, da je pomembno pritegniti tuje vlagatelje, in meni, da bi zavlačevanje procesa pristopa k EU lahko oviralo tesnejše gospodarsko povezovanje; se zaveda, da je treba povečati javne prihodke in ustvariti delovna mesta v visokoproduktivnih sektorjih, medtem ko je poudarek splošne strukture gospodarstva še vedno na nizkoproduktivnih dejavnostih; poudarja, da bi morala biti vsa pravila, ki se nanašajo na mednarodne finančne cone, skladna s pravnim redom in mednarodnimi zahtevami;

32.  pozdravlja znižanje stopnje brezposelnosti z 29,9 % v prvem četrtletju 2013 na 27,9 % v tretjem četrtletju 2014; poziva vlado, naj si še naprej prizadeva, da bi zmanjšala strukturno in dolgoročno brezposelnost, zlasti mladih (ki presega 50 %) in ranljivimi skupinami, vključno z Romi; poziva jo, naj sprejme reforme, s katerimi bo povečala udeležbo in mobilnost delovne sile ter zmanjšala obsežno sivo ekonomijo, ki še vedno ovira konkurenčnost; je zaskrbljen, ker raven izobraževanja in usposabljanja delovne sile pogosto ne ustreza dejanskim potrebam v gospodarstvu in so bili zato številni mladi kvalificirani delavci prisiljeni oditi v tujino, saj doma niso našli primerne službe; je zaskrbljen zaradi nedavnih zakonodajnih sprememb, ki spodkopavajo pravico do stavke, in poziva oblasti, naj jih revidirajo v skladu s standardi Mednarodne organizacije dela;

33.  ugotavlja, da so bili narejeni koraki za zmanjšanje brezposelnosti žensk, vendar poziva vlado, naj stori več, saj je brezposelnost žensk še vedno veliko višja od povprečja EU;

34.  poudarja, da si je treba v sodelovanju s civilno družbo in ustreznimi deležniki precej prizadevati na okoljskem področju, zlasti na področju kakovosti zraka in vode, varstva narave in ravnanja z odpadki; je zaskrbljen zaradi onesnaženosti zraka in vode; zaskrbljeno ugotavlja, da je bila najvišja dovoljena koncentracija škodljivih delcev že večkrat presežena, zlasti v Skopju, Tetovem, Bitoli, Kičevem in Kavadarcih; poziva pristojne oblasti, naj okrepijo sodelovanje, da se bo izvajala ustrezna zakonodaja in se bodo povečale upravne zmogljivosti ter se bo dodelilo dovolj sredstev za naložbe v infrastrukturo, na primer v čistilne naprave;

35.  obžaluje, da energetski cilji za leto 2013, zlasti kar zadeva energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije, niso bili doseženi; zato poziva k sprejetju ustreznih akcijskih načrtov in k uskladitvi s podnebno politiko EU;

36.  odobrava dejstvo, da je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija nadaljevala dejavno in konstruktivno regionalno sodelovanje in da nima nerešenih mejnih vprašanj s sosedami; pozdravlja dejstvo, da bo ta država kmalu prevzela predsedovanje srednjeevropski pobudi; poziva vlado, naj poskrbi za čim večjo usklajenost z izjavami in sklepi na področju skupne zunanje in varnostne politike; poudarja pomen postopnega usklajevanja s sklepi v zunanji politiki EU;

37.  pozdravlja dosežen napredek in pripravljenost, da se dokončno vzpostavi železniška povezava med to državo in Bolgarijo, zaradi katere se bodo izboljšali gospodarski in družbeni odnosi;

38.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o poročilu o napredku Srbije za leto 2014 (2014/2949(RSP))

P8_TA(2015)0065 B8-0213/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav zahodnega Balkana k Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Sklepa sveta 2008/213/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih Evropskega partnerstva s Srbijo in o razveljavitvi Sklepa 2006/56/ES(1),

–  ob upoštevanju mnenja Komisije z dne 12. oktobra 2011 o prošnji Srbije za članstvo v Evropski uniji (SEC(2011)1208),

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami ter Republiko Srbijo, ki je začel veljati 1. septembra 2013,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta ZN št. 1244 (1999), svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča z dne 22. julija 2010 o skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom in resolucije generalne skupščine ZN št. A/RES/64/298 z dne 9. septembra 2010, ki je potrdila vsebino mnenja in pozdravila pripravljenost EU, da spodbuja dialog med Beogradom in Prištino,

–  ob upoštevanju deklaracije in priporočil z drugega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Srbija, ki je potekalo 26. in 27. novembra 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2013,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Srbije za leto 2014 z dne 8. oktobra 2014 (SWD(2014)0302),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 16. decembra 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2014 o poročilu o napredku Srbije za leto 2013(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o Srbiji: primer obtoženega vojnega zločinca Šešlja(3),

–  ob upoštevanju dela, ki ga je opravil stalni poročevalec Odbora za zunanje zadeve za Srbijo David McAllister,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Evropski svet 28. junija 2013 sklenil začeti pristopna pogajanja s Srbijo; ker je prva medvladna konferenca potekala 21. januarja 2014;

B.  ker je Komisija v poročilu o napredku za leto 2014 poročala o napredku, ki ga je Srbija dosegla na področju evropskega približevanja, in ocenila njena prizadevanja za izpolnitev københavnskih meril ter pogojev stabilizacijsko-pridružitvenega procesa;

C.  ker je treba Srbijo, kot vse države, ki si prizadevajo za članstvo v EU, soditi po lastnih dosežkih pri izpolnjevanju, izvajanju in spoštovanju istega sklopa meril in ker se časovni načrt za pristop določi na podlagi hitrosti in kakovosti nujnih reform;

D.  ker je Evropska unija v središče svoje politike širitve postavila pravno državo;

E.  ker je Komisija poudarila, da je treba okrepiti ekonomsko upravljanje, pravno državo in zmogljivosti javne uprave v vseh državah zahodnega Balkana;

F.  ker je Srbija sprejela pomembne ukrepe za normalizacijo odnosov s Kosovom, kar je privedlo do sklenitve prvega sporazuma o načelih normalizacije odnosov z dne 19. aprila 2013; ker so nujni nadaljnji ukrepi za obravnavo vseh odprtih vprašanj med državama;

G.  ker so dobri sosedski odnosi bistven element uspešnega evropskega vključevanja vsake države in ker bi bilo treba dvostranska vprašanja v pristopnem procesu obravnavati v konstruktivnem in sosedskem duhu v skladu s pogajalskim okvirom ter ob upoštevanju skupnih interesov in vrednot EU; ker so bili v zgodovinskem spravnem procesu med Srbijo in njenimi sosedami sprejeti pomembni ukrepi;

H.  ker je treba v celoti zagotoviti izvajanje pravnega okvira o zaščiti manjšin, zlasti na področjih izobraževanja, uporabe jezika ter dostopa do medijev in verskih obredov v manjšinskih jezikih;

I.  ker Srbija v letu 2015 predseduje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), in sicer v času trajnega konflikta v vzhodni Ukrajini in v času, ko ta organizacija praznuje 40. obletnico sprejetja Helsinške sklepne listine;

1.  pozdravlja uradni začetek pristopnih pogajanj 21. januarja 2014 na prvi medvladni konferenci EU in Srbije ter visoko pripravljenost in predanost, ki jo je srbska vlada pokazala pri pregledu usklajenosti s pravnim redom EU;

2.  pozdravlja izvedbo predčasnih parlamentarnih volitev, ki so jih mednarodni opazovalci pozitivno ocenili; poziva oblasti, naj v celoti upoštevajo priporočila zadnje in predhodnih misij OVSE/ODIHR za opazovanje volitev;

3.  poudarja napredek pri izvajanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med EU in Srbijo ter pomen izboljšanja tega izvajanja; poudarja, da je ta sporazum splošni okvir za poglobitev sodelovanja med EU in Srbijo;

4.  pozdravlja zavezanost evropskemu procesu vključevanja, ki jo je pokazala nova srbska vlada, in poziva Srbijo, naj se odločno loti sistemskih, socialnih in gospodarskih reform; poudarja, da je temeljito izvajanje zakonodaje in politik še vedno bistveni kazalnik uspešnega procesa vključevanja; poziva Srbijo, naj izboljša načrtovanje, usklajevanje in spremljanje izvajanja nove zakonodaje in politik; poudarja, da mora biti pristopni proces bolj vključujoč in pregleden; poudarja, da mora Srbija dodatno napredovati pri njeni prednostni reformi, ki je zagotavljanje pravne države;

5.  spodbuja, da bi bilo treba pri odprtju pogajalskih pogajanj upoštevati razvoj na tehnični ravni, pa tudi politični okvir odnosov med Srbijo in EU; poudarja, da bi bilo treba poglavji 23 (pravosodje in temeljne pravice) in 24 (pravica, svoboda in varnost) obravnavati v začetni fazi pogajanj; vztraja, da je treba jasno opredeliti poglavje 35 pravnega reda EU v zvezi z odnosi s Kosovom; poudarja, da pogajalski okvir nudi merilo za ugotavljanje, ali napredek pri enem poglavju občutno zaostaja za napredkom v pogajanjih nasploh, kar Komisiji omogoča, da priporoči odložitev odprtja ali zaprtja drugih pogajalskih poglavij;

6.  je seznanjen z nedavno objavljenim poročilom Evropskega računskega sodišča, ki je ugotovilo, da je financiranje iz instrumenta za predpristopno pomoč skupaj z drugimi oblikami pomoči Srbiji pomagalo izvesti socialne in gospodarske reforme ter izboljšati upravljanje javnih financ; a ugotavlja, da je reforma pravosodnega sektorja v velikem zaostanku; poziva Srbijo, naj področje državne pomoči uskladi s pravnim redom Unije; pozdravlja na splošno učinkovito uporabo finančne in nefinančne pomoči EU, kakor je ugotovilo Računsko sodišče, in spodbuja organe, naj se oprejo na prakso dobrega upravljanja in obravnavajo preostale pomanjkljivosti pri oblikovanju, izvajanju in trajnosti projektov; poziva Komisijo, naj v okviru instrumenta za predpristopno pomoč še naprej na učinkovit in pregleden način pomaga Srbiji;

7.  izraža zaskrbljenost, da se večina zakonov sprejme po izrednem postopku, ki ne omogoča vedno zadostnega posvetovanja z deležniki in širšo javnostjo;

8.  ugotavlja, da so poplave v Srbiji maja 2014 hudo prizadele prebivalstvo in so negativno vplivale na gospodarstvo; izraža sožalje družinam žrtev; pozdravlja dejstvo, da so EU in posamezne države članice na prošnjo Srbije zagotovile takojšnje in znatne ukrepe za reševanje in pomoč ter julija 2014 organizirale donatorsko konferenco; poudarja, da je Komisija Srbijo povabila, naj se pridruži mehanizmu EU za civilno zaščito, in pozdravlja, da je 16. oktobra 2014 Srbija izrazila zanimanje za pridružitev k njemu;

9.  pozdravlja prvi sporazum o načelih normalizacije odnosov, sklenjen 19. aprila 2013 v okviru dialoga na visoki ravni med predsednikoma vlad Srbije in Kosova; pozdravlja sodelovanje Srbije v procesu normalizacije odnosov s Kosovom in zelo spodbuja, da bi imeli srbski organi konstruktivno vlogo v tem procesu, prav tako pozdravlja nadaljnji razvoj dobrih sosedskih odnosov, kar je v interesu obeh držav; ugotavlja, da so se pogajanja upočasnila, med drugim zaradi predčasnih volitev v Srbiji in na Kosovu; pozdravlja oblikovanje nove vlade na Kosovu, kar je pomemben korak za obnovitev dialoga na visoki ravni z 9. februarja 2015, ki je privedel do sporazuma o pravosodju v Mitrovici, in v zvezi s tem pozdravlja konstruktivno vlogo srbske vlade pri spodbujanju izvoljenih predstavnikov srbske manjšine, naj sodelujejo in prevzamejo svoje pristojnosti v okviru nove koalicijske vlade v Prištini; poziva Srbijo in Kosovo, naj začneta v dobri veri in pravočasno v celoti izvajati že sklenjene sporazume, in EU, da oceni uspešnost obeh strank glede izpolnjevanja njunih obveznosti; spodbuja srbske in kosovske organe k nadaljnji normalizaciji odnosov; poziva k stalnim prizadevanjem obeh strani za zbliževanje med albansko in srbsko skupnostjo; poudarja, da pogajalski okvir zahteva, da se napredek pri normalizaciji odnosov s Kosovom v sklopu poglavja 35 doseže hkrati z napredkom v pogajanjih na splošno; poudarja, da bi bilo treba poglavje 35 odpreti v zgodnji fazi pogajanj; meni, da bi popolna normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom olajšala pristop Srbije k EU;

10.  poziva srbske in kosovske organe, naj okrepijo sodelovanje pri poostrenem nadzoru in uničenju kriminalnih mrež, ki nadzorujejo, izkoriščajo in tihotapijo nezakonite migrante iz Kosova prek Srbije v nekatere države članice EU;

11.  poziva Srbijo, naj si bolj prizadeva za uskladitev svoje zunanje in varnostne politike s politiko EU, vključno glede Rusije; obžaluje, da se Srbija ni odzvala na povabilo, naj v skladu s sklepi Sveta uvede omejevalne ukrepe proti Rusiji, seveda ob upoštevanju tradicionalno trdnih gospodarskih, družbenih in kulturnih vezi med državama; meni, da lahko Srbija odigra pomembno vlogo v odnosih med EU in Rusijo; pozdravlja dejavno udeležbo Srbije v mednarodnih operacijah ohranjanja miru; je seznanjen s tem, da je Srbija s častmi gostila nekatere osebe, za katere velja prepoved izdajanja vizumov EU, in da organizira vojaške vaje z rusko vojsko;

12.  pozdravlja, da Srbija v letu 2015 predseduje organizaciji OVSE, in njene prednostne naloge; ugotavlja, da je Srbija kot predsedujoča organizaciji OVSE pripravljena z vsemi sredstvi podpreti prizadevanja za mirno rešitev obstoječih konfliktov na območju OVSE; spodbuja Srbijo, naj izkoristi to predsedovanje, da bi kot posrednica prispevala k stabilizaciji razmer v vzhodni Ukrajini; poleg tega je seznanjen s pripravljenostjo Srbije za nadaljnje spodbujanje regionalnega sodelovanja; poziva Srbijo kot trenutno predsedujočo organizaciji OVSE, naj pomaga obnoviti to organizacijo kot celovito platformo za reševanje varnostnih vprašanj v Evropi;

13.  spodbuja Srbijo, naj tesneje sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, da bi v državi okrepila sojenja za vojne zločine, in si še naprej prizadeva za regionalno sodelovanje, da bi odpravila nekaznovanost ter žrtvam vojnih zločinov in njihovim družinam zagotovila pravico; poudarja, da je treba nujno sprejeti celovito zakonodajo in politiko za zaščito prič, žrtvam in njihovim družinam pa zagotoviti pravico do odškodnine; ponovno izraža podporo za pobudo REKOM;

14.  poziva Srbijo, naj v duhu sprave in dobrososedskih odnosov v sodelovanju s svojimi sosedi in Komisijo pregleda zakon o organizaciji in pristojnostih državnih organov v postopkih v zvezi z vojnimi zločini;

15.  poziva Srbijo, naj okrepi svoje sodelovanje s sosednjimi državami ter svoja prizadevanja v iskanju pogrešanih oseb, pa tudi v celoti posreduje vse pomembne podatke; v zvezi s tem poziva srbske organe, naj odprejo arhive Jugoslovanske ljudske armade, da bi ugotovile resnico o minulih tragičnih dogodkih in pridobile informacije; prav tako spodbuja oblasti, naj omogočijo in olajšajo pregleden dostop do tistih arhivov, ki se nanašajo na nekdanje jugoslovanske republike, in do dokumentov nekdanje obveščevalne službe (UDBA) ter naj jih tudi posredujejo njihovim vladam;

16.  pozdravlja, da je bila pod okriljem Mednarodne komisije za pogrešane osebe (ICMP) podpisana izjava o vlogi države pri obravnavi vprašanja oseb, ki so pogrešane zaradi oboroženega konflikta in kršitev človekovih pravic; poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja pri iskanju in identificiranju pogrešanih oseb ter iskanju množičnih grobišč iz vojn na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, pa tudi zagotoviti pravico družin žrtev, da se seznanijo z usodo pogrešanih družinskih članov;

17.  ceni konstruktiven pristop srbske vlade k odnosom s sosednjimi državami, saj je to omogočilo velik napredek pri regionalnem sodelovanju in boljših odnosih z EU; spodbuja Srbijo, naj še tesneje sodeluje s sosednjimi državami in sprejme dodatne ukrepe za čezmejno sodelovanje, da bi med drugim izboljšala gospodarski razvoj obmejnih regij in področij, na katerih živijo manjšine; poudarja pomen spodbujanja politik izmenjave in stikov med mladimi v okviru sprave; pozdravlja, da Srbija na splošno upošteva svoje mednarodne obveznosti in je nadalje razvila dvostranske odnose s svojimi sosedi; ponovno poudarja bistveni pomen sprave; spodbuja Srbijo, naj v celoti izvaja dvostranske sporazume s sosednjimi državami in obravnava svoja odprta dvostranska vprašanja na pragmatičen način; pozdravlja srečanje predsednikov vlad Srbije in Albanije 10. novembra 2014 v Beogradu; spodbuja Srbijo, naj dejavno podpre in konstruktivno prispeva k napredku Bosne in Hercegovine v smeri evropskega povezovanja; prav tako pozdravlja, da Srbija še naprej dejavno sodeluje v regionalnih pobudah, kot je Proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP);

18.  poudarja, da imata srbski parlament in civilna družba bistveno vlogo v procesu pristopnih pogajanj; je zadovoljen, da je Parlament 4. junija 2014 sprejel sklep, ki ureja postopek obravnave predlogov pogajalskega stališča med pristopnimi pogajanji; pozdravlja, da so bile 26. avgusta 2014 sprejete smernice za vključitev organizacij civilne družbe v proces sprejemanja predpisov, in poziva k večji udeležbi civilne družbe v procesu vključevanja; poziva vlado, naj se izogiba retoriki, usmerjeni proti EU, in naj z rednimi dialogi in javnimi posvetovanji z vsemi pomembnimi deležniki zagotovi popolno preglednost pogajanj in vse informacije, ki bodo omogočale konstruktivno razpravo o delovanju EU in članstvu v njej, ter omogoči veliko udeležbo v tem procesu;

19.  odobrava delo neodvisnih regulativnih organov ter njihov prispevek k izboljšanju pravnega okvira in povečanju odgovornosti državnih institucij; poudarja, da morajo državne institucije delovati pregledno in odgovorno; podpira delo neodvisnih državnih organov, kot so varuh človekovih pravic, pooblaščenec za informacije javnega značaja in drugi; poziva državne organe, naj varujejo neodvisnost teh uradov in pri izvajanju njihovih pristojnosti v celoti sodelujejo z njimi; meni, da bi jim morali organi zagotoviti vse finančne in upravne vire, ki jih potrebujejo za delo; poudarja, da je treba njihova priporočila ustrezno upoštevati, njihovo neodvisnost pa v celoti spoštovati;

20.  obsoja neutemeljene javne kritike na račun varuha človekovih pravic s strani ministrov, poudarja, da ima varuh človekovih pravic osrednjo vlogo v sistemu medsebojnega nadzora vlade, in poziva oblasti, naj zagotovijo spoštovanje njegove neodvisnosti in integritete; poziva oblasti, naj varuhu človekovih pravic zagotovijo vso politično in upravno podporo pri njegovem delu in naj zaščitijo njegovo pravico, da v skladu z zakonom o informacijah javnega značaja zahteva dostop do uradnih dokumentov;

21.  poudarja, da je Srbija ratificirala pomembne konvencije Mednarodne organizacije dela o pravicah delavcev in spremenjeno evropsko socialno listino; opozarja, da so pravice delavcev in sindikatov kljub ustavnim zagotovilom še vedno omejene, zato Srbijo poziva, naj te pravice dodatno okrepi; ugotavlja, da so za ohranitev jasnosti potrebni dodatni postopki, ki urejajo sindikate in pravico do stavke; ugotavlja, da obstaja le nekaj sektorskih kolektivnih pogodb, več pa jih je poteklo in jih je treba obnoviti; je zaskrbljen, ker socialni dialog ostaja šibek, posvetovanje s socialnimi partnerji pa je neredno; poziva k sprejetju dodatnih ukrepov, s katerimi bi okrepili socialni dialog in posvetovalno vlog teh akterjev pri oblikovanju zakonodaje;

22.  znova poudarja, kako pomembno je brez kakršne koli diskriminacije spodbujati, ščititi in uveljavljati človekove pravice in temeljne svoboščine na vseh ravneh srbske družbe, v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi; ugotavlja, da je bil 2. oktobra 2014 sprejet akcijski načrt za izvajanje protidiskriminacijske strategije, ki poziva k spoštovanju žensk, invalidov, lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, ter vseh manjšin, nacionalnih, etničnih in spolnih, ter k zagotavljanju njihovih pravic; poziva srbske organe, naj si še bolj prizadevajo za enako zastopanost žensk v političnem in javnem življenju; ugotavlja, da upravna zmogljivost na področju enakosti spolov ostaja šibka, zato poziva srbske organe, naj okrepijo prizadevanja v zvezi s tem; pozdravlja odločitev srbske vlade, da dovoli organizacijo parade ponosa, ki je potekala v Beogradu 28. septembra 2014 brez večjih zapletov, in čestita vladi za njeno podporo in tudi policiji, da je pomagala pri njeni izvedi;

23.  želi pohvaliti ustanovitev nacionalnega sveta za pravice otrok in spodbuja ta organ, naj v celoti izkoristi svoj mandat ter zagotovi, da bodo prednostne naloge v zvezi s pravicami otrok v celoti zajete v akcijskih načrtih, ki jih v okviru pristopnega procesa pripravlja vlada Srbije;

24.  ugotavlja, da so bili sprejeti ukrepi za izvajanje strategije in akcijskega načrta za pravosodno reformo v obdobju 2013–2018; pozdravlja sprejetje pravil za ocenjevanje dela sodnikov in tožilcev; poudarja, kako pomembno je neodvisno sodstvo in da je treba pravosodno reformo dokončati, da bi zagotovili popolno neodvisnost in nepristranskost sodnikov in tožilcev; poziva organe, naj ne odlašajo s sprejetjem osnutka zakona o pravni pomoči, obenem pa naj zagotovijo, da najbolj ranljivi državljani ne bodo izvzeti iz dostopa do storitev brezplačne pravne pomoči; poudarja, kako pomembno je rešiti problem primerov zlorabe položaja, in izraža zaskrbljenost zaradi njihove množične preklasifikacije; poudarja, da so nujne ustavne reforme, ki bodo zagotovile neodvisnost sodstva;

25.  pozdravlja trdno politično voljo za boj proti korupciji in nadaljnje uresničevanje priporočil Skupine držav proti korupciji (GRECO); pozdravlja da je srbski parlament 25. novembra 2014 sprejel zakon o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti; pozdravlja, da poteka več preiskav korupcije na visoki ravni in da so bili sprejeti ukrepi za boljše usklajevanje; poudarja, da si je treba močno prizadevati za izboljšanje in polno izvajanje pravnega okvira za boj proti korupciji, reforme pa podpreti z ustreznimi sredstvi; poudarja, da je razkrivanje informacij o potekajočih preiskavah medijem skrb zbujajoče, saj gre za kršitev domnevne nedolžnosti, in da bi ga bilo treba preiskovati, obravnavati in odpraviti v skladu z zakonodajo; prav tako obsoja pritisk medijev ali političnih strank na neodvisne organe za preprečevanje korupcije in v zvezi s tem meni, da bi bilo treba okrepiti pristojnosti in povečati vire agencije za preprečevanje korupcije; ugotavlja, da bi utegnile takšne metode opazno upočasniti napredek pristopnih pogajanj; poziva k nadaljnjim ukrepom za zaščito neodvisnosti in integritete pravosodnega sistema in dostopa do sodstva;

26.  ugotavlja, da sta korupcija in organizirani kriminal v tej regiji zelo razširjena in zavirata demokratični, družbeni in gospodarski razvoj Srbije; meni, da sta regionalna strategija in tesnejše sodelovanje med vsemi državami v tej regiji bistvena za učinkovitejše reševanje teh vprašanj;

27.  z zaskrbljenostjo opaža pomanjkanje preglednosti pri financiranju političnih strank in volilnih kampanj ter posledično tudi visoko tveganje za korupcijo; poudarja, da mora biti financiranje političnih strank pregledno in v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi;

28.  pozdravlja sprejetje zakona o javnih informacijah in medijih, zakona o elektronskih medijih in zakona o javni radioteleviziji ter poziva k njihovemu takojšnjemu izvajanju; poudarja, da bi bilo treba pri izvajanju novega medijskega svežnja prav tako zagotoviti trajnost javne radiotelevizije v jezikih manjšin, pa tudi trajnost in finančno stabilnost javnih storitev ter regionalnih in lokalnih medijev; izraža zaskrbljenost zaradi vse slabših razmer za polno uveljavljanje svobode izražanja v Srbiji in poudarja, da je pri lastništvu medijev nujna popolna preglednost; izraža zaskrbljenost zaradi pritiska na novinarje in groženj proti njim, kar vodi v vse večjo samocenzuro, ter poziva srbske oblasti, naj sprejmejo ukrepe, da bi privedli storilce pred sodišče; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da politični pritisk spodkopava neodvisnost medijev; poudarja, kako pomembna je svoboda medijev, saj gre za eno osrednjih vrednot EU; poziva srbske organe, naj vzpostavijo medijem prijazno okolje, ki bo podpiralo svobodo izražanja in medijev;

29.  poziva srbsko vlado, naj v celoti in brez diskriminacije izvaja zakon o rehabilitaciji; prav tako predlaga, naj dodatno spremeni zakon o vračilu premoženja, da bi odstranila vse postopkovne in pravne ovire za vračilo v naravi;

30.  pozdravlja volitve v svete narodnih manjšin, ki so potekale 26. oktobra 2014; poudarja, kako pomembni so sveti narodnih manjšin pri izvajanju pravic narodnih manjšin, in poziva Srbijo, naj zagotovi, da bo stopnja pridobljenih pravic in pristojnosti ostala nespremenjena v procesu pravne uskladitve s sodbo srbskega ustavnega sodišča, pa tudi njihovo ustrezno in preverljivo financiranje; poziva Srbijo, naj zagotovi skladno izvajanje zakonodaje o varstvu manjšin v vsej državi, tudi na področju izobraževanja, uporabe jezikov, dostopa do medijev in verskih obredov v jezikih manjšin, in ustrezno zastopanost narodnih manjšin v javni upravi, lokalnih in regionalnih organih, pa tudi v nacionalnem parlamentu; spodbuja zavezo Srbije glede priprave posebnega akcijskega načrta o položaju narodnih manjšin v okviru akcijskega načrta za poglavje 23; poziva srbske organe, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za izboljšanje položaja Romov, zlasti na področju izobraževanja, bivalnih razmer in zaposlovanja; poziva vlado, naj izboljša ozaveščenost o državljanskih pravicah med Romi ter naj jim ponudi enako varnostno zaščito; poudarja pomen spodbujanja Romov k udeležbi v javnem življenju; poziva srbske organe, naj izboljšajo načrtovanje, usklajevanje in spremljanje izvajanja politike vključevanja Romov in ukrepov na nacionalni in lokalni ravni;

31.  poudarja, kako pomembno je manjšinskim cerkvam in verskim skupnostim vrniti premoženje, zaseženo pod komunističnim režimom; izpostavlja vlogo države pri oblikovanju nepristranske politike do zgodovinskih cerkva v državi, vključno s tistimi, ki pripadajo manjšinam; poudarja, da verske svobode ni mogoče zagotoviti brez tovrstnega vračila;

32.  ugotavlja, da kulturna raznolikost Vojvodine tudi prispeva k identiteti Srbije ter da zato temeljno skrb predstavlja varstvo in podpiranje njenih manjšin ter ohranjanje in spodbujanje narodnostne raznolikosti, ki je skozi stoletja dobro delovala; poziva, naj se ohranita večjezičnost in kulturna raznolikost; poleg tega poudarja, da se ne sme omajati avtonomije Vojvodine, in poziva vlado, naj brez odlašanja pripravi zakon o pristojnostih in financiranju avtonomne pokrajine Vojvodine;

33.  v zvezi s pomenom evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki ga ima za nadaljnji razvoj čezmejnega sodelovanja med državami članicami EU in njihovimi sosedami, poziva srbsko vlado, naj zagotovi potrebno pravno podlago, ki bo omogočala sodelovanje Srbije v tem združenju;

34.  pozdravlja novo strategijo za reformo javne uprave, ustanovitev posebnega ministrstva za javno upravo in lokalno samoupravljanje ter večjo osredotočenost na načrtovanje in usklajevanje politik po ustanovitvi sekretariata za javne politike, saj so to pozitivni koraki v smeri učinkovitejše javne uprave; izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti pri zaposlovanju uslužbencev javne uprave ter zmogljivosti upravljanja in vodenja na lokalni ravni; poziva oblasti, naj zagotovijo pregleden in na dosežkih temelječ postopek za imenovanje in napredovanje javnih uslužbencev in uradnikov;

35.  spodbuja srbske organe, naj izvedejo strukturne gospodarske reforme, da bi podprli rast, izboljšali poslovno in naložbeno okolje po vsej državi, zagotovili uravnotežen socialni in gospodarski razvoj v vseh regijah, odpravili visoke stopnje brezposelnosti in revščine, izvedli fiskalno konsolidacijo in se borili proti korupciji, ki je še vedno največja grožnja za poslovno okolje; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je stopnja brezposelnosti mladih visoka, in poziva vlado, naj obravnava to vprašanje z zagotavljanjem ustreznih priložnosti za mlade in izobraževanjem v skladu s potrebami trga dela; poudarja, da je treba zagotoviti dostopen izobraževalni sistem s priložnostmi za delo in usposabljanje za mlade ter dostop do evropskih študijskih programov, kot je Erasmus; pozdravlja sprejetje delovne zakonodaje, stečajne zakonodaje, zakona o privatizaciji in zakona o prostorskem načrtovanju in gradnji, ki predstavljajo zakonodajni okvir za strukturne reforme, pa tudi za izboljšanje poslovnega okolja;

36.  poziva k izboljšanju poslovnega okolja z izvedbo načrtovanih reform na tem področju, krepitvijo pravnega sistema in uravnoteženim izvajanjem zakonodaje; vztraja, da je treba nujno odpraviti upravne ovire za sklepanje poslov, zlasti v povezavi z malimi in srednjimi podjetji, ter opozarja na pomen nujnega prestrukturiranja javnih podjetij, pri čemer je treba upoštevati pravice delavcev in pomen zaposlitve v javnem sektorju za srbske državljane in njihovo blaginjo, pa tudi njihovo zanašanje na bistvene javne storitve;

37.  je seznanjen s prizadevanji za spremembo kazenskega zakonika; vendar ugotavlja, da v zasebnem sektorju po sprejetju popravkov še vedno vlada pravna negotovost; znova izraža zaskrbljenost zaradi določb novega člena 234 o zlorabi odgovornih položajev, ki še vedno dopuščajo samovoljno tolmačenje; ugotavlja, da je bila večina nekdanjih primerov v zvezi z zlorabo položaja brez ustreznega pregleda množično preklasificirana v zlorabo odgovornega položaja, zato poziva k neodvisnemu in temeljitemu pregledu preklasificiranih primerov, da bo mogoče nemudoma ovreči dolgotrajne primere nepravičnega kazenskega pregona;

38.  čestita Srbiji za organizacijo vrhunskega srečanja med Kitajsko ter srednjo in vzhodno Evropo v Beogradu; pozdravlja načrte za okrepljeno sodelovanje in upa, da bodo v skladu z evropskimi standardi; je seznanjen z začetnimi sporazumi o energetskih in infrastrukturnih projektih, ki so bili sklenjeni na tem srečanju, ter spominja Srbijo in druge države v regiji, da bi bilo treba pri projektih upoštevati dolgoročne cilje politik EU;

39.  ugotavlja, da priprave na področju energije zmerno napredujejo; poudarja, da si mora Srbija bolj prizadevati za uskladitev področja energije s pravnim redom, zlasti na področju izpolnjevanja ciljev v zvezi z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije, preprečevanja državne pomoči za sektor lignita, ločitve lastništva podjetij in infrastrukture v plinskem sektorju ter nujnega prestrukturiranja javnega podjetja za distribucijo plina; poziva Komisijo, naj podpre srbsko vlado pri prizadevanjih za zmanjšanje odvisnosti države od uvoza energije s povečanjem raznolikosti virov energije; spodbuja Srbijo, naj pregleda predlagano energetsko strategijo; poziva vlado, naj okrepi prizadevanja na področju energije iz obnovljivih virov, zlasti v povezavi z direktivo o obnovljivih virih energije, saj je to nujno za doseg energetske varnosti in uresničitev ciljev Evrope 2020 na področju obnovljivih virov;

40.  obžaluje, da je bil na področjih okolja in podnebnih sprememb dosežen skromen napredek, in poziva srbske organe, naj nemudoma sprejmejo celovito vsedržavno podnebno politiko in strategijo v skladu s cilji EU;

41.  je zaskrbljen, ker akademske ustanove, skupaj z državnimi organi in uradniki, niso uspele rešiti vprašanja plagiatorstva na univerzah;

42.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Srbije.

(1) UL L 80, 19.3.2008, str. 46. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0039. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0065.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o procesu vključevanja Kosova v Evropsko unijo (2014/2950(RSP))

P8_TA(2015)0066 B8-0214/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav zahodnega Balkana k Evropski uniji,

–  ob upoštevanju prvega sporazuma o načelih, ki urejajo normalizacijo odnosov, ki sta ga podpisala predsednika vlad in Hashim Thaçi in Ivica Dačić dne 19. aprila 2013, ter akcijskega načrta za izvajanje z dne 22. maja 2013,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2013 v zvezi s sprejetjem sklepa o pooblastilu za začetek pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu med EU in Kosovom,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 22. oktobra 2012 o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj o okvirnem sporazumu s Kosovom o sodelovanju v programih Unije,

–  ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja Združenih narodov o trenutnih dejavnostih misije začasne uprave Združenih narodov na Kosovu in z njo povezanem razvoju dogodkov, vključno z najnovejšim poročilom z dne 31. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/349/SZVP z dne 12. junija 2014 o spremembi Skupnega ukrepa 2008/124/SZVP o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu, Eulex Kosovo,

–  ob upoštevanju sklepov z zasedanj Sveta za splošne zadeve dne 7. decembra 2009, 14. decembra 2010 in 5. decembra 2011, v katerih je bilo poudarjeno in ponovno potrjeno, da bi moralo po izpolnitvi vseh pogojev tudi Kosovo imeti korist od morebitne liberalizacije vizumske ureditve, in to brez poseganja v stališče držav članic do njegovega statusa,

–  ob upoštevanju začetka dialoga o vizumih januarja 2012, časovnega načrta za vizumsko liberalizacijo iz junija 2012 in drugega poročila Komisije z dne 24. julija 2014 o napredku Kosova pri izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumske ureditve (COM(2014)0488),

–  ob upoštevanju tretjega srečanja v okviru strukturiranega dialoga o pravni državi z dne 16. januarja 2014,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 (1999), svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča z dne 22. julija 2010 o skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom in resolucije generalne skupščine Združenih narodov 64/298 z dne 9. septembra 2010, ki je potrdila vsebino mnenja Meddržavnega sodišča in pozdravila pripravljenost EU, da pospeši dialog med Beogradom in Prištino,

–  ob upoštevanju sklepa Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 11. junija 2014 o tem, da se Kosovu odobri prošnja za članstvo v Beneški komisiji Sveta Evrope, ob upoštevanju imenovanja dveh strokovnjakov s Kosova v Beneško komisijo septembra 2014,

–  ob upoštevanju skupnih izjav z medparlamentarnih srečanj predstavnikov Evropskega parlamenta in Kosova z dne 28. in 29. maja 2008, 6. in 7. aprila 2009, 22. in 23. junija 2010, 20. maja 2011, 14. in 15. marca 2012 ter 30. in 31. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. oktobra 2013 o širitveni strategiji in glavnih izzivih za obdobje 2013–2014 (COM(2013)0700),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 16. decembra 2014 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij,

–  ob upoštevanju dela, ki ga je opravila Ulrike Lunacek, stalna poročevalka Odbora za zunanje zadeve za Kosovo,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je neodvisnost Kosova do zdaj priznalo 110 od 193 držav članic OZN, med njimi 23 od 28 držav članic Evropske unije;

B.  ker so se pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu med EU in Kosovom končala maja 2014, sporazum pa je bil parafiran julija 2014;

C.  ker se bo vsaka (potencialna) kandidatka ocenjevala glede na lastne dosežke, časovni načrt za pristop pa se bo določil glede na hitrost in kakovost potrebnih reform;

D.  ker je misija EU za opazovanje volitev predčasne parlamentarne volitve 25. maja in 8. junija 2014 ocenila kot pregledne in dobro organizirane, s čimer se je utrdil napredek, dosežen pri lokalnih volitvah leta 2013; ker je ustanovna seja kosovske skupščine potekala šele 8. decembra 2014, vlada pa je bila izvoljena 9. decembra 2014;

E.  ker je za napredek pri izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) med drugim potrebna pripravljenost za preučitev minule uspešnosti in pridobitev ustreznih izkušenj iz ugotovljenih težav, vključno z misijami na terenu; ker je Eulex največja napotena misija, ki se izvaja že več kot šest let;

1.  pozdravlja, da se je z oblikovanjem skupščine in imenovanjem nove vlade končal šestmesečni politični zastoj, ki je sledil volitvam; je zaskrbljen zaradi dejstva, da se brez pridobitve soglasja na položaje imenujejo osebe, katerih ozadje bi utegnilo biti vprašljivo; obžaluje, da je v novi vladi več ministrov in njihovih namestnikov, kot bi bilo potrebno, kar ima posledice za proračun, prav tako pa obžaluje nizko število ministric; ugotavlja, da bi lahko povečanje števila ministric uporabili kot napredno spodbudo za celotno družbo; poudarja, da mora nova vlada nujno začeti odločno in predano izvajati potrebne reforme; poudarja, da je mogoče uspešnost vodstva Kosova najbolje meriti s na konkretnimi rezultati za državljane Kosova ter evropske in mednarodne partnerje; spodbuja izvoljene predstavnike srbske manjšine na Kosovu, da prevzamejo svoje odgovornosti v okviru nove koalicijske vlade v Prištini in sodelujejo v njej;

2.  spodbuja novo vlado, naj ohrani evropsko usmeritev in poudarja, da se je zavezala, da se bo tudi prek zakonodaje odločno posvetila vrsti prednostnih vprašanj, vključno s krepitvijo in potrditvijo načel pravne države, določitvijo modela sodstva, ki bo temeljil na načelih neodvisnosti, strokovnosti in učinkovitosti ter sistematičnim in učinkovitim bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu na vseh ravneh; oblasti poziva, naj se sistematično in učinkovito borijo proti brezposelnosti, spodbujajo strukturne gospodarske reforme in trajnostni razvoj z vzpostavitvijo regulativnega okvira in spodbudami za mala in srednja podjetja ter naj si prizadevajo za prepotrebno reformo sistema socialnega varstva, da bi se spopadli s stalno visoko stopnjo revščine, vključno z nesprejemljivo ravnjo revščine otrok; poudarja, da je izvajanje reform ključno; poudarja, da bi morala biti ustanovitev in delovanje posebnega sodišča in sodelovanje z njim prednostni nalogi, ki bi Kosovu pomagali rešiti in preseči težave, ki izvirajo iz njegove preteklosti; poudarja, da morajo zakonodajni in politični načrti realistično odražati potrebne vire, in priporoča, da bi se izvajali bolj pregledno;

3.  poudarja, da je treba v procesu vključevanja Kosova okrepiti nadzorno vlogo skupščine in zlasti odbora za vključevanje v EU; poziva skupščino naj čim prej sprejme nov poslovnik, ki bo skladen z evropsko najboljšo prakso in ki bo odražal razsežnost enakosti spolov;

4.  poudarja, da je treba okrepiti ukrepe za boj proti kriminalnim združbam, ki omogočajo nezakonito migracijo; poudarja tudi, da sta za končanje trenda nezakonitih migracij in obnovitev upanja in zaupanja državljanov v to, da si lahko v lastni državi zgradijo prihodnost, potrebna družbeno-gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest; vztraja, da je treba obravnavati temeljne vzroke nezakonitih migracij, pri tem pa uporabiti vse politične instrumente in instrumente pomoči EU;

5.  pozdravlja postopno krepitev organizacij civilne družbe in čedalje boljše usklajevanje med njimi, zlasti ko gre za organizacije, ki se ukvarjajo z ženskami in osebami LGBTI; poudarja tudi, da je treba poiskati rešitev za grožnje in napade na aktiviste, ki poskušajo okrepiti pravice oseb LGBTI; poziva kosovske oblasti, naj okrepijo mehanizme za posvetovanje s civilno družbo, ki je doslej bilo ad hoc, zlasti tako, da skupnemu svetovalnemu odboru zagotovijo vsa potrebna sredstva; meni, da bi bilo treba – z namenom zagotavljanja odprtosti in preglednosti vlade – reprezentativne organizacije civilne družbe vključiti v zakonodajna pogajanja; prav tako poziva skupnost donatorjev, zlasti EU, naj v pripravo načrtov še naprej vključuje civilno družbo in se posvetuje z njo;

6.  ugotavlja, da je bilo na področju zakonodaje, ki ureja sodstvo in njegovo organizacijo, doseženega nekaj napredka, zlasti z ukrepi za prilagoditev struktur novemu mandatu Eulex in mešanim odborom; ugotavlja pa, da še vedno prevladuje zaskrbljenost glede neodvisnosti, odgovornosti, nepristranskosti in učinkovitosti sodnikov in tožilcev ter glede delovanja sodnega sveta Kosova in sistema izvrševanja kazni zapora, pa tudi glede skupne uspešnosti sektorja pravne države; poudarja, da je treba v okviru priprav na popolno predajo pristojnosti misije Eulex Kosovu storiti še veliko; poziva politične oblasti, naj jasno pokažejo polno podporo za neodvisnost sodnikov in tožilcev, ki so še vedno tarča poskusov vplivanja na tekoče preiskave in sodne postopke;

7.  izraža zaskrbljenost nad pomanjkanjem opaznejšega napredka v boju proti korupciji na visoki ravni in organiziranemu kriminalu, saj gre za pomembno oviro za demokratični, socialni in gospodarski razvoj Kosova; poudarja, da mora vlada jasno izraziti, da se Kosovo sistematično spopada s korupcijo na vseh ravneh in se bori proti organiziranemu kriminalu; poziva k dodatnim ukrepom za preprečevanje vseh možnih povezav med organiziranim kriminalom in osebami v javni upravi; je zaskrbljen tudi zaradi velike razširjenosti nezakonitega orožja in poziva kosovsko vlado, naj učinkovito izvaja obstoječe programe za zbiranje tega orožja, zlasti nacionalno strategijo in akcijski načrt za nadzor in zbiranje osebnega in lahkega orožja za obdobje 2013–2016; poziva Kosovo, naj sodeluje s skupino strokovnjakov EU za trgovino z orožjem in s sosednjimi državami, da se ta pojav prepreči, in poziva EU, naj ponudi vso tehnično pomoč, ki se v ta namen potrebuje;

8.  pozdravlja sodelovanje Kosova v koaliciji za boj proti terorizmu, spremembe kosovskega kazenskega prava, katerih namen je boj proti tujim bojevnikom, in ukrepe oblasti, da bi pred sodišče privedli tiste, ki so vpleteni v novačenje mladih, da bi se pridružili ekstremističnim skupinam; je zaskrbljen nad poročili, da narašča radikalizem med mladimi na Kosovu, nekateri od njih pa se pridružujejo terorističnim borcem v Siriji in Iraku; poziva EU, naj pomaga pri reševanju socialnih vprašanj, ki deloma pripomorejo k temu, da radikalnim skupinam uspeva novačenje mladih na Kosovu;

9.  ugotavlja, da je ena prednostnih nalog nove vlade vzpostavitev oboroženih sil Kosova, ki bodo delovale v skladu z ustavo in pod popolnim civilnim nadzorom; razume, da je načelo ozemeljske obrambe vidik nacionalne suverenosti, vendar poziva, naj bodo oborožene sile skladne z EU, in meni, da bi si bilo treba bolj prizadevati, da bi kosovski policiji zagotovili več sredstev, da bi nemudoma izboljšali njeno učinkovitost;

10.  ugotavlja pomanjkanje napredka pri izvajanju strateškega okvira in akcijskega načrta za reformo javne uprave; poziva Kosovo, naj dokonča zakonodajni okvir za javno upravo, s čimer bo zagotovil depolitizacijo te uprave in vključil ocenjevanje uspešnosti;

11.  poziva oblasti, naj hitro sprejmejo celovito protidiskriminacijsko zakonodajo in se osredotočijo tudi na ukrepe preprečevanja in ozaveščanja; je zadovoljen, da je 17. maja 2014 potekala prva parada ponosa in da je bila ustanovljena svetovalna in usklajevalna skupina za pravice skupnosti LGBT;

12.  pozdravlja napredek na področju pravic žensk in enakosti spolov, na primer spremenjeno zakonodajo, ki upošteva osebe, ki so prestale nasilje, povezano s konflikti, na primer posilstva med vojno; poudarja, da še vedno ostajajo izzivi, zlasti na področju nasilja v družini, nasilja na podlagi spola, lastninskih pravic in zastopanosti žensk na vodilnih položajih;

13.  poziva k sprejetju ukrepov za odločno obravnavo izzivov in težav v zvezi z nasiljem v družini in nasiljem na podlagi spola; poudarja, da je treba zbirati celovite podatke v zvezi z obsegom nasilja v družini in nasilja na podlagi spola;

14.  poziva Kosovo, naj sprejme učinkovit in celovit zakonodajni in institucionalni okvir o medijih in predvsem zagotovi boljše izvajanje že veljavnih zakonov, da se zajamči svoboda izražanja; ostaja zaskrbljen zaradi groženj novinarjem in napadov nanje ter zaradi pomanjkanja preglednosti v medijih; ponovno poudarja pomembnost svobode in neodvisnosti medijev, saj gre za temeljne vrednote EU in osnovo vsake demokracije, kar prispeva h krepitvi pravne države; poziva oblasti, naj po temeljitem in celovitem procesu javnega posvetovanja čim prej zapolnijo sistematične vrzeli v zakonodaji in zagotovijo svobodo medijev, zlasti zato, da bi lastništvo medijev postalo pregledno ter da bi zagotovili neodvisnost in trajnost javnih radijev in televizij in preprečili vsako politično vmešavanje; poziva kosovske oblasti, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za preprečevanje sovražnega govora, groženj in pozivom k nasilju ter boj proti njim;

15.  poudarja, da je izvajanje zakonodaje o zaščiti etničnih manjšin in kulturnih pravic kljub manjšemu napredku še zmeraj izziv na Kosovu; poudarja, da so še naprej potrebna resna prizadevanja za celovito izvajanje zakona, kar zajema določbe o pravicah etničnih manjšin, da bi se preprečili neposredna in posredna diskriminacija; ugotavlja, da se zlasti romska, egipčanska in aškalska skupnost še vedno soočajo z izzivi na družbeno-gospodarskem, izobraževalnem in zdravstvenem področju; od nove vlade pričakuje novi okvir za izboljšanje položaja Romov, Egipčanov in Aškalov, zlasti z uveljavitvijo enake varnosti in zdravstvenega varstva; poudarja, da je pomembno zagotoviti lažje vračanje Romov, Egipčanov in Aškalov; priporoča, naj se pravice Goranov v regijah Župa in Gora vključijo v zakon in zagotavljajo v praksi;

16.  poziva oblasti na nacionalni in lokalni ravni, naj v celoti izvajajo sprejeto zakonodajo in s tem prispevajo k nadaljnjemu razvoju popolnoma večetnične družbe, zlasti v zvezi z vprašanji izobraževanja in zaposlovanja; priporoča sprejetje praktičnih ukrepov za postopno večjo vključitev predstavnikov etničnih manjšin v organe nacionalne in lokalne uprave;

17.  opominja kosovske oblasti na njihovo odgovornost, da spoštujejo, ohranjajo in zaščitijo srbske in druge kulturne in verske spomenike, ki so del skupne evropske kulturne in zgodovinske dediščine; pozdravlja v to smer sprejete ukrepe;

18.  poziva Kosovo, naj se za mnenje in podporo pri pripravi nove zakonodaje obrne na Beneško komisijo Sveta Evrope, kateri se je pridružilo junija;

19.  pozdravlja dejstvo, da je bil julija 2014 parafiran stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, ki predvideva okrepljen politični dialog, tesnejše trgovinsko povezovanje in nove oblike sodelovanja; poziva Svet, naj čim prej, vsekakor pa najpozneje sredi leta 2015, sprejme odločitev o podpisu in sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, saj bo ustvaril pomembno spodbudo za izvajanje in institucionalizacijo reform ter nove priložnosti za Kosovo, da okrepi odnose s sosedami in prispeva k stabilizaciji regije; poleg tega poziva Svet, naj sprejme odločitev o podpisu in sklenitvi okvirnega sporazuma o sodelovanju Kosova v programih EU, kar bo okrepilo sodelovanje med Kosovom in EU v različnih sektorjih; meni, da se bi ti programi morali osredotočiti na posebna področja, ki ustrezajo obveznostim, ki jih je Kosovo sprejelo na evropski poti, izvajati pa bi jih bilo treba pregledno in brez odlašanja;

20.  spodbuja preostalih pet držav članic, naj priznajo Kosovo; poudarja, da bi to dodatno poenostavilo normalizacijo odnosov med Beogradom in Prištino; poziva vse države članice EU, naj po svoji moči pospešijo gospodarske, medsebojne, socialne in politične odnose med svojimi državljani in državljani Kosova;

21.  želi pohvaliti delo posebne preiskovalne projektne skupine, ki je v ugotovitvah preiskav, objavljenih julija 2014, našlo prepričljive dokaze zoper nekatere nekdanje višje pripadnike Osvobodilne vojske Kosova, ne pa tudi zoper Osvobodilno vojsko Kosova kot celote; pozdravlja dejstvo, da je bila nizozemski vladi predložena prošnja za ustanovitev posebnega sodišča, ki bi sicer delovalo v okviru pravosodnega sistema Kosova, a bi imelo prostore na Nizozemskem, in da je nizozemska vlada to prošnjo sprejela; poziva kosovsko skupščino, naj čim prej sprejme potreben zakonodajni sveženj, kosovske oblasti pa poziva, naj še naprej sodelujejo s posebno preiskovalno projektno skupino;

22.  pozdravlja napredek Kosova pri vzpostavitvi lastne enote za zaščito prič ter podpornih pravnih in upravnih okvirov in napredek pri sklenitvi sporazumov o sodelovanju z državami članicami EU, vendar poudarja, da je potrebna dodatna podpora za lažjo selitev bodočih prič v tretje države;

23.  je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih očitkov o korupciji znotraj misije Eulex; meni, da je imel Eulex na Kosovu pomembno vlogo, prav tako pa bi jo mogel in moral imeti tudi v prihodnje, zato pozdravlja hiter odziv podpredsednice/visoke predstavnice Federice Mogherini, ki je za preučitev obravnave tovrstnih očitkov imenovala neodvisnega strokovnjaka; poziva k popolni preglednosti preiskave in vse strani poziva, naj v celoti sodelujejo, da bi se preiskava hitro zaključila; poudarja, da je pomembno zagotoviti, da bodo strokovnjaki lahko izvedli celovito preiskavo, ki bo vključevala vse vidike tega primera; je zaskrbljen, ker so izginili občutljivi dokumenti o obtožbah korupcije znotraj misije Eulex; poziva k temeljiti in celoviti preiskavi; poudarja, kako pomembno je, da EU na Kosovu in v tujini ponovno pridobi verodostojnost, pri tem pridobljene izkušnje pa uporabi na prihodnjih misijah; ugotavlja, da sta tako evropska varuhinja človekovih pravic kot urad OLAF začela neodvisno preiskavo domnevnih kršitev misije Eulex, in poziva vse preiskovalce, naj učinkovito usklajujejo ukrepe in med seboj izmenjujejo informacije; meni pa, da je potrebna obsežna in podrobna analiza za oceno splošne učinkovitosti misije Eulex in ustreznosti njenega delovanja, ter da je nato treba posodobiti poročilo, ki ga je Računsko sodišče objavilo oktobra 2012;

24.  poziva Eulex, naj z novim zanosom izvaja svoj mandat; poudarja, kako pomembne so popolna preglednost ter odgovornost in večja učinkovitost njegovega dela, ter da je treba pokazati bolj oprijemljive in kakovostne rezultate ter redno in izčrpno poročati o njegovih dejavnostih in odločitvah; poudarja, da je misija Eulex pomembna zato, da se ohranjajo stiki z lokalnimi oblastmi in da se te oblasti spodbujajo, naj izpolnjujejo svoje obveznosti v zvezi z reformami pravne države, prevzemanjem odgovornosti in uvedbo zakonodajnih predlogov sprememb za uvedbo prenesenih sodnih postopkov; poziva kosovske oblasti, naj še naprej spoštujejo mandat misije Eulex in podpirajo izvajanje njenih izvršnih pooblastil;

25.  ugotavlja napredek, ki ga je Kosovo doseglo pri izpolnjevanju zahtev načrta za liberalizacijo vizumskega režima; poziva oblasti, naj si še naprej prizadevajo in dokažejo predanost za izvajanje priporočil, vključno s sprejetjem preostalih štirih zakonodajnih aktov; poziva Komisijo, naj naredi vse, kar je v njeni moči, da bi pospešila proces liberalizacije vizumskega režima za Kosovo, ki je zadnja država v tej regiji z vizumsko obveznostjo; je zelo zaskrbljen zaradi nedavnega porasta števila državljanov, ki so se s Kosova preselili v države EU, vključno z Romi, Aškali in Albanci; poziva oblasti v Prištini, naj se učinkovito spopadejo s kriminalnimi mrežami, ki sodelujejo pri trgovini z ljudmi, in s pomočjo Urada Evropske unije v Prištini jasno pojasnijo javnosti, da je le malo možnosti, da bodo prošnje za azil sprejete; poudarja, da se je treba spopasti z vzroki, zaradi katerih državljani zapuščajo Kosovo, med drugim z naložbami v kakovostno izobraževanje, zlasti za manjšine in marginalizirane skupnosti;

26.  poziva srbske in kosovske organe, naj vzpostavijo sodelovanje za zatrtje in uničenje kriminalnih mrež, ki nadzorujejo, izkoriščajo in tihotapijo nezakonite migrante iz Kosova prek Srbije v nekatere države članice EU;

27.  poziva kosovske oblasti, naj sprejmejo novo strategijo in akcijski načrt o otrokovih pravicah s poudarkom na pomenu vlaganja v izobraževanje, zdravstvo in prehrano, zlasti za manjšinske in marginalizirane skupnosti; poudarja pomen zakona o zaščiti otrok, s katerim bi se vzpostavil učinkovit sistem za zaščito otrok; poudarja, da je treba povečati odgovornost institucij na osrednji in lokalni ravni za spremljanje izvrševanja otrokovih pravic;

28.  je zaskrbljen zaradi visoke stopnje brezposelnosti, predvsem med mladimi, in diskriminacijo na podlagi spola na trgu dela; ugotavlja, da je napredek glede lastninskih pravic še vedno počasen, kar ovira dolgoročno gospodarsko rast; ugotavlja precejšnji upad neposrednih tujih naložb v tretjem četrtletju leta 2014; poziva kosovsko vlado, naj izboljša poslovno okolje, zlasti za mala in srednja podjetja, in naj ustvari varno okolje, ki bo privabilo več neposrednih tujih naložb v korist vseh prebivalcev Kosova; poziva Komisijo, naj v okviru sredstev instrumenta za predpristopno pomoč ponudi pomoč mladim podjetnikom, vključno s spodbujanjem navezovanja stikov s podjetniki iz držav članic EU;

29.  zaskrbljeno ugotavlja, da je izvajanje zakona o delu še vedno nezadovoljivo, prav tako kot izvajanje zakona o stavkah; je seznanjen, da znaša stopnja brezposelnosti na Kosovu približno 30 % in da vpliva predvsem na zaposlenost žensk;

30.  obžaluje, da so se zaradi volitev v obeh državah pogajanja na visoki ravni med Kosovom in Srbijo upočasnila; pozdravlja nadaljevanje srečanj med Beogradom in Prištino 9. februarja 2015 v Bruslju; ugotavlja pa, da so srečanja na tehnični ravni potekala in da je bilo doseženega nekaj napredka, tudi na področju svobode gibanja; obžaluje, da se večina sporazumov, ki sta jih podpisali strani, ni začela v celoti izvajati, ter poziva Srbijo in Kosovo, naj z novim elanom nadaljujeta s popolnim izvajanjem že doseženih sporazumov; poudarja, kako je pomembno, da se prebivalcem pojasni pomen in posledice teh sporazumov; poudarja, da bi razvoj dobrih sosedskih odnosov lahko koristil obema državama;

31.  ponovno poudarja, kako pomembno je, da se Kosovu čim prej dodeli lastna mednarodna klicna številka, ki bo pomagala oblikovati njegovo mednarodno prepoznavnost;

32.  toplo pozdravlja ratifikacijo sklepa Mednarodnega olimpijskega komiteja, s katerim je ta v celoti priznal Nacionalni olimpijski komite Kosova, in poziva druge športne zveze, naj ravnajo podobno in tako kosovskim športnicam in športnikom omogoči, da bodo na evropskih in mednarodnih športnih tekmovanjih sodelovali kot državljani svoje države;

33.  poudarja dejstvo, da bi morala biti prednostna naloga Kosova, da se pridruži mednarodnim in regionalnim organizacijam in mehanizmom; poziva, naj se kosovski odnosi in predstavništva v okviru regionalnih organizacij, mednarodnih agencij in organov, kot je Svet Evrope, ter kulturnih ustanov in ustanov za ohranjanje kulturne dediščine razvijejo v polnopravno članstvo, in prav tako, naj Kosovo postane polnopravna članica evropskih in mednarodnih medijskih organizacij, da bodo kosovski umetniki lahko sodelovali na vseh mednarodnih kulturnih prireditvah, vključno z izborom za pesem Evrovizije; v zvezi s tem opozarja na pomen spoštovanja sporazuma, doseženega z regionalnim sodelovanjem;

34.  poziva kosovske organe kazenskega pregona in policijske organe, naj dejavno sodelujejo z evropskimi kolegi za boljše usklajevanje boja proti terorizmu, trgovini s prepovedanimi drogami in trgovini z ljudmi, ter v zvezi s tem poudarja pomembnost popolnega članstva Kosova v Europolu in Interpolu;

35.  ugotavlja, da je bilo doseženega nekaj napredka glede severa, predvsem z izvolitvijo županov v vsedržavnih volitvah in z več projekti, ki jih financira EU; poudarja pa, da je treba nadaljevati z ustanavljanjem združenja srbskih občin, s katerim se bo še zmanjšala potreba po vzporednih strukturah; hkrati ugotavlja, da bodo potrebna nadaljnja trajna prizadevanja za zbliževanje med albansko in srbsko etnično skupnostjo; poziva k skupni rešitvi težave mosta v Mitrovici, ki sedaj omejuje prosto gibanje ljudi;

36.  ponovno poudarja, da mora biti obveščanje o izidu dialoga med Beogradom in Prištino v celoti pregledno ter da je v postopku uresničevanja potrebna udeležba obeh parlamentov in civilne družbe;

37.  poziva srbske oblasti, naj zagotovijo vso pomoč pri vračilu trupel kosovskih pogrešanih oseb, najdenih v Srbiji, in naj nadaljujejo izkopavanje na območjih, ki so bila opredeljena kot množična grobišča ali veljajo za domnevna množična grobišča, kjer naj bi pokopali pogrešane osebe;

38.  podpira stalno preganjanje vojnih zločinov na nacionalni ravni, vključno s preganjanjem posilstva v vojni;

39.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj podaljšajo mandat posebnega predstavnika EU za Kosovo, da bo trajal dlje kot do 28. februarja 2015;

40.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je eksplozija v elektrarni Kosovo A 6. junija 2014 dokaz krhkosti sistema, in ponovno poziva k temu, da se elektrarna razgradi najpozneje do leta 2017; je prepričan, da bi morala kosovska vlada pripraviti jasno in izvedljivo energetsko politiko, saj bo bistvenega pomena za gospodarski razvoj; poudarja, da je treba spodbujati energetsko učinkovitost in pred začetkom obratovanja novih elektrarn opraviti študije za oceno energetskih potreb;

41.  pozdravlja prizadevanja za diverzifikacijo energetskih virov in razvoj obnovljivih virov energije, zlasti glede na začetek gradnje treh novih hidroelektrarn; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je sprejeti in v celoti upoštevati okoljske standarde EU; ponovno opozarja oblasti na pomembnost doslednega spoštovanja okoljskih standardov pri oblikovanju razvojne strategije države;

42.  izraža svojo zaskrbljenost zaradi velike količine radioaktivnih ostankov v trdni in tekoči obliki, ki nezaščiteni ležijo v občinah po vsem Kosovu; poziva Komisijo, naj zagotovi pomoč in tesno sodeluje s kosovskimi oblastmi, da bi našli trajno rešitev za to težavo;

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje in vladi ter narodni skupščini Kosova.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: letni pregled rasti za leto 2015 (2014/2221(INI))

P8_TA(2015)0067 A8-0037/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter zlasti njenih členov 121(2) in 136,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2014 o priporočilih za posamezne države za leto 2014 (COM(2014)0400),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o evropskem semestru za gospodarsko usklajevanje: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2014(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2014 o letnem pregledu rasti 2015 (COM(2014)0902),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 o tem, kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o izvajanju prednostnih nalog za leto 2015 v okviru evropskega semestra,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja(10),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8–0037/2015),

A.  ker se je gospodarsko okrevanje v EU v letu 2014 znatno upočasnilo, vendar naj bi se po navedbah Evropske komisije v letu 2015 vrnilo na začrtano pot, v letu 2016 pa še okrepilo; ker je šest let po začetku finančne krize leta 2008 brezposelnost v euroobmočju še vedno na rekordno visoki ravni skoraj 12 %; ker je šibka rast še okrepila deflacijske trende; ker je po finančni krizi predvsem v euroobmočju rast nezadovoljiva, medtem ko nekatere druge države okrevajo hitreje; ker Komisija kljub deflacijskim pritiskom napoveduje, da bi morala inflacija od sredine leta 2015 in v letu 2016 narasti;

B.  ker je raven naložb od vrhunca krize upadla za 470 milijard EUR, primanjkljaj naložb glede na dolgoročne trende pa se ocenjuje na okoli 230 do 370 milijard EUR; ker je bil odziv na državno dolžniško krizo v euroobmočju precejšen, zelo očiten pa je bil tudi neuspeh evropskega institucionalnega okvira, tako da gospodarstvo euroobmočja ni dobilo dovolj zagona za izhod iz recesije;

1.  meni, da se euroobmočje še vedno spopada s posledicami izjemno dolgotrajnega upada gospodarske aktivnosti, ki se je začela leta 2008; opozarja, da je okrevanje še vedno krhko in ga je treba okrepiti, da bi srednjeročno zagotovili občutno večjo rast in več delovnih mest; ugotavlja pa, da ima rast v letu 2014 širšo podlago; ugotavlja, da je danes izziv ta, da se spopademo tako s kratkoročnimi cikličnimi kot strukturnimi dolgoročnimi težavami; poudarja, da kratkoročni pritiski lahko vodijo do prehodnih ukrepov, ki bi lahko spodkopali dolgoročno sposobnost za rast; poudarja, da je treba zagotoviti medsebojno krepitev kratkoročnih in dolgoročnih politik;

2.  je seznanjen z letnim pregledom rasti za leto 2015, ki ga je pripravila Komisija ter je usmerjen v ponovno doseganje višjih stopenj rasti in krepitev okrevanja; podpira pristop, ki temelji na treh glavnih stebrih (krepitvi naložb, pospeševanju strukturnih reform in izvajanju rasti naklonjene fiskalne konsolidacije), kot pravi način za uresničitev teh ciljev; meni, da bi moral biti ta pristop v celoti vključen v prihodnja priporočila za posamezne države; podpira predloge Komisije za izboljšanje evropskega semestra, tako da bi poenostavili njegove obstoječe postopke, tudi v zvezi s časovnim načrtom, in povečali sodelovanje nacionalnih parlamentov, s čimer bi se okrepila odgovornost na nacionalni ravni, saj so države članice leta 2013 v celoti izvedle le okoli 9 % priporočil za posamezne države; poziva Komisijo, naj hitro predloži zanesljive podatke o izvajanju priporočil za posamezne države v letu 2014; v zvezi s tem poudarja, da je treba poenostaviti sedanje postopke evropskega semestra, vključno z njegovim časovnim načrtom, ter povečati udeležbo nacionalnih parlamentov, da bi okrepili nacionalno odgovornost za izvajanje strukturnih reform;

3.  poudarja, da so poročila o povezovanju enotnega trga v prejšnjih letih dala dodano vrednost in pomembno prispevala k skupnim prednostnim nalogam, določenim v letnem pregledu rasti Komisije, in k oblikovanju priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra; zato zelo obžaluje, da poročilo o povezovanju enotnega trga za leto 2015 ni bilo pripravljeno;

4.  poudarja, da je evropski semester, ki je bil uveden leta 2010, vzpostavil letni cikel usklajevanja gospodarskih politik, ki zajema tudi podrobno analizo načrtov držav članic za proračunske, makroekonomske in strukturne reforme;

5.  izraža zaskrbljenost, ker se tržni delež večine držav članic na svetovni ravni še vedno manjša; meni, da mora gospodarstvo EU kot celota še okrepiti svojo konkurenčnost v svetovnem gospodarstvu, zlasti s povečanjem konkurence na trgu proizvodov in storitev, da bi izboljšali učinkovitost, ki temelji na inovacijah; vztraja, da bi morali stroški dela ostati skladni s produktivnostjo, plače pa bi morale prispevati k vzdržnim sistemom socialnega varstva; poudarja, da bi morale države članice pri upravljanju svojih odhodkov v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast zmanjšati tekoče odhodke in ne naložbenih obveznosti, čeprav se pri teh pravilih ne upošteva, da odhodki za naložbe in tekoči odhodki drugače vplivajo na rast; je seznanjen s sporočilom Komisije o tem, kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012), v katerem je pojasnjen postopek in obrazložena povezava med strukturnimi reformami, naložbami in fiskalno odgovornostjo ter hkrati čim boljšim izkoriščanjem prožnosti znotraj teh pravil; pozdravlja predlog Komisije za poenostavitev evropskega semestra; opozarja, da bi se bilo treba pri pripravi priporočil za posamezne države članice izogibati enakemu pristopu za vse;

Naložbe

6.  meni, da pomanjkanje naložb povzročajo nizko zaupanje, skromna pričakovanja glede povpraševanja, velika zadolženost, nenaklonjenost tveganju pri zasebnih naložbah, pomanjkanje ukrepov za spodbujanje produktivnih javnih naložb, razdrobljenost finančnih trgov, počasno razdolževanje, skromna pričakovanja glede povpraševanja, ki so še skromnejša zaradi varčevalnih ukrepov, namenjenih zmanjšanju čezmerne porabe, nezadostne zmogljivost financiranja in to, da države članice in EU pogosto proti tem dejavnikom ne ukrepajo v zadostni meri; poudarja, da je mogoče naložbeno vrzel zapolniti s ciljno usmerjenimi javnimi naložbami in znatno večjimi naložbami v zasebne družbe in evropska podjetja; poziva k reformam za lažjo vzpostavitev novega podjetniškega okolja, ki bo spodbujalo nova podjetja, nove naložbe in inovacije, pri čemer bo potencialna donosnost naložb odločilen dejavnik za pritegnitev finančnega kapitala v evropsko gospodarstvo; poudarja, da je za večje financiranje naložb potreben dobro delujoč finančni sistem, ki lahko z večjo stabilnostjo in obstoječimi čezmejnimi institucijami zlasti malim in srednjim podjetjem zagotovi likvidnost in vzdrževanje trga;

7.  pozdravlja naložbeni načrt za Evropo, ki je pomemben instrument za povečanje zasebnih in javnih naložb; ugotavlja, da je načrt namenjen spodbujanju dodatnih naložb, razvoju novih projektov, pritegnitvi vlagateljev in ponovni vzpostavitvi zaupanja; meni pa, da je veliko prezgodaj za oprijemljivo oceno dejanskega učinka načrta; opozarja, da spodbujanje naložb ne bi smeli obravnavati kot alternativo reformam, pač pa kot njihovo dopolnitev; vztraja, da bi bilo treba sredstva Evropskega sklada za strateške naložbe vlagati v projekte, ki so gospodarsko donosni ali imajo glede na stroške in koristi pozitivne socialne učinke; poudarja, da s skladom ne bi smeli le nadomestiti nacionalnega financiranja projektov z njihovim sofinanciranjem iz evropskih sredstev; poudarja, da je pomembno, da bodo evropski skladi pritegnili dodatne naložbe in ne bodo le nadomestili nacionalne investicijske sklade, katerih sredstva bi porabili; meni, da bi se moral naložbeni načrt za Evropo osredotočiti zlasti na projekte z evropsko dodano vrednostjo, ki še niso upravičeni do bančnega financiranja; v zvezi s tem poudarja pomen regulativnih vidikov naložbenega načrta za bolj ugodno naložbeno okolje; opozarja, da je izvajanje naložbenega načrta Komisije ključnega pomena za zagotovitev želene dodane vrednosti; poudarja, da morajo biti naložbeni projekti skrbno izbrani, da bo načrt zagotovil trajnostno rast in delovna mesta v Evropi; želi spomniti, da bi bilo treba natančno oceniti rezultate naložbenega načrta Komisije, zlasti kako so bili projekti izbrani in določeni za prednostno obravnavo, da bi preprečili privatizacijo dobičkov in socializacijo izgub; opozarja na medsebojno odvisnost med učinkom vzvoda naložbenega načrta in projekti, ki se trenutno izvajajo; poudarja, da doseganje močnejšega vzvoda ne sme škoditi premišljeni izbiri projektov, pri kateri bi bilo treba upoštevati tudi geografsko lokacijo projektov; opozarja, da je treba pri tem zagotoviti visoko kakovost upravljanja in izbirnega postopka; ugotavlja, da države članice v programu prilagajanja pričakujejo, da bo naložbeni načrt bistveno okrepil in olajšal pridobivanje nepovratnih sredstev in posojil za mala in srednja podjetja, ki jih je kriza najbolj prizadela;

8.  poziva države članice, naj dejavno podpirajo naložbeni načrt ter prispevajo k evropskemu skladu za strateške naložbe in tako dopolnijo zneske, ki bodo zagotovljeni prek proračuna EU in Evropske investicijske banke, da bi usmerili zasebni sektor in ga spodbudili k vlaganju;

9.  poudarja, da bi bilo treba v okviru investicijskega sklada predvideti posebno ureditev za mala in srednja podjetja, da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje, saj so lahko ta podjetja zaradi velikosti in tržnega položaja hitro zapostavljena;

10.  poudarja, da je pomanjkanje dostopa do finančnih sredstev, zlasti za mala in srednja podjetja, ena največjih ovir za rast v EU; je zaskrbljen, ker je za mala in srednja podjetja vedno težko pridobiti bančni kredit; meni, da so poleg bančnega financiranja potrebne alternativne rešitve, ki bi jih zagotovili zlasti z ugodnejšim poslovnim okoljem za tvegani kapital in sklade po načelu peer-to-peer ter večjim spodbujanjem kreditnih zadrug, širše pa tudi z ustvarjanjem pogojev za učinkovito razporeditev kapitala na kapitalskih trgih; meni, da je za kratko- in srednjeročno doseganje teh ciljev bistveno, da se kapitalski trgi bolj povežejo in da se izboljša nadzor finančnih institucij; opozarja, da bi morala imeti mala in srednja podjetja prednost pri dostopu do sredstev naložbenega načrta;

11.  priznava, da je energija pomemben dejavnik konkurenčnosti gospodarstva; poudarja, da je treba odpraviti ovire za enotni energetski trg, med drugim s spodbujanjem energetske neodvisnosti; poziva Komisijo, naj oceni napredek na tem področju na ravni EU in nacionalni ravni ter podpre ukrepe, s katerimi bi odpravili razdrobljenost in težave pri izvajanju;

12.  je še vedno zaskrbljen zaradi premajhnega napredka pri zmanjševanju čezmernega zasebnega dolga; poudarja, da to ni le problem za finančno stabilnost, temveč v EU tudi omejuje možnosti za rast in zmanjšuje učinkovitost monetarne politike ECB; poziva Komisijo, naj pripravi nadaljnje predloge za vzpostavitev učinkovitih postopkov za razdolževanje zasebnega sektorja, vključno s stečajnim postopkom in postopkom zaradi insolventnosti, pri tem pa naj okrepi pošteno in pregledno porazdelitev bremena stroškov, saj so veliki dolgovi, ki bremenijo podjetja in gospodinjstva, eden od glavnih dejavnikov, ki omejujejo zasebne naložbe;

Strukturne reforme

13.  ugotavlja, da mora strukturne reforme izvesti še vrsta držav; ugotavlja tudi, da so se države članice, ki so uspešno izvedle programe prilagajanja ali programe za finančni sektor, uspele ponovno vstopiti na kapitalske trge, na katerih sedaj dostopajo do kapitala po nizkih obrestnih merah; poudarja, da so bili med pomembnimi razlogi za njihov ponoven vstop na te trge tudi ukrepi, ki jih je sprejela ECB; poziva druge države članice euroobmočja, na bodo pri posodabljanju svojega gospodarstva enako ambiciozne; opozarja, da bi bilo treba ustrezno upoštevati posledice reform na socialnem področju in za zaposlenost; poudarja, da bi morale države članice uvesti ambiciozne in socialno vzdržne strukturne reforme, ki bi dopolnjevale bolj sproščeno monetarno politiko Evropske centralne banke;

14.  poziva države članice, naj povečajo učinkovitost svojih trgov dela ter na tem področju razvijejo politike, s katerimi bi ustvarjale dobro plačana delovna mesta, posodobijo naj sisteme socialnega varstva, vključno s pokojninskim, ter pri tem ohranijo vključenost, vzdržnost in pravičnost, poleg tega pa naj izboljšajo in poenostavijo pravni in upravni okvir za naložbe podjetij; poudarja, da morajo strukturne reforme prinesti resnično in trajnostno rast, višjo zaposlenost, večjo konkurenčnost in pospešeno konvergenco ter da bi jih bilo treba dopolniti z dobro usmerjenimi, dolgoročnejšimi naložbami v izobraževanje, raziskave in razvoj, inovacije, infrastrukturo, IKT, trajnostno energijo in človeške vire;

15.  poziva države članice, naj zagotovijo in izboljšajo vključenost v socialno varstvo ter njegovo vzdržnost in pravičnost, zlasti za tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč, ter izboljšajo in poenostavijo pravno in upravno okolje za naložbe podjetij; poudarja, da so potrebna kakovostna delovna mesta, da bi zmanjšali revščino zaposlenih, in da bi bilo treba obravnavati plačno neenakost med spoloma; poudarja, da je treba gospodarske reforme dopolniti z dobro usmerjenimi, dolgoročnejšimi naložbami v izobraževanje, raziskave in razvoj, inovacije, infrastrukturo, IKT in trajnostno energijo;

16.  poudarja, da mora biti zmanjšanje odvisnosti EU od zunanjih energetskih virov del njene strategije za rast; znova poudarja, da so osrednje prednostne naloge strategije EU za energetsko varnost diverzifikacija uvoza energentov, posodobitev energetske infrastrukture in dokončanje notranjega energetskega trga;

17.  poudarja, da EU ne more konkurirati samo s stroški, temveč mora povečati produktivnost s trajnostnimi naložbami v raziskave in razvoj, izobraževanje in spretnosti ter učinkovito rabo virov, tako na nacionalni kot na evropski ravni; poziva Komisijo in vlade, naj v svojih proračunih ta področja prednostno obravnavajo; poudarja, da bi morale države članice pri pripravi reform nameniti posebno pozornost brezposelnosti mladih, da jih ne bi že od začetka prikrajšale za njihove priložnosti; v zvezi s tem države članice poziva, naj razpoložljiva finančna sredstva, vključno s tistimi iz jamstva za mlade, uporabijo hitreje in učinkoviteje;

18.  poziva Komisijo in države članice, naj finančno pomoč in priložnostni sistem trojke vključijo v izboljšano pravno strukturo, ki bo v skladu z okvirom EU za ekonomsko upravljanje in zakonodajo Unije, s čimer bodo zagotovile demokratično odgovornost; poudarja, da je treba zagotoviti ukrepanje na podlagi poročil o trojki, ki jih je Evropski parlament sprejel marca 2014; poziva Komisijo, naj izvede sklepe iz teh poročil; poudarja, da je bila finančna pomoč nekaterim državam članicam, ki jo je EU zagotovila na podlagi solidarnosti in pogojevanja, najbolj uspešna takrat, kadar je bila raven nacionalne odgovornosti in zavezanosti reformam visoka; želi spomniti Komisijo in države članice, da morajo izvesti celovito oceno o vplivu programov finančne pomoči;

19.  poziva, naj Komisija sprejme nujne ukrepe za boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam; poziva k enostavnemu in preglednemu davčnemu sistemu; poziva države članice, naj dosežejo dogovor o predlogu o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, ki je pomemben instrument v omenjenem boju, in meni, da bo njegovo stališče z dne 19. aprila 2012 o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)(11) podlaga za razumen kompromis; ponovno poziva države članice, naj davčno obremenitev preusmerijo stran od dela; opozarja, da ukrepi za boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam ne bi smeli ogroziti posebnih pravic držav članic; kljub temu pozdravlja učinkovito sodelovanje na področju davčnih ureditev na evropski ravni;

20.  poudarja, da so potrebne reforme izobraževalnega sistema, da bi se prihodnje generacije lahko pripravile na potrebe prihodnjih rastočih trgov dela;

21.  meni, da države članice in Komisija še niso izpolnile svojih zavez za dokončanje enotnega trga, zlasti enotnega trga storitev in digitalnega gospodarstva;

22.  ponovno poziva Komisijo, naj izboljša upravljanje enotnega trga; poziva Komisijo, naj uskladi cilje enotnega trga in evropskega semestra ter zagotovi tudi, da bosta usklajena mehanizma za njuno spremljanje; meni, da lahko s posebnim analitičnim orodjem, ki bi ga sestavljali kazalniki za merjenje izvajanja enotnega trga, oblikovali koristne smernice za priporočila za posamezne države in letni pregled rasti; poudarja, da so poročila o povezovanju enotnega trga v prejšnjih letih dala dodano vrednost in pomembno prispevala k skupnim prednostnim nalogam, ki jih je v letnem pregledu rasti določila Komisija, in k določitvi priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra; zato zelo obžaluje, da poročilo o povezovanju enotnega trga za leto 2015 ni bilo pripravljeno; poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi vse ukrepe, ki jih omogoča pravo EU, da bi podprla izvajanje evropskega semestra;

23.  je zaskrbljen zaradi protekcionističnih teženj v nekaterih držav članicah; poudarja, da Pogodba ne dovoljuje omejevanja prostega gibanja oseb in prostega pretoka storitev in kapitala, in Komisijo poziva, naj te svoboščine zaščiti in zagotovi njihovo uveljavljanje;

24.  poudarja, da v EU slabo delujoči notranji trg dela in neuravnotežen pristop do priseljevanja ovirata rast; je zaskrbljen zaradi protekcionističnih teženj v nekaterih držav članicah; poudarja, da Pogodba ne dovoljuje omejevanja prostega gibanja oseb in prostega pretoka storitev in kapitala, in Komisijo poziva, naj te svoboščine zaščiti in zagotovi njihovo uveljavljanje;

25.  ponovno opozarja, kako pomembno je zagotoviti mobilnost delovne sile (tako čezmejno kot medsektorsko), povečati produktivnost dela (v povezavi z usposabljanjem za izboljšanje zaposljivosti), kakovost delovnih mest in prožnost trga dela ter obenem ohraniti potrebno raven varnosti dela, omejiti izkoriščanje prekarne zaposlitve in zagotoviti ustrezne možnosti za kolektivna pogajanja, poudarja, da bo v prihodnosti zelo pomembno usklajevanje ponudbe spretnosti in znanj ter povpraševanja po njih, pa tudi poklicno svetovanje in usmerjanje; meni, da bi lahko večja mobilnost pripomogla k temu, da se zmanjša visoko število prostih delovnih mest, ki obstajajo hkrati z visoko stopnjo brezposelnosti; poudarja pomen naložb v zaposljivost žensk in mladih, zlasti v okviru novih tehnologij in sektorjev, glede na to, da imajo ti sektorji potencial za ustvarjanje delovnih mest;

26.  pozdravlja ukrepe, ki bodo evropski semester naredili učinkovitejši in bolj demokratičen; priznava, da je na področju javnih financ, kjer so nadzorni mehanizmi močnejši, izvajanje bolj uspešno; poziva k uravnoteženem vključevanju zaposlitvenih in socialno-ekonomskih kazalnikov;

Fiskalna odgovornost

27.  pozdravlja, da se je število držav, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, močno zmanjšalo, in sicer jih je bilo leta 2011 24, leta 2014 pa 11; ugotavlja, da se zaradi tega fiskalnega izboljšanja pričakuje, da bo fiskalna naravnanost v EU v letu 2015 ostala večinoma nevtralna; poziva Komisijo, naj oceni, ali je fiskalna naravnanost EU združljiva s potrebnim povečanjem naložb; kljub temu izraža svojo zaskrbljenost zaradi vse večjih neenakosti, zmanjšanja kupne moči in dolgotrajne visoke brezposelnosti in brezposelnosti mladih, še vedno zelo velike javne in zasebne zadolženosti številnih držav članic v euroobmočju, saj ta ne le ovira rast, temveč pomeni tudi znatno tveganje v primeru morebitnih pretresov v prihodnosti; poziva Komisijo, naj sprejme preudarno in konzervativno razlago kazalnikov rasti ter pregleda kakovost gospodarskih napovedi, saj so bile napovedi Komisije v prejšnjem mandatu prepogosto popravljene navzdol;

28.  se strinja s Komisijo, da mora večina držav članic nadaljevati konsolidacijo javnih financ, ki bo spodbujala rast; poziva države članice, ki imajo zadosten fiskalni manevrski prostor, naj razmislijo o znižanju davkov in prispevkov za socialno varnost, da bi spodbudile zasebne naložbe; poziva Komisijo, naj pripravi konkretna priporočila za države članice, tudi za tiste, ki so še vedno vključene v programe gospodarskega prilagajanja, da bi gospodarsko rast podprle s trajnostnimi in socialno uravnoteženimi strukturnimi reformami, ki bodo prinesle kakovostno zaposlovanje, okrepljeno konkurenčnost in pospešeno konvergenco;

29.  je seznanjen z oceno, ki jo je Komisija podala glede osnutkov proračunskih načrtov držav članic; poudarja, da bi morali pri preučitvi osnutkov proračunskih načrtov zasledovati cilj fiskalne vzdržnosti; vztraja, da sta uporaba fiskalnih pravil in spoštovanje načela enake obravnave pomembna;

30.  je seznanjen, da le pet držav članic v celoti upošteva določbe Pakta za stabilnost in rast; vztraja, da je bil pakt oblikovan na podlagi soglasja držav članic; poudarja, da velik del odhodkov, ki porabi za odplačevanje javnega dolga, pomeni manj sredstev, ki bi jih lahko porabili za javne storitve in naložbe; zato se strinja, da je zmanjšanje primanjkljaja v močno zadolženih državah še vedno potrebno, vendar meni, da bi bilo treba takšno konsolidacijo javnih financ izvesti na način, s katerim bi zaščitili ranljive uporabnike javnih storitev, ohranili javne naložbe in z okrepljeno rastjo zvišali prihodke na pravičen način;

Okrepljeno usklajevanje nacionalnih politik

31.  pozdravlja poročilo o mehanizmu opozarjanja; pozdravlja postopno zmanjševanje notranjih neravnotežij v državah članicah; opozarja na zunanja neravnovesja številnih držav članic, vključno z velikimi trgovinskimi presežki; je seznanjen, da se je tržni delež celotne EU na svetovni ravni zmanjšal;

32.  opozarja, da cilj postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem ni zgolj preprečiti velike negativne učinke na rast in zaposlovanje v posamezni državi, temveč tudi prelivanje učinkov slabo zasnovanih nacionalnih politik v druge države članice v euroobmočju; je seznanjen z napovedjo Evropskega sveta iz decembra 2014, da bo razprava o tesnejšem usklajevanju gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji potekala pozneje v letu 2015, potekala pa bo v okviru poročila štirih predsednikov;

33.  ponavlja svoje stališče, da v sedanjem okviru gospodarskega upravljanja ni zadostne demokratične odgovornosti pri uporabi njegovih pravil, pa tudi ne pri udeleženih institucijah in organih; poziva Komisijo, naj pripravi potrebne predloge, da bi vzpostavili pravo demokratično odgovornost pri gospodarskem upravljanju EU;

34.  opozarja, da bi bilo treba upoštevati učinke znatnega znižanja cen nafte in razmisliti, ali naj bodo te nepričakovane ugodnosti v celoti ali pa le deloma deležni potrošniki fosilnih goriv, tako da bi vlade povečale davke na fosilna goriva ter s tem zmanjšale primanjkljaj, financirale naložbe, ne ogrožale politik na področju podnebnih sprememb in zmanjšale deflacijske učinke;

Proračun EU

35.  poudarja, da mora pripravo nacionalnih proračunov in proračuna EU voditi načelo točnosti javnih financ, da se zagotovita konvergenca in stabilnost v EU; je prepričan, da bi tudi točnost lahko prispevala k odpravi nezaupanja, ki je nastopilo med posameznimi državami članicami ter med državami članicami in evropskimi državljani in se je od začetka nedavne finančne krize še poglobilo;

36.  zato poziva k uskladitvi ekonomskih predpostavk, ki se uporabljajo za pripravo nacionalnih proračunov; meni zlasti, da bi bilo treba opraviti skupno oceno mednarodnih gospodarskih razmer;

37.  poziva k večji enotnosti pri pripravi javnih računovodskih izkazov, da se olajša primerjava med njimi in se prepreči čezmerno makroekonomsko neravnotežje; poziva zlasti, naj države članice poenotijo način obračunavanja nacionalnih prispevkov v proračun EU;

38.  poziva Komisijo, naj z uvedbo svežnja ukrepov za poglabljanje ekonomske in monetarne Unije, napovedanega za leto 2015, odpravi morebitni demokratični primanjkljaj v tem semestru;

39.  meni, da je bistveno, da v okviru evropskega semestra Evropski in nacionalni parlamenti tesneje sodelujejo na področju gospodarskega in proračunskega upravljanja; se zavezuje, da bo v konstruktivnem partnerskem duhu poglobil odnose z nacionalnimi parlamenti;

40.  obžaluje, da znesek neplačanih računov v proračunu EU spodkopava verodostojnost EU in je v nasprotju s cilji na področju rasti in zaposlovanja (zlasti zaposlovanja mladih), določenimi na najvišji politični ravni, ter s podporo malim in srednjim podjetjem, in izraža bojazen, da se bo zaradi tega prepad med Unijo in njenimi državljani še poglobil;

41.  poziva, naj se pri povolilnem pregledu večletnega finančnega okvira analizira in posledično poveča prispevek sredstev EU k doseganju ciljev konkurenčnosti, rasti, zaposlovanja in energetskega prehoda, ki si jih je zastavila Unija; poziva Komisijo, naj sprejme jasnejšo metodologijo, ki bi izboljšala sledljivost sredstev in odhodkov EU, povezanih s cilji strategije Evropa 2020, in tako omogoči boljšo oceno učinka;

42.  Komisijo poziva tudi, naj poroča o potencialnem negativnem učinku, ki bi ga imele zamude pri plačilih na obveznosti, ki so jih države članice prevzele v okviru evropskega semestra;

43.  ugotavlja, da se v mnogih državah članicah učinkovitost javne uprave doslej ni izboljšala, čeprav bi izboljšave na tem področju pripomogle k varčevanju z racionalizacijo organizacije in skrajšanimi upravni postopki za podjetja in državljane;

44.  pozdravlja, da je Komisija v letnem pregledu rasti za leto 2015 poudarila gospodarski pomen evropskih strukturnih in investicijskih skladov (vključno s pobudo za zaposlovanje mladih); opozarja, da navedeni skladi v povprečju predstavljajo 10 % skupnih javnih naložb v EU, vendar se delež v posameznih državah članicah razlikuje, kajti v nekaterih primerih lahko predstavljajo celo 80 % vseh javnih naložb; poudarja, da so strukturni in investicijski skladi dober primer usklajenosti evropskega in nacionalnih proračunov na podlagi skupno določenih ciljev iz sporazumov o partnerstvu na področju rasti in naložb, ki so v skladu s strategijo Evropa 2020; podpira vsa prizadevanja za pametno združevanje evropskih in nacionalnih proračunskih sredstev, da bi se s pozitivnim učinkom skupnih sredstev povečala učinkovitost, spodbudila gospodarska rasti in zmanjšali nacionalni primanjkljaji;

45.  opozarja, da je nujen učinkovit boj proti davčnim goljufijam, zaradi katerih je proračun EU prikrajšan za precej sredstev;

46.  poziva Komisijo, naj predloži analizo možnega učinka prerazporeditve sredstev iz programov EU, kot sta instrument za povezovanje Evrope in program Obzorje 2020;

47.  poziva države članice, naj prispevajo sredstva za naložbeni načrt, ki si prizadeva čim bolj povečati učinek javne porabe in pritegniti zasebne naložbe;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, vladam držav članic, nacionalnim parlamentom in Evropski centralni banki.

(1) UL L 306, 23.11.2011, str. 12. (2) UL L 306, 23.11.2011, str. 41. (3) UL L 306, 23.11.2011, str. 8. (4) UL L 306, 23.11.2011, str. 33. (5) UL L 306, 23.11.2011, str. 25. (6) UL L 306, 23.11.2011, str. 1. (7) UL L 140, 27.5.2013, str. 11. (8) UL L 140, 27.5.2013, str. 1. (9) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0129. (10) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0036. (11) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 134.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2015 (2014/2222(INI))

P8_TA(2015)0068 A8-0043/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 145, 148, 152 in 153(5) PDEU,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti naslova IV te listine (Solidarnost),

–  ob upoštevanju člena 349 PDEU, ki zadeva posebne ukrepe za najbolj oddaljene regije,

–  ob upoštevanju spremenjene Evropske socialne listine, zlasti člena 30 o pravici do varstva pred revščino in socialno izključenostjo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o evropskem semestru za gospodarsko usklajevanje: zaposlovanje in socialni vidiki(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2014 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2014(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2014 z naslovom „Letni pregled rasti za leto 2015“ (COM(2014)0902) in priloženega osnutka skupnega poročila o zaposlovanju,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“ (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 o tem, kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. oktobra 2013 z naslovom „Krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije“ (COM(2013)0690),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o zaposlovanju in socialnih vidikih strategije Evropa 2020(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. aprila 2012 z naslovom „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“ (COM(2012)0173),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2010 z naslovom „Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo“ (COM(2010)0758) in svoje resolucije, povezane s tem, z dne 15. novembra 2011(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Pobuda Priložnosti za mlade“ (COM(2011)0933),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom „Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020“ (COM(2013)0083),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o vidikih zaposlovanja in socialnih vidikih vloge in delovanja trojke (ECB, Komisija in MDS) v zvezi z državami v programu evroobmočja(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o socialnih stanovanjih v Evropski uniji(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 "Kako lahko Evropska unija prispeva k oblikovanju ugodnega okolja za podjetja, poslovne dejavnosti in zagonska podjetja za ustvarjanje novih delovnih mest?"(7)

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. julija 2014 o jamstvu za mlade(8),

–  ob upoštevanju Globalnega poročila o plačah (Global Wage Report) Mednarodne organizacije dela (ILO) ‘2014/2015’ z dne 5. decembra 2014,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta OECD "Razvoj neenakosti dohodkov in njihov vpliv na gospodarsko rast" z dne 9. decembra 2014;

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. julija 2014 z naslovom „Pobuda za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest“ COM(2014)0446,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. septembra 2011(9) in 16. januarja 2014 (10)o strategiji EU za brezdomce,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0043/2015),

A.  ker mora biti Evropa zavezana modelu socialnega tržnega gospodarstva, ki zagotavlja trajnostno rast, da bi prihodnjim generacijam zagotovili delovna mesta, ne pa dolgov;

B.  ker so gospodarske in socialne razmere v EU še vedno slabe in ker je v skladu z gospodarskimi napovedmi Komisije iz jeseni 2014 gospodarsko okrevanje še vedno krhko; ker naj bi kljub negativnim stopnjam rasti evroobmočja v preteklih dveh letih rast evroobmočja v letu 2014 dosegla 0,8 % in 1,1 % v letu 2015; ker ima le nekaj držav članic bolj optimistične obete in ker je Komisija sistematično popravljala navzdol lastne napovedi v zadnjih letih; ker navkljub dejstvu, da se je napovedani celotni primanjkljaj v EU28 zmanjšal na 3 % za leto 2014, je še vedno visok v nekaterih državah članicah in kaže na potrebo po nadaljnji fiskalni konsolidaciji, ki je združljiva z rastjo in boljšim ter trajnostnim zaposlovanjem, saj oživitev gospodarstva ni niti trdna niti podkrepljena;

C.  ker je hitra pot fiskalne konsolidacije, sprejeta med gospodarsko krizo, onemogočila državam članicam doseganje ciljev Evropa 2020, kar kaže, da bi morale biti fiskalne politike različne in prilagojene posebnim razmeram vsake države članice; ker oster padec cen nafte lahko dodatno pospeši gospodarstvo številnih držav članic, zlasti če se hitro spremeni v zmanjšane stroške energije za gospodinjstva in podjetja;

D.  ker mora EU še izboljšati svoje ekonomske in socialne politike, da bi čim prej dosegla cilje Evropa 2020, hkrati pa odpravila tveganja za dolgotrajno stagnacijo in deflacijo, in ker si je v ta namen treba še naprej prizadevati za spodbujanje naložb in strukturnih reform za povečanje gospodarske konkurenčnosti na družbeno odgovoren način; ker je potrebno ekološko preoblikovanje, da bi zagotovili prehod na gospodarstvo, ki učinkovito izkorišča vire, in trajnostni razvoj; ker EU zaskrbljujoče izgublja težo v svetovnem gospodarstvu zaradi krize, izgube svoje industrijske baze ter pomanjkanja zaupanja vlagateljev in podjetnikov, medtem ko druge države kažejo trdne znake okrevanja; ker je oktobra 2014 MDS ocenil, da se je verjetnost recesije v evroobmočju povečala in bo dosegla 35–40 % ob koncu leta;

E.  ker imajo države članice glavno vlogo pri oblikovanju politik zaposlovanja, vključno s politikami zaposlovanja mladih, in je te ukrepe najbolje izvajati na nacionalni ravni;

F.  ker se mora EU čim prej spopasti s hitrim staranjem svojega prebivalstva;

G.  ker je kljub nekaterim izboljšanjem (prvič od leta 2011 se je rahlo povečalo število pogodb za poln delovni čas) stopnja brezposelnosti še vedno višja kot kadar koli prej, saj je v EU brezposelnih skoraj 25 milijonov ljudi; ker je dolgoročna brezposelnost zaskrbljujoče visoka in je 12 milijonov ljudi brezposelnih že več kot eno leto (4 % več kot prejšnje leto); ker se stopnje brezposelnosti mladih niso znatno znižale (v primerjavi z letom 2013 le za 1,9 %) in v EU v povprečju znašajo 21,2 %; ker je 75 % dolgotrajno brezposelnih v EU starih manj kot 35 let; ker je stanje na trgu dela v nekaterih primerih zlasti kritično za mlade, ne glede na stopnjo izobrazbe;

H.  ker je treba Evropski socialni sklad skupaj z jamstvom za mlade in pobudo za zaposlovanje mladih v celoti in pravilno izkoristiti za financiranje trajnostnih projektov, da bi se spopadli z brezposelnostjo, zlasti brezposelnostjo mladih;

I.  ker delež mladih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo, ostaja visok in ker so mladi Romi nadpovprečno zastopani v tej skupini;

J.  ker so različni dejavniki – vključno z neuspehom pri oblikovanju pozitivnega okolja za spodbujanje naložb in rasti, zmanjšanjem tržnih prihodkov in učinka socialnih transferjev v času(11)ter prizadevanji nekaterih držav članic, da bi ponovno vzpostavile svoje ekonomsko ravnotežje z zmanjšanjem porabe za socialno varstvo v državah članicah – privedle do znatnega zmanjšanja bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev, kar je prispevalo k povečanju števila evropskih družin, ki jim grozi izključenost, ter zaskrbljujoče povečalo neenakost, vključno z neenakostjo spolov; ker eden od štirih Evropejcev tvega revščino; ker je podzaposlenost in negotovost zaposlitve na najvišji ravni in za 50 % vseh iskalcev zaposlitve zaposlitev ne zadošča za izhod iz revščine;

K.  ker najsodobnejši podatki za leto 2013 kažejo, da je delež dolgotrajno brezposelnih v EU-28 znašal 5,1 % delovne sile, kar je več kot kdajkoli prej; ker dolgotrajna brezposelnost ne le ključno vpliva na celoten življenjski cikel posameznika, ampak lahko preraste tudi v strukturno brezposelnost v EU;

L.  ker 25,1 % prebivalstva EU trenutno tvega revščino ali socialno izključenost; ker je povprečna stopnja rasti revščine otrok višja od povprečne stopnje rasti revščine na splošno in ker v nekaterih državah članicah eden od treh otrok živi pod pragom revščine;

M.  ker so starejši delavci skupina, ki ji najbolj grozi dolgotrajna brezposelnost; ker je bila v letu 2012 zaposlena le polovica delavcev, starih od 55 do 65 let; ker nižanje javnih izdatkov za socialne in zdravstvene storitve ter socialnih prejemkov najbolj prizadene starejše; ker so nekatere kategorije starejših, kot so osebe, starejše od 80 let, starejše ženske, starejši priseljenci in starejši pripadniki etničnih manjšin, še posebej izpostavljene revščini;

N.  ker so nekatere države članice, da bi premagale krizo, ostro zarezale v svoje javne finance prav v trenutku, ko so se zaradi povečanja števila brezposelnih potrebe po socialnem varstvu povečale; ker se je pomanjkanje sredstev za socialno varnost v nacionalnih proračunih še zaostrilo zaradi zmanjšanja vplačanih prispevkov, do katerega je prišlo zaradi obsežnih odpuščanj ali znižanj plač, kar je resno ogrozilo evropski socialni model; ker zahtevane reforme ne izpolnjujejo potreb in pričakovanj državljanov, kar zadeva zaposlovanje in socialne zadeve;

O.  ker zmanjšanje revščine ni le eden od glavnih ciljev strategije Evropa 2020, temveč tudi družbena odgovornost držav članic, dostojna in trajnostna zaposlitev pa je najboljši način za izhod iz revščine ; ker je treba prizadevanja zato treba osredotočiti na lajšanje dostopa do delovnih mest, zlasti za tiste, ki so najbolj oddaljeni od trga dela; ker trg dela še vedno zaznamujejo občutne neenakosti v pogojih zaposlovanja in ker so ženske, starejše od 55 let, bolj izpostavljene revščini ali socialni izključenosti kot moški teh let;

P.  ker so se družbenoekonomska neravnovesja med državami članicami še dodatno poglobila, medtem ko velja obratno za cilj regionalne konvergence; ker se je vrzel brezposelnosti glavnega obrobja povečala s 3,5 % v letu 2000 na 10 % v letu 2013; ker ta razlika povečuje tveganje fragmentacije in ogroža gospodarsko stabilnost ter socialno kohezijo EU; ker Šesto kohezijsko poročilo poudarja vlogo, ki jo imajo strukturni skladi pri premoščanju neenakosti, zlasti med krizo;

Q.  ker je v členu 174 PDEU določeno, da Unija, da bi pospešila „svoj vsesplošni skladni razvoj, razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije“. Posebna pozornost se „namenja podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam“;

R.  ker imajo regije, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, običajno višje stopnje brezposelnosti in manjšo gospodarsko rast, poleg tega pa jim primanjkuje znatnih naložb, usmerjenih v izboljšanje njihovega potenciala;

S.  ker je Parlament v zadnjih dveh letih svaril pred socialnimi tveganji deflacije v razmerah nizke rasti, visoko stopnjo brezposelnosti in pritiskom za zniževanje plač; ker je Evropska centralna banka napovedala nizko inflacijo v daljšem obdobju in svarila pred njenim negativnim vplivom na notranje povpraševanje, rast in zaposlovanje; ker je deflacija postala resničnost od avgusta 2014 dalje v osmih državah članicah (od katerih jih je šest v evroobmočju); ker povpraševanje in ustvarjanje delovnih mest v EU močno zavirata prevladujoče slabo zagotavljanje posojil MSP in potreba po zmanjšanju čezmernega javnega in zasebnega dolga, zlasti kar zadeva hipotekarna posojila; ker padec inflacijskih stopenj občutno povečuje te težave, saj povečuje realne obrestne mere in realno breme dolga ter bi lahko povzročil začarani krog gospodarske depresije; ker se je ECB 22. januarja 2015 odzvala na vse naštete vidike z uvedbo razširjenega programa nakupa vrednostnih papirjev, pri čemer bo vsota mesečnih nakupov vrednostnih papirjev znašala do 60 milijard EUR, izvajala pa naj bi ga vsaj do septembra 2016;

T.  ker je mogoče ekspanzivno monetarno politiko uporabiti za spodbujanje izvoza kot načina za kratkoročno okrevanje gospodarstva EU;

U.  ker je mogoče nizke obrestne mere izkoristiti za spodbujanje naložb v EU;

V.  ker se je hitrost fiskalne konsolidacije povečala in ker so bili uvedeni novi krovni cilji, ki se bolj osredotočajo na strukturne kot na ciklične primanjkljaje; ker je kljub temu obseg fiskalnih multiplikatorjev v sedanjih razmerah še vedno zelo velik; ker je treba izpolniti srednjeročni cilj in cilj glede dolga, da bi oblikovali okolje, ki bo spodbujalo gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest; ker je treba sistematično oceniti učinek teh ukrepov na socialnem področju, učinek na okolje ter učinek z vidika enakopravnosti spolov;

W.  ker so se javne in zasebne naložbe v EU zaskrbljujoče zmanjšale in so sedaj za skoraj 20 % manjše, kot so bile pred krizo, in manjše kot pri njenih glavnih gospodarskih partnerjih po svetu; ker mora vlaganje v boljša in trajnostna delovna mesta, človeški kapital, raziskave in inovacije (vključno s projekti manjšega obsega), energetsko unijo, gospodarno z viri, digitalni enotni trg, spodbujanje podjetništva in boljše poslovno okolje za MSP, biti ena od glavnih prednostnih nalog za Komisijo in države članice, saj so naložbe na teh področjih bistvenega pomena ne le zato, da bi zagotovili oživitev gospodarstva, ampak tudi za povečanje gospodarskega potenciala EU za rast in ustvarjanje blaginje;

X.  ker se nacionalni parlamenti, Evropski parlament, lokalne in regionalne oblasti, organizacije civilne družbe in socialni partnerji na nacionalni ravni in ravni EU niso dovolj vključili v postopek semestra EU, države članice niso v celoti prevzele odgovornosti za reforme ter niso bile oblikovane vključujoče, socialne in trajnostne rešitve, zaradi česar se je zmanjšalo zaupanje državljanov v projekt EU;

Y.  ker so za določanje plač pristojne države članice;

Ambiciozne ekonomske politike za rast, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in boj proti deflaciji

1.  pozdravlja celosten pristop Komisije k rasti, ki temelji na treh glavnih stebrih: naložbenem načrtu za Evropo, strukturnih reformah in fiskalni odgovornosti; se zavzema za ambiciozno, ekspanzivno ekonomsko in fiskalno politiko v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast, s katero bi spodbudili pametno, trajnostno in vključujočo rast ter zagotovili ustvarjanje boljših in trajnostnih delovnih mest; poudarja, da je solidarnost temeljna vrednota, na kateri je zgrajena Evropska unija; poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja držav članic s pripravo konkretnih priporočil, ki bodo koristna zanje in za EU kot celoto, tako da ne bodo izvajale samo fiskalne konsolidacije, temveč tudi socialno uravnotežene ter gospodarsko učinkovite in vzdržne strukturne reforme; poudarja, da nizka inflacija že povečuje realne obrestne mere ter realni javni in zasebni dolg, kar skupaj z visoko dolgotrajno brezposelnostjo mladih znižuje rast in povečuje revščino;

2.  se zaveda povezave med fiskalno odgovornostjo ter potrebnim spodbujanjem naložb in strukturnih reform v državah članicah v okviru Pakta za stabilnost in rast; v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast“; poziva partnerje, naj pri izvajanju reform uporabijo prožnost, ki jo že dovoljujejo pravila in sporazumi, če bi se države članice soočile s čezmernimi makroekonomskimi neravnotežji, ter tako zagotovijo, da bo fiskalna odgovornost v skladu z gospodarsko rastjo, ustvarjanjem delovnih mest in socialno državo;

3.  opozarja, da so v državah članicah potrebne strukturne reforme; se zaveda, da so države članice, ki so izvedle reforme, uspešne pri ponovnem doseganju konkurenčnosti na svetovnem trgu, vendar opozarja, da bi morale biti te reforme v skladu s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, pa tudi z ustvarjanjem dostojnih delovnih mest; meni, da se je treba pri doseganju teh ciljev osredotočiti tudi na reforme na področjih digitalnega enotnega trga, energetske unije in fiskalnih reform; meni, da bi morali pri uveljavljanju reform na trgu dela uvesti tudi prožnost in varnost, ki sta potrebni za odpravo razdrobljenosti in zagotovitev dostojnih plač;

4.  pozdravlja, da so v novem naboru politik poleg prejšnjih prednostnih nalog fiskalne konsolidacije in strukturnih reform tudi naložbe; vseeno meni, da bi morali v letnem pregledu rasti večjo pozornost nameniti skupnemu povpraševanju in njegovi povezavi z višanjem plač in socialnimi neenakostmi; poudarja, da glavna prednostna naloga v zvezi z zmanjšanjem makroekonomskih neravnotežij ne sme biti povečanje presežkov na tekočem računu, temveč višja stopnja rasti, naložb in zaposlenosti ter nižja stopnja revščine;

5.  je zaskrbljen, ker so se naložbe v EU v zadnjih letih močno zmanjšale in so zdaj blizu 20 % pod ravnjo pred krizo; opozarja, da je bil upad še večji v državah članicah na obrobju, kjer je bila fiskalna konsolidacija večja; ponovno poudarja zaposlitveni potencial zelenega gospodarstva, ki bi po ocenah Komisije lahko do leta 2020 ustvarilo 5 milijonov delovnih mest samo v sektorju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, pod pogojem, da bodo uvedene ambiciozne podnebne in energetske politike; poziva države članice, naj v teh sektorjih zagotovijo zadosten obseg naložb in predvidijo, katero znanje in spretnosti delavcev bodo potrebni v prihodnosti;

6.  pozdravlja, da so eden izmed treh glavnih stebrov strategije Komisije za leto 2015 naložbe, ter poziva k takojšnjemu izvajanju njenega načrta; je seznanjen s tem, da se prispevki držav članic v Evropski sklad za strateške naložbe ne bodo upoštevali pri določanju fiskalnih prilagoditev tako v okviru preventivnega kot korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast;

7.  meni, da je treba tri glavne stebre strategije Komisije za leto 2015 izvajati skupaj, da bi spodbudili odgovorno vlaganje v tista področja, ki imajo dejanski učinek na rast in ustvarjanje delovnih mest, kot so digitalno gospodarstvo, zeleni sektorji in zdravstvo;

8.  je seznanjen s tem, da bo Evropski sklad za strateške naložbe temeljil na obstoječih virih EU in ne bo pridobival javnega „svežega“ denarja, razen dodatnih 5 milijard EUR od Evropske investicijske banke; opozarja na nevarnost, da sredstva sklada ne bodo zadostovala in da temeljijo na pretirano optimističnih predpostavkah glede verjetnosti, da bo sklad pridobil večino potrebnih sredstev od zasebnih vlagateljev; poziva Evropsko investicijsko banko, naj razmisli o možnosti, da se od povsem komercialnega bančništva usmeri v model ocenjevanja projektnega tveganja na podlagi vnaprej opredeljenih meril in preglednosti; poziva Komisijo, naj preuči načine za uporabo proračuna EU in drugih, novih virov, da bi zagotovila uspešnost sklada;

9.  poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj ocenita učinke gospodarske krize na bančni sistem in končne prejemnike finančnih sredstev te banke, zlasti kar zadeva mala in srednja podjetja, sektor socialne ekonomije ter javne družbe;

10.  poudarja dejstvo, da se mora Evropski sklad za strateške naložbe osredotočiti na ustvarjanje novih naložb na področjih, kjer je zanimanje vlagateljev šibko, in ne na nadomestne naložbe, ki bi bile proizvedene drugje (izrivanje), ali na visoko donosne naložbe, do katerih bi v vsakem primeru prišlo (mrtve izgube); poziva Komisijo, naj vključi in spodbuja socialne naložbe, ki ne le ustvarjajo finančne donose, ampak spodbujajo pozitivne socialne učinke prelivanja, kot so naložbe v človeški kapital ali naložbe, ki imajo velik vpliv na ustvarjanje boljših in trajnostnih delovnih mest ali socialno vključenost in zmanjševanje revščine, na primer v sisteme socialnega varstva in socialne storitve ali v socialno gospodarstvo; ponovno poziva k izvajanju svežnja o socialnih naložbah;

11.  poziva Komisijo, naj zagotovi naložbe v gospodarsko šibkejših regijah z visoko stopnjo brezposelnosti in v mala in srednja podjetja v teh regijah, saj je njihov dostop do financiranja zelo omejen; tako bi imela ta prizadevanja pomemben učinek tam, kjer so najbolj potrebna, pri odločitvah pa bi bilo treba upoštevati ekonomske značilnosti naložb; se strinja z mnenjem Komisije glede potrebe po usposobljeni delovni sili v rastočih sektorjih, kot so digitalno gospodarstvo, zeleni sektorji in zdravstvo;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo posebne okrepljene mehanizme za izvajanje naložbenih programov v najbolj oddaljenih regijah, v katerih zaradi njihove oddaljenosti, geografske razdrobljenosti, krhkih gospodarstev in naravnih omejitev prihaja do velikih neenakosti pri dostopu do zaposlitvenih priložnosti, blaga in storitev;

13.  poziva Komisijo, naj pri oblikovanju evropskega naložbenega načrta upošteva regije, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, zlasti kar zadeva dostop do širokopasovne povezave;

14.  poziva Komisijo, naj temeljito pregleda in izboljša pobudo za projektne obveznice EU-EIB, ki je bila uvedena kot pilotni projekt leta 2012, da bi zaključili evropski naložbeni načrt in mu namenili večjo vlogo pri spodbujanju zaposlovanja; v zvezi s tem poziva tudi k podrobnemu pregledu obveznic s socialnim učinkom, vključenih v sveženj za socialne naložbe;

Odgovorna politika, ponovno osredotočena na naložbe, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in rast

15.  ugotavlja, da je evropski naložbeni načrt nujno dopolnilo prizadevanjem za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest, ki jih je treba podpreti z zasebnimi in javnimi sredstvi, da bi dosegli želeni učinek; pozdravlja, da se v letnem pregledu rasti 2015 države s fiskalnim manevrskim prostorom še naprej poziva, naj si bolj prizadevajo ta prostor uporabiti kot sredstvo za spodbujanje evropskega povpraševanja in naložb;

16.  pozdravlja večjo hitrost fiskalne konsolidacije in uvedbo novih krovnih ciljev, ki se bolj osredotočajo na strukturne kot ciklične primanjkljaje in bi morali pozitivno vplivati na zaposlovanje in trajnostno rast; vendar ugotavlja, da je obseg fiskalnih multiplikatorjev kljub temu v sedanjih razmerah še vedno zelo velik in da bo to imelo negativen vpliv na gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest ter na vzdržnost sistemov socialnega varstva; poziva Komisijo, naj olajša čim boljšo uporabo prožnosti v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast;

17.  poziva k oblikovanju evropskega okvira, da bi zagotovili, da bodo imele vse naložbe v okviru evropskega naložbenega načrta občuten vpliv na spodbujanje trajnostne rasti, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in spodbujanje socialnega napredka; poziva Komisijo, naj spremlja in nadzoruje naložbe v okviru načrta, poleg tega pa naj pregleda in izmeri realni gospodarski in socialni učinka naložb; poziva Komisijo, naj v strokovni odbor novo ustanovljenega Evropskega sklada za strateške naložbe, ki bo odobril projekte, ki bodo financirani, vključi strokovnjake s področja socialnih politik;

18.  poudarja, kako pomembno je, da je znotraj obstoječega Pakta za stabilnost in rast možno uporabiti prožnost, da bi zagotovili manevrski prostor za socialne naložbe, zlasti socialne naložbe v ljudi, ter slednjim omogočili pridobitev potrebnih znanj in spretnosti ter oblikovali pogoje v podporo njihovi produktivni in izpolnjujoči udeležbi v gospodarstvu in družbi skozi vse življenje; v zvezi s tem poudarja potencialno vlogo socialnega gospodarstva pri oblikovanju trajnostnih, vključujočih in kakovostnih delovnih mest;

Ponovna vzpostavitev financiranja malih in srednjih podjetij, da bi spodbudili zasebne naložbe in ustvarjanje delovnih mest

19.  opozarja, da so mala in srednja podjetja ključna za ustvarjanje delovnih mest v EU, vendar se kljub temu še naprej soočajo z velikimi težavami pri dostopu do financiranja, zaskrbljujoča pa je tudi njihova prekomerna zadolženost; zato pozdravlja nova priporočila Komisije o dostopu malih in srednjih podjetij do financiranja, ki vključuje nov pristop k plačilni nesposobnosti in poslovnemu neuspehu; poziva k nadaljnjim prizadevanjem držav članic za izboljšanje shem prestrukturiranja dolga v ta namen; poziva Komisijo, naj po potrebi na nacionalni ravni podpre izvajanje načel, ki jih je določila v priporočilu z dne 12. marca 2014 v okviru priporočil za posamezne države; poudarja, da imajo podjetništvo žensk ter mala in srednja podjetja več težav pri dostopanju do financiranja; poziva Komisijo, naj preuči vzroke za te razmere in predlaga ukrepe, s katerimi bi jih odpravili;

20.  poudarja, da je treba v Evropski uniji ustvariti kulturo podjetništva z zmanjšanjem ovir za samozaposlitev in ustanovitev podjetja; opozarja, da bi to lahko podprli s pametno kombinacijo finančne podpore, kot so os mikrofinanciranja in socialnega podjetništva znotraj programa za zaposlovanje in socialne inovacije, ali z rešitvami enotnih vstopnih točk v javni upravi za registracijo novih podjetij;

21.  je zaskrbljen, da finančna razdrobljenost euroobmočja ponekod ogroža rast in vzdržnost malih in srednjih podjetij; poziva, naj se ponovno vzpostavi posojilna zmogljivost gospodarstvu, ki bo malim in srednjim podjetjem omogočila naložbe in ustvarjanje delovnih mest, poleg tega pa naj se olajša dostop do podjetništva, malim in srednjim podjetjem pa dostop do programov, kot sta Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) in Obzorje 2020;

22.  poziva države članice, naj odpravijo nepotrebne upravne obremenitve in birokracijo za samozaposlene, mikropodjetja ter mala in srednja podjetja in olajšajo pogoje za ustanovitev zagonskih podjetij;

23.  pozdravlja skupno shemo Komisije in Evropske investicijske banke za posojila malim in srednjim podjetjem, ki uporablja strukturne sklade, da bi racionalizirali naložbe v ta podjetja in s tem spodbudili ustvarjanje kakovostnih delovnih mest; poziva ECB, naj dopolni te ukrepe politike in preuči načine za nakup sredstev malih in srednjih podjetij ter podpre njihov razvoj v okviru programov kvantitativnega sproščanja na podlagi dobrih praks v drugih gospodarskih regijah ali da je porok za vire financiranja malih in srednjih podjetij, ki v številnih državah članicah predstavljajo 80 % zaposlenih;

24.  je seznanjen z razširjenim programom nakupa vrednostnih papirjev, ki ga je uvedla ECB in ki je ponovno namenjen bančnemu sistemu; zato poziva ECB, naj optimizira svoj potencial, da bi izboljšala stanje realnega gospodarstva in mu zagotovila posojila, da bi v EU okrepili rast in se spopadli z brezposelnostjo;

25.  pozdravlja ukrepe, ki jih je napovedala Komisija za spodbujanje novih delovnih mest v malih in srednjih podjetjih z odpiranjem alternativnih možnosti za bančna posojila ter za izboljšanje regulativnega in fiskalnega okvira, da bi spodbudili dolgoročne naložbe v ta podjetja; poziva k takojšnji izvedbi teh ukrepov; Komisijo poziva tudi, naj podpre projekte manjšega obsega; poziva Komisijo in države članice, naj razmisli o finančnih zadrugah za financiranje malih in srednjih podjetij (kreditne zadruge) kot alternativnih instrumentih financiranja in naj tem podjetjem omogoči boljši dostop do javnih naročil in financiranja na ravni EU in nacionalni ravni;

26.  poudarja pomen posredniških organov, povezanih z malimi in srednjimi podjetji, kot so gospodarske zbornice, ki so gonilna sila z multiplikacijskim učinkom pri izvajanju politik EU, povezanih s temi podjetji, ter poziva Komisijo, naj z njimi vzpostavi partnerski dialog o tem, kako bi lahko bolje izvajali te politike, da bi spodbudili ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

Učinkovitejša raba sredstev

27.  poudarja, da imajo politike, usmerjene v rast in delovna mesta, različne teritorialne učinke, ki so odvisni od posebnih okoliščin v posameznih regijah EU, in da se od začetka krize regionalne razlike povečujejo; poudarja, da bi morala priporočila za posamezne države upoštevati teritorialne razlike v državah članicah, da bi spodbudili rast in delovna mesta ter obenem ohranili teritorialno kohezijo;

28.  meni, da imajo ukrepi kohezijske politike ključno vlogo pri zmanjševanju notranjih konkurenčnih neskladij in strukturnih neravnovesij v regijah, ki to najbolj potrebujejo; poziva Komisijo, naj preuči ustrezne rešitve za tiste države članice, ki so kljub soočanju z zelo visoko brezposelnostjo obvezane vrniti sredstva EU zaradi težav s sofinanciranjem; poziva Komisijo, naj premisli o predhodnem financiranju, da bi te države članice sredstva za obdobje 2014–2020 lažje v celoti uporabile v tem obdobju, pri tem pa naj zagotovi dosledno spoštovanje načela proračunske odgovornosti;

29.  poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme ukrepe v boju proti davčnemu dampingu, davčnim goljufijam in utaji davkov, poleg tega pa se zavzema za sprejetje ambicioznega davka na finančne transakcije na ravni Sveta;

30.  je trdno prepričan, da se sredstva EU, zlasti sredstva iz pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega socialnega sklada, ne bi smela uporabljati za subvencioniranje nacionalnih pristopov, temveč za zagotavljanje dodatne podpore na način, ki dopolnjuje in krepi nacionalne programe v skladu z odločitvijo držav članice;

31.  poziva Komisijo, države članice in regije, naj zagotovijo popolno porabo sredstev EU za obdobje 2007–2013 ter natančno uskladijo Evropski socialni sklad in druge evropske strukturne sklade s strategijo Evropa 2020; poziva Komisijo, naj dosledno spremlja 20 % sredstev iz Evropskega socialnega sklada, ki so bila dodeljena za boj proti revščini; poziva Komisijo, naj v naslednji letni pregled rasti in v priporočila za posamezne države članice vključi poglavje, namenjeno izvajanju Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim;

32.  poziva Komisijo, naj razvije strukturne reforme na energetskih trgih, da bi oblikovali trdno energetsko unijo, ki bo manj odvisna od zunanjih virov, in diverzificirali vire oskrbe (na primer, alžirski plin);

Reforme za povečanje potenciala rasti, človeškega kapitala in produktivnosti

33.  ugotavlja, da so lahko odločilni naložbeni načrti za trajnostno rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest uspešni le, če jih bodo spremljale nacionalne reforme, ki bodo zvišale stopnjo kakovostne delovne aktivnosti, povečale aktivnost in produktivnost, razvile človeški kapital v vseh starostnih skupinah, tudi v najbolj ranljivih, ter podprle močne sisteme socialnih storitev in socialnega varstva; opozarja, da je odločitev Parlamenta in Sveta o krepitvi sodelovanja znotraj mreže javnih zavodov za zaposlovanje ključni element za izboljšanje trgov dela; meni, da bi morali s strukturnimi reformami trga dela uvesti ukrepe za notranjo prožnost, usmerjene v ohranjanje zaposlitev v času gospodarskih motenj, zagotoviti kakovost delovnih mest in varnost pri prehodu med zaposlitvami ter programe nadomestil za primer brezposelnosti, ki bi bili osnovani na realnih zahtevah za uveljavljanje te pravice, pa tudi ustrezno podporo za brezposelne delavce, povezano s politikami ponovnega vključevanja;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo inovativne načine za spodbujanje naložb v EU; opozarja na nedavne selitve proizvodnje in storitev podjetij nazaj v EU ter na možnosti, ki jih to prinaša pri odpiranju delovnih mest, zlasti za mlade; meni, da imajo gospodarstva EU edinstveno priložnost, da še pospešijo ta trend selitve delovnih mest nazaj v Evropo;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo politike, prilagojene za podporo kakovostnega zaposlovanja za dolgotrajno brezposelne, starejše brezposelne, ženske in druge prednostne skupine, ki jih je kriza posebej močno prizadela, kot so priseljenci ali invalidi, vključno z ukrepi za spodbujanje protidiskriminacijskih politik na delovnem mestu, ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, vseživljenjskega učenja in usposabljanja ter boja proti nizki stopnji izobraženosti znotraj nekaterih od naštetih skupin, od katerih številnim grozi socialna izključenost; poziva, naj se v priporočilih za posamezne države sistematično obravnava zmanjševanje razlike v plačah in pokojninah med spoloma; poziva Komisijo, naj od vsake države članice zahteva, da predloži nacionalni načrt za delovna mesta, namenjen ustvarjanju delovnih mest, o katerem so se države članice dogovorile na zasedanju Sveta spomladi 2012;

36.  poziva Komisijo, naj uvede novo pobudo, namenjeno spodbujanju zaposlitvenih priložnosti za Rome v državah članicah, ki bo vključevala ukrepe za izboljšanje znanj in spretnosti ter usposobljenosti ter za boj proti diskriminaciji, kot tudi spodbujanju ustvarjanja delovnih mest, na primer s samozaposlovanjem in podjetništvom ter z uporabo inovativnih finančnih instrumentov;

37.  poziva države članice, naj med prednostne naloge uvrstijo zmanjševanje razlik med spoloma na področju zaposlovanja, zlasti z odpravljanjem te razlike pri plačah in izvajanjem ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, med drugim tudi s povečanjem dostopnosti otroškega varstva;

38.  obžaluje, da evropski semester ni bil zadostno usklajen s strategijo Evropa 2020; poziva Komisijo in države članice, naj gospodarske ukrepe, ki se izvajajo v okviru evropskega semestra, uskladijo s socialnimi in zaposlitvenimi cilji strategije Evropa 2020 in socialnimi načeli iz Pogodb; poziva k odločnejšim prizadevanjem za usmerjanje in usklajevanje politik EU za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanje boljših in trajnostnih delovnih mest; poziva Komisijo, naj brez odlašanja predstavi vmesni pregled strategije Evropa 2020 in pri tem upošteva nujno potrebo po večjem napredku pri zmanjševanju revščine in doseganju drugih socialnih ciljev ter potrebo po večjem dejanskem vključevanju deležnikov;

Izobraževanje in aktivne politike trga dela za povečanje človeškega kapitala

39.  meni, da se EU zaradi naraščajoče mednarodne konkurence, ki jo pogojuje vedno bolj usposobljena delovna sila, sooča z velikim pomanjkanjem potrebnih znanj in spretnosti ter neusklajenostjo med ponudbo znanj in spretnosti in povpraševanjem po njih, kar zavira gospodarsko rast; meni, da se morajo države članice, če želijo imeti realno možnost za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja, osredotočiti na oblikovanje ustreznega okolja za ustvarjanje delovnih mest;

40.  ponovno poziva Svet, Komisijo in države članice, naj v okvir strategije Evropa 2020 vključijo steber za obravnavo razlik med spoloma;

41.  opozarja, da se strategija za obnovitev konkurenčnosti ne bi smela osredotočati le na stroške dela, temveč tudi na povečanje produktivnosti z vlaganji v človeški kapital in strukturnimi reformami;

42.  poziva države članice, naj povečajo naložbe v človeški kapital na raven pred krizo, zlasti da bi mladim olajšale prehod iz izobraževanja v zaposlitev, ter naj vlagajo v poklicno usposabljanje in programe vseživljenjskega učenja;

43.  pozdravlja dejstvo, da Komisija v letnem pregledu rasti za leto 2015 poziva države članice, naj zaščitijo ali spodbujajo dolgoročne naložbe v izobraževanje, raziskave in inovacije; vendar ugotavlja, da države članice z že tako omejenimi proračuni nimajo zadostnih sredstev za uresničitev tega cilja;

44.  poudarja, da so v nekaterih državah v sedanjih razmerah članicah pomembne aktivne politike trga dela; poziva te države članice, naj povečajo doseg in učinkovitost aktivnih politik trga dela;

Kakovostna delovna mesta in plače kot gonilo produktivnosti in rasti

45.  poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo visoki stopnji brezposelnosti med prikrajšanimi skupinami ter naj prednostno obravnavajo dostop do trga dela in vključevanje nanj ter vsesplošno uporabo politik dostopa in vključevanja, saj je zaposlitev bistvena za uspešno vključevanje;

46.  opozarja, da so dostojne plače pomembne ne le za socialno kohezijo, ampak tudi za ohranjanje močnega okrevanja in produktivnega gospodarstva; poziva Komisijo, naj preuči učinek uvajanja minimalnih plač v državah članicah, zlasti kar zadeva zmanjševanje neenakosti v plačah; poziva Komisijo, naj organizira konferenco o evropskem okviru za minimalne plače;

47.  je zaskrbljen, ker se z reformami trga dela v številnih državah članicah ni zmanjšal delež prekarnih delovnih mest; opaža, da je bilo 50 % delovnih mest, ustvarjenih leta 2014, začasnih delovnih mest; ugotavlja, da Komisija meni, da revščina zaposlenih še vedno obstaja in da za 50 % vseh iskalcev zaposlitve zaposlitev ne zadošča za izhod iz revščine, niti ne povečuje produktivnosti; poziva države članice, naj postane kakovost delovnih mest prednostna naloga in naj obravnavajo segmentacijo trga dela; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo reforme trga dela namenjene spodbujanju ustvarjanja boljše in trajne zaposlitve, pa tudi zmanjševanju segmentacije, boljši vključenosti ranljivih skupin na trg dela, spodbujanju enakosti med spoloma, zmanjševanju revščine zaposlenih in zagotavljanju ustrezne socialne zaščite za vse delavce, tudi samozaposlene;

48.  meni, da lahko države članice ustvarjajo delovna mesta samo, če to trg omogoča, če se lahko zanesejo na kvalificirano delovno silo, če so trgi dela dovolj prožni, če so stroški dela in plače usklajeni s produktivnostjo, če sistemi socialne zaščite povečujejo privlačnost dela in če je ureditev sorazmerna in podprta z dokazi;

49.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za odpravo socialnega dampinga v EU, ki močno škoduje delavcem in sistemom socialnega varstva v državah članicah; prav tako poziva k vključevanju socialnih partnerjev v ta prizadevanja na vseh ravneh;

50.  pozdravlja pobudo o evropski platformi za neprijavljeno delo; ponovno poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imele osebe s prekarnimi pogodbami ali samozaposlene osebe osnoven nabor pravic in ustrezno socialno zaščito, zlasti glede usklajevanja družinskega in poklicnega življenja; poziva Komisijo, naj usmeri prizadevanja v reševanje dodatnih težav, ki nastajajo zaradi neprostovoljnega dela s krajšim delovnim časom, začasnega zaposlovanja in navideznega samozaposlovanja;

51.  obžaluje, da kakovost ali trajnost ustvarjenih delovnih mest skorajda nista omenjeni, zlasti kar zadeva zaposlovanje žensk, ki so nadpovprečno zastopane pri delu s krajšim delovnim časom zaradi težav pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

52.  meni, da je doseganje ciljev ponovne industrializacije bistveno za konkurenčnost EU in da bi lahko s ponovnim zagonom resnične evropske industrijske politike spodbudili rast in ustvarjanje novih visoko kakovostnih delovnih mest;

53.  obžaluje, da pri sklicevanju na stopnjo brezposelnosti niso ustrezno upoštevani drugi dejavniki, kot so vse večje stopnje neaktivnih oseb, mobilnosti in migracij;

Brezposelnost mladih in mobilnost delavcev

54.  pozdravlja zmanjšanje stopnje brezposelnosti mladih, vendar poudarja, da je še vedno na skrb zbujajoči ravni in da ni nujno, da to zmanjšanje temelji na neto ustvarjenih delovnih mestih: poudarja, da sta se negotovost delovnih mest in podzaposlenost tudi povečala in da 43 % mladih dela v prekarnih pogojih, na podlagi neprostovoljnih pogodb s skrajšanim delovnim časom ali kot lažni samozaposleni;

55.  poziva Komisijo, naj predlaga evropski okvir za uvedbo minimalnih standardov za izvajanje jamstev za mlade in konkretne ukrepe za ozaveščanje javnosti; poziva države članice, naj učinkovito porabijo razpoložljivi proračun, nemudoma začnejo izvajati jamstva za mlade ter zagotovijo, da bodo z njimi dosegle tudi mlade, ki prihajajo iz prikrajšanega socialnega okolja; poziva k določitvi ustreznega proračuna v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira v skladu s priporočili Mednarodne organizacije dela; ugotavlja, da je Mednarodna organizacija dela ocenila, da je za rešitev problema brezposelnosti mladih potrebnih 21 milijard EUR;

56.  poziva Komisijo, naj preseže priporočilo Sveta iz marca 2014 o kakovostnem okviru za pripravništva in naj predlaga nov kakovostni okvir, da bi preprečila diskriminacijo in izkoriščanje mladih delavcev;

57.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo trgi dela bolj vključujoči za tiste, ki imajo družinske obveznosti, kot so vzgoja otrok in skrb za družinske člane, ki potrebujejo nego; zato poziva k ukrepom za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v okviru reform trga dela, ki jih spodbuja evropski semester;

58.  ponovno poziva države članice, naj vlagajo v priložnosti za vseživljenjsko učenje, poklicno usposabljanje in usposabljanje na delovnem mestu; poziva k oceni nacionalnih sistemov za vseživljenjsko učenje v okviru strategij evropskega semestra za reformo trga dela;

59.  poudarja, da po navedbah Komisije kljub visokim stopnjam brezposelnosti obstaja v EU dva milijona prostih delovnih mest in da je v letu 2013 le 3,3 % delovno aktivnega prebivalstva delalo v drugi državi članici, kar kaže na nizko raven mobilnosti v primerjavi z ZDA in Japonsko; opozarja, da se lahko razlike v stopnjah mobilnosti delovne sile – ki lahko v primeru držav članic, ki jih je najbolj prizadela kriza, znaša do 10 odstotnih točk – premostijo tudi z uporabo orodja platforme EURES; izraža stalno podporo načelu prostega gibanja;

60.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno delovanje javnih zavodov za zaposlovanje, da bi olajšale in spodbudile iskanje dela v tujini;

61.  zaradi števila delavcev, zlasti mladih, ki zdaj zapuščajo svoje matične države in iščejo zaposlitvene priložnosti v drugih državah članicah, je treba nujno oblikovati ustrezne ukrepe za zagotovitev, da noben delavec ne ostane brez socialne zaščite in delavskih pravic; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj dodatno izboljšajo mobilnost delovne sile v EU z instrumenti, kot je EURES, pri tem pa spoštujejo načelo enake obravnave ter zaščitijo plače in socialne standarde; poziva vse države članice, naj uvedejo socialno politiko in politiko zaposlovanja, ki bo zagotavljala enake pravice in enako plačilo na istem kraju dela, v skladu z načeli, na katerih temelji svobodno gibanje delavcev, zlasti z vidika enakosti med spoloma;

62.  opozarja na cilje EU na področju spolov, in sicer na uresničitev 75-odstotne zaposlenosti žensk in moških do leta 2020 ter zmanjšanje oseb, ki so revni ali jim grozi revščina, za 20 milijonov;

63.  poziva Komisijo, naj predloži predlog o starševskem dopustu, ki bo zagotavljal enake delovne pogoje za ženske in moške, tudi zaradi tega, ker se prebivalstvo v EU hitro stara, kar ogroža zmogljivost držav članic v prihodnosti, da bi ohranile nujne socialne storitve; poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo več politik, ki bodo prispevale k evropski demografski rasti, tako da bodo spodbudile bodisi rodnost bodisi priseljevanje;

64.  obžaluje, da so varčevalni ukrepi, ki jih je naložila EU in so bili namenjeni ponovni vzpostavitvi zaupanja vlagateljev, poslabšali zaposlitvene in socialne pogoje ter privedli do višje stopnje brezposelnosti, revščine in neenakosti;

65.  poziva države članice, naj na vseh ravneh izboljšajo sodelovanje med podjetji in izobraževalnim sektorjem;

Odločen poziv k socialni razsežnosti in konvergenci EU

66.  ponovno opozarja na socialno-ekonomske izzive, s katerimi se sooča Unija, zlasti v nekaterih državah članicah, ter na tveganja za njeno trajnost in potencial stabilne rasti, ki jih predstavlja preobrat v regionalni konvergenci; opozarja, da je več kot 122 milijonov državljanov EU na pragu revščine ali socialne izključenosti, vključno z revščino zaposlenih in revščino otrok; poudarja, da po trenutnih ocenah 19 % otrok v EU grozi revščina, in vztraja, da so te stopnje nesprejemljive in jih je treba nemudoma zmanjšati; poziva Komisijo, naj še naprej razvija socialno razsežnost v EU; je seznanjen s prizadevanji Komisije na področju socialnega stebra ekonomske in monetarne unije, kot del procesa vključevanja socialne razsežnosti v sedanjo strukturo mehanizmov gospodarskega upravljanja; jo poziva, naj nadaljuje s temi prizadevanji, da bi napredovala pri uresničevanju strategije Evropa 2020;

67.  obžaluje, da ni kazalnikov in jasnih opredelitev absolutne revščine, s katero se spopadajo številne države EU;

68.  spominja Komisijo, da morata biti v skladu s členom 9 PDEU v vseh politikah EU upoštevani zaposlitvena in socialna politika za spodbujanje evropskega socialnega reda; poziva Komisijo, naj izpolni svojo obveznost, da evropski semester poveže s cilji strategije Evropa 2020;

69.  poudarja, da so socialna zaščita in socialna politika, zlasti nadomestila za brezposelnost, minimalna dohodkovna podpora in progresivno obdavčevanje, prvotno prispevali k zmanjšanju globine recesije in stabilizirali trge dela in potrošnjo; vendar poudarja, da so tiste članice ekonomske in monetarne unije, ki so imele negativne gospodarske šoke, socialne stabilizatorje pogosto uporabljale kot prilagoditvene dejavnike; poudarja, da so socialna zaščita in socialne politike v pristojnosti držav članic;

Socialni stabilizatorji

70.  ugotavlja, da je Komisija v svojem letnem poročilu o zaposlovanju in socialnih razmerah v EU za leto 2013 poudarila pomen izdatkov za socialno zaščito kot varstvo pred socialnimi tveganji; opozarja na pomen avtomatskih stabilizatorjev pri obravnavi asimetričnih šokov, preprečevanju pretiranega izčrpanja nacionalnih sistemov socialne varnosti in s tem krepitve trajnosti ekonomske in monetarne unije kot celote; poziva Komisijo, naj v svoja priporočila za posamezne države vključi pomen ohranjanja močnih avtomatskih stabilizatorjev v državah članicah zaradi njihove izjemne vloge pri ohranjanju socialne kohezije in spodbujanju notranjega povpraševanja in ekonomske rasti; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi zeleno knjigo o avtomatskih stabilizatorjih v euroobmočju;

71.  je seznanjen s ciljem Komisije, da bi naredila zakonodajo EU lažjo, enostavnejšo in cenejšo v korist državljanom in podjetjem; poudarja, da odprava regulativnih ovir ne bi smela ogroziti evropskega socialnega pravnega reda na področjih, kot so varnost in zdravje pri delu, obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi, temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela in Evropske socialne listine, ter bi morala spoštovati avtonomijo socialnih partnerjev, kot je zapisano v Pogodbi; poziva Komisijo k verodostojnim prizadevanjem za zagotovitev zaščite nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile;

Socialni kazalniki

72.  pozdravlja dejstvo, da skupno poročilo o zaposlovanju, priloženo letnemu pregledu rasti, vključuje pregled dosežkov politik zaposlovanja in socialnih politik; poziva Komisijo, naj preuči, ali ti kazalniki zadostujejo za izvedbo temeljite analize socialno-ekonomskih razmer v državah članicah; poudarja, kako pomembno je razumevanje dinamike in posledic sprememb v prihodkih gospodinjstev ter vse večji neenakosti pri prihodkih; obžaluje, da so številni podatki, predstavljeni v letošnjem pregledu, zastareli; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju politike v bolj upošteva ta pregled; poziva k podrobnemu pregledu odločitev držav članic na različnih področjih politike in zadevnih rezultatov; poziva Komisijo, naj oceni in izboljša področje uporabe in učinkovitost pregleda za zagotovitev, da se ga v celoti upošteva pri oblikovanju priporočil za posamezne države;

73.  poudarja, da bi morala biti vprašanja, povezana z zaposlovanjem in socialnimi vidiki, v postopku evropskega semestra enakovredna makroekonomskim vprašanjem;

74.  poziva k opredelitvi velikih makroekonomskih in makrosocialnih neravnotežij v EU in med gospodarstvi euroobmočja ter oblikovanju priporočil za posamezno državo v okviru evropskega semestra na podlagi te opredelitve, vključno s koraki za zbliževanje delovnih in socialnih standardov;

Revščina in socialna izključenost

75.  obžaluje, da letni pregled rasti in skupno poročilo o zaposlovanju ne vsebujeta nobenega ukrepa ali političnega okvira, namenjenega doseganju cilja iz strategije Evropa 2020 glede zmanjšanja revščine; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bo ta cilj bolje odražal v evropskem semestru;

76.  poudarja, da je treba izvrševati socialni pravni red, horizontalne socialne klavzule in protokol o storitvah splošnega pomena;

77.  pozdravlja poziv predsednika Evropske komisije, naj države članice uvedejo minimalno plačo, da bi zmanjšali revščino v EU; poziva Komisijo, naj predlaga pobudo za spodbujanje uvedbe minimalne plače v državah članicah; poudarja, da vsaka posamezna država članica odloča, ali bo določila raven minimalne plače, in da bi ta morala ustrezati specifičnim socialno-ekonomskim razmeram v tej državi članici;

78.  obžaluje dejstvo, da pristop Komisije, namenjen odpravljanju neenakosti med spoloma, obravnava usklajevanje poklicnega in družinskega življenja predvsem kot žensko vprašanje; ugotavlja, da so ukrepi za spodbujanje tovrstnega usklajevanja, tako pri moških kot pri ženskah, bistveni za ustvarjanje delovnih mest in neposredno vplivajo na kakovost ustvarjenih delovnih mest; ugotavlja, da je dostop do cenovno sprejemljivih in kakovostih storitev otroškega varstva še vedno velika ovira za to usklajevanje, in zato poziva Komisijo, naj pri analizi pregleda ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov upošteva tudi ta kazalnik;

79.  poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami in se nemudoma spoprime s skrb zbujajočim širjenjem revščine otrok v EU z dolgoročnimi in celostnimi ukrepi, ki bodo temeljili na primerih dobre prakse v nekaterih državah članicah, zlasti s povečanjem državne pomoči za prehrano v šolah; prav tako naj izvaja svoje priporočilo, ki temelji na treh stebrih, iz svežnja o socialnih naložbah „Vlaganje v otroke“;

80.  poudarja, da so nove oblike revščine, ki so še hujše zaradi dolžniške krize – kot so revščina zaposlenih, ki zaostruje težave v zvezi z npr. odplačevanjem hipotek, ali visoke cene osnovnih proizvodov, ki povzročajo energetsko revščino –, privedle do povečanja števila deložacij, sodnih razglasitev zapadlosti hipoteke in brezdomcev; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo celostne politike s poudarkom na socialnih in cenovno dostopnih stanovanjih, učinkovite preprečevalne politike za zmanjšanje števila deložacij ter politike, ki obravnavajo energetsko revščino in temeljijo na primerih dobre prakse v državah članicah, ter naj prenehajo s kazenskim pregonom brezdomcev, ki se izvaja v nekaterih državah članicah; poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme akcijski načrt EU za brezdomstvo, kot je že večkrat zahteval Parlament, k temu pa so pozvale tudi druge institucije EU, da bi državam članicam pomagali spopasti se z nujnim in vse bolj perečim problemom brezdomstva;

81.  poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo, ki bi državam članicam pomagala pri odpravljanju brezdomstva s celostnimi politikami in ustreznimi socialnimi naložbami;

82.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe za reševanje brezdomstva; poudarja, da ta skrajna oblika revščine in socialnega izključevanja krši temeljne pravice in je v porastu v veliki večini držav članic; poziva Komisijo, naj predlaga konkretne mehanizme za spremljanje in podpiranje prizadevanj držav članic za spopad z brezdomstvom, kot je bilo pozvano v resolucijah z dne 14. septembra 2011 in 16. januarja 2014 o strategiji EU za brezdomstvo;

83.  poziva Komisijo, naj oceni, ali je v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira mogoče povečati sredstva Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim;

Vzdržne pokojnine in zdravje

84.  poziva k cenovno dostopnim in kakovostnim javnim storitvam na področju otroškega varstva in nege vzdrževanih oseb, ki bodo zlasti ženskam omogočile vrnitev na delo ter olajšale usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

85.  spominja Komisijo, da morajo za zagotovitev vzdržnosti, varnosti in ustreznosti pokojnin reforme pokojninskih sistemov spremljati politike, ki: ustvarjajo možnosti zaposlovanja za starejše in mlade delavce, da bi prispevali k vzdržnemu pokojninskemu sistemu; omejujejo spodbude za sheme predčasnega upokojevanja in druge možnosti za predčasen umik s trga dela, zagotavljajo nadomestilo za čas, porabljen za nego otrok ali vzdrževanih družinskih članov; ustvarjajo možnosti zaposlovanja za starejše delavce; zagotavljajo dostop do vseživljenjskega učenja za zaposlene in brezposelne vseh starosti; krepijo zdravo staranje na delovnem mestu ob upoštevanju fizičnih in psihosocialnih tveganj za zdravje in varnost; uvajajo politike davčnih ugodnosti, ki spodbujajo, da bi ljudje podaljšali svojo delovno dobo; in spodbujajo aktivno zdravo staranje; poudarja, da je za uspešnost pokojninskih reform potrebna nacionalna politična in socialna kohezija ter da jih je treba oblikovati v pogajanjih s socialnimi partnerji ter predstavniki mlajše in starejše generacije, ki sta skupini prebivalstva, ki jih reforme neposredno zadevajo; poziva države članice, naj v celoti upoštevajo stališče Parlamenta o zeleni in beli knjigi o pokojninah;

86.  je seznanjen s priporočilom Komisije za reformo sistemov zdravstvenega varstva, da bodo lahko izpolnjevali svoje cilje zagotavljanja splošnega dostopa do visokokakovostne zdravstvene oskrbe – vključno s cenovno sprejemljivim dostopom do zdravil, zlasti tistih, ki so življenjsko pomembna – in za zagotavljanje spoštovanja pravic zdravstvenega osebja; opaža, da zaradi krize nekatere države članice niso uspele zagotoviti celotnega kritja javnega zdravstva; poziva Komisijo, naj sprejme konkretna priporočila za ureditev teh razmer; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za reforme, da bi zagotovili, da kakovost in cenovna dostopnost zdravstvene infrastrukture nista ogroženi;

87.  je seznanjen s priznanjem Komisije, da imata sektor zdravstva in socialne oskrbe znaten potencial za rast in da gre za bistveni področji za naložbe v trajnostno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj v okviru strategije Evropa 2020 poroča o napredku pri oblikovanju pobud za naložbe v sektor zdravstva in socialne oskrbe v zvezi s kakovostnimi delovnimi mesti;

88.  poziva, naj se okrepijo in oblikujejo učinkoviti preventivni ukrepi na področju zdravja, kot je zdravo staranje v obdobju celega življenja, da bi izboljšali kakovost življenja ter hkrati zmanjšali stroške nacionalnih zdravstvenih sistemov za zdravljenja in zdravila, ki so potrebna v starejših letih;

Bolj pošteni sistemi obdavčitve dela

89.  poudarja, da ima davčni primež večji vpliv na delavce z nizkimi dohodki in prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu in da je to še vedno problem; poziva Komisijo, naj upošteva davčno poročilo Mednarodnega denarnega sklada iz oktobra 2013, v katerem se opozarja, da obstajajo možnosti za boljše in bolj progresivno obdavčevanje;

90.  ugotavlja, da je pomembno zmanjšati obdavčitev dela, zlasti za slabo plačane in nizko kvalificirane delavce, dolgotrajno brezposelne ter druge ranljive skupine, ob zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti javnih pokojninskih sistemov; poziva države članice, naj prenesejo davke z dela na potrošnjo, kapital in okoljske davke ter pri tem ustrezno upoštevajo morebitne prerazdelitvene učinke;

Krepitev demokratične legitimnosti evropskega semestra

91.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi omejene vloge, ki jo imajo Evropski parlament, nacionalni parlamenti ter socialni partnerji in organizacije civilne družbe pri oblikovanju, spremljanju in izvajanju gospodarskih in socialnih prednostnih nalog v evropskem semestru; ponovno poziva k okrepljeni in strukturirani udeležbi civilne družbe in socialnih partnerjev na ravni EU in nacionalni ravni, da bi izboljšali legitimnost postopka evropskega semestra z oblikovanjem konkretnih smernic;

92.  zahteva vključitev podnacionalnih parlamentov ter lokalnih in regionalnih organov v oblikovanje in izvajanje nacionalnih programov reform, tudi prek sistemov upravljanja na več ravneh;

93.  poziva Komisijo, naj v pripravo letnega pregleda rasti tesneje vključi socialne partnerje in naj na splošno uredi vlogo socialnih partnerjev v procesu evropskega semestra;

94.  ponovno poziva k sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma, ki bi Parlamentu omogočil, da sodeluje pri pripravi in odobritvi letnega pregleda rasti ter smernic za gospodarsko politiko in zaposlovanje;

o
o   o

95.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0129. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0038. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0060 (4) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 57. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0240. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0246. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0394. (8) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0010. (9) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 101. (10) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0043. (11) 'Osnutek skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju k sporočilu Komisije o letnem pregledu rasti za leto 2015' (COM(2014)0906), stran 44. Glej tudi OECD Employment Outlook 2014 (OECD, Pregled zaposlovanja 2014), http://www.keepeek.com/Digital-Asset-Management/oecd/employment/oecd-employment-outlook-2014_empl_outlook-2014-en#page1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2015 (2014/2212(INI))

P8_TA(2015)0069 A8-0018/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2014 z naslovom „Letni pregled rasti za leto 2015“ (COM(2014)0902),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. novembra 2013 z naslovom „Letni pregled rasti za leto 2014“ (COM(2013)0800) in poročila Komisije z dne 13. novembra 2013 z naslovom „Enotni trg za rast in delovna mesta: analiza napredka in preostale ovire v državah članicah – prispevek k letnemu pregledu rasti 2014“ (COM(2013)0785),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Stanje na področju integracije notranjega trga 2013 – prispevek k letnemu pregledu rasti 2013‟ (COM(2012)0752),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2012 z naslovom „Boljše upravljanje enotnega trga“ (COM(2012)0259),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. marca 2014 z naslovom „Ocena izvajanja strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2014)0130),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2014 z naslovom "Evropski semester 2014: priporočila za posamezne države – krepitev rasti" (COM(2014)0400),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom „Akt za enotni trg II – skupaj za novo rast“ (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom „Akt za enotni trg – dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja 'Skupaj za novo rast'“ (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju poročila Maria Montija z dne 9. maja 2010, pripravljenega na zahtevo predsednika Evropske komisije, z naslovom „Nova strategija za enotni trg v službi evropskega gospodarstva in družbe“,

–  ob upoštevanju študije iz septembra 2014 z naslovom „The Cost of Non-Europe in the Single Market“ (Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu), ki jo je naročil odbor IMCO,

–  ob upoštevanju študije iz septembra 2014 z naslovom „Indicators for Measuring the Performance of the Single Market – Building the Single Market Pillar of the European Semester“ (Kazalniki za merjenje uspešnosti enotnega trga – vzpostavljanje stebra enotnega trga v evropskem semestru), ki jo je naročil odbor IMCO,

–  ob upoštevanju študije iz septembra 2014 z naslovom „Contribution of the Internal Market and Consumer Protection to Growth“ (Prispevek notranjega trga in varstva potrošnikov k rasti), ki jo je naročil odbor IMCO,

–  ob upoštevanju spletnega pregleda enotnega trga, objavljenega julija 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. in 21. marca 2014,

–  ob upoštevanju razprave Sveta za konkurenčnost z dne 25. in 26. septembra 2014 o strategiji Evropa 2020 za rast in delovna mesta,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 s priporočili Komisije o upravljanju enotnega trga(1) in odgovora Komisije, sprejetega 8. maja 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2014(2) in odgovora Komisije, sprejetega dne 28 maja 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2014 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2014(3),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0018/2015),

A.  ker bi bilo treba v sklopu vmesnega pregleda strategije Evropa 2020 šteti enotni trg in enotni digitalni trg kot osrednji orodji za ponoven zagon gospodarske rasti in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v EU, obenem pa zagotoviti, da ju bodo dopolnjevala bolj tradicionalna gonila rasti, na primer spodbujanje naložb v raziskave, razvoj in inovacije ter poklicno usposabljanje in izobraževanje, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti potrebam malih in srednjih podjetij;

B.  ker strategija enotnega trga zahteva celosten pristop, pri katerem se upoštevajo interesi državljanov, potrošnikov in malih in srednjih podjetij ter so prednostne naloge enotnega trga vključene na vsa področja politike, da bi zagotovili dokončno vzpostavitev uspešno delujočega enotnega trga, ki bo deloval kot katalizator za oživitev gospodarstva in trajnostno rast;

C.  ker je treba kot horizontalno prednostno nalogo različnih politik Unije okrepiti upravljanje enotnega trga v okviru evropskega semestra, pri tem pa ohraniti potrebno ravnovesje med gospodarsko, socialno in okoljsko razsežnostjo, pole tega pa je treba izboljšati kakovost prenosa, izvajanja in izvrševanja pravil, ki urejajo enotni trg, da bodo delovala na praktični in gospodarski ravni, s čimer se bo znatno skrajšalo trajanje postopkov za ugotavljanje kršitev;

D.  ker so upravljanje enotnega trga v okviru evropskega semestra in ustrezna priporočila za posamezne države sprožila proces, ki je zelo pozitiven za konkurenčnejšo Evropo, v kateri bi ustvarjali kakovostna delovna mesta in pravično in za naložbe privlačnejšo rast;

E.  ker enotni trg več kot 20 let po uradni vzpostavitvi še vedno ni dokončan, predvsem zato, ker države članice še vedno niso v celoti prenesle ali ne izvajajo zakonodaje Unije;

F.  ker je treba strategijo enotnega trga v EU oblikovati skladno in odločno ter jo uskladiti in osnovati na celostnem pristopu ter pragmatičnem, vključujočem in obsežnem dogovoru, ki ga bodo podprle vse države članice in institucije EU; ker so še vedno potrebni močno vodstvo, zavezanost in usklajevanje vseh institucij EU, zlasti predsednikov Komisije in Sveta, ter jasna politična odgovornost, sodelovanje in solidarnost držav članic, da bi v celoti izvajali in izvrševali pravila o enotnem trgu, pa tudi povečali njegovo verodostojnost ter zaupanje vanj in v njegovo upravljanje;

G.  ker lahko v okviru evropskega semestra merimo gospodarsko uspešnost enotnega trga s številnimi orodji, predvsem s specifičnimi kazalniki, a doslej ta še niso pokazala jasnega vpliva na politiko;

H.  ker se je treba čim bolj potruditi, da se zagotovijo jasnost, enostavnost, delovanje in izvršljivost zakonodaje ter da se vzpostavi tudi predvidljiv in stabilen okvir za ocenjevanje, kako na območju enotnega trga zakonodaja deluje v praksi;

I.  ker je za rast in konkurenčnost ter ustvarjanje delovnih mest, s katerimi naj bi oživili evropsko gospodarstvo, potreben dobro delujoč in učinkovit enotni trg, ki bo temeljil na zelo konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu; ker je med prednostnimi nalogami delovnega programa Komisije za leto 2015 globlji in pravičnejši enotni trg z okrepljeno industrijsko bazo; ker bi morale države članice in EU skupaj pripraviti evropsko industrijsko politiko, pri čemer bi morale izhajati iz dela, ki je bilo na tem področju že opravljeno v preteklih letih, in se osredotočiti na strateške sektorje, tudi da bi dosegle cilje iz delovnega programa; ker je enotni trg potreben tudi zato, da bi se lahko ustrezno upoštevale potrebe državljanov, potrošnikov in podjetij in da bi lahko predlagane politike zagotovile dodano vrednost za evropske državljane in druge akterje;

J.  ker se je treba v okviru evropskega semestra bolj osredotočiti na enotni trg, da bi bolje izkoristili njegov potencial za rast in zaposlovanje, postavili njegovo krepitev v središče evropske industrijske strategije, bolje obveščali o njegovih pozitivnih učinkih ter omogočili državljanom in podjetjem, da ga v celoti izkoristijo;

K.  ker so se države članice zavezale, da bodo dokončale notranji energetski trg do leta 2014 ter da bodo „energetske otoke“ vključile v notranji energetski trg do leta 2015;

L.  ker je v celoti povezan enotni energetski trg nujen za splošna cilja Unije glede energetske varnosti in trajnosti ter je bistvenega pomena za konkurenčnost Unije v svetu ter gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v njej, v skladu z Aktom za enotni trg II in strategijo Evropa 2020;

I.  Vzpostavljanje stebra enotnega trga v okviru evropskega semestra

1.  ponovno poziva Komisijo, naj izboljša upravljanje enotnega trga, in sicer z oblikovanjem analitičnega orodja, s katerim bomo lahko ustrezneje merili gospodarsko in regulativno uspešnost enotnega trga v okviru stebra evropskega semestra, namenjenega temu trgu; meni, da bi lahko bilo tovrstno orodje koristno za pripravo priporočil za posamezne države, letnega pregleda rasti, smernic Evropskega sveta za države članice in nacionalnih akcijskih načrtov za izvajanje smernic za enotni trg;

2.  poudarja pomen in dodano vrednost poročil o integraciji enotnega trga iz prejšnjih let, saj so prispevala k skupnim prednostnim nalogam, ki jih je Komisija določila v letnem pregledu rasti in v priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra; zato močno obžaluje, da poročilo o integraciji enotnega trga za leto 2015 ni bilo pripravljeno;

3.  to obžaluje tudi zato, ker prav v tem času Evropski parlament in Komisija pripravljata posebne kazalnike za ocenjevanje integracije notranjega trga in vse potencialne koristi nadaljnjega ciljno usmerjenega povezovanja na ključnih področjih rasti; zato poziva k okrepitvi prizadevanj, da bi zagotovili boljše izvajanje in izvrševanje veljavnih pravil;

4.  poziva Komisijo, naj pojasni prestrukturiranje letnega pregleda rasti za leto 2015 in zakaj ni objavila študije o trenutnem stanju integracije enotnega trga v zvezi s ključnimi področji z največjim potencialom rasti; poziva Komisijo, naj objavi vsaj podatke, ki jih je zbrala o enotnem trgu, in z njimi dopolni letošnji letni pregled rasti;

5.  poziva Komisijo, naj leta 2015 čim prej predloži poročilo o stanju integracije enotnega trga, da bi na podlagi tega poročila lahko določili usmeritev za steber enotnega trga za evropski semester 2015; poudarja pa, da je treba v prihodnje ponovno razmisliti o času objave tega poročila; meni, da bi bilo treba to poročilo objaviti skupaj z letnim pregledom rasti, saj bi tako imelo največji učinek, tudi glede priporočil za posamezne države;

6.  poziva Komisijo, naj vsako leto predloži obvezno poročilo, katerega namen bo spremljanje delovanja enotnega trga v okviru evropskega semestra in v katerem bo predstavljena analiza stanja v zvezi z integracijo enotnega trga na ključnih področjih z največjim potencialom rasti; poziva Komisijo, naj določi prednostne naloge politike v okviru letnega pregleda rasti, kar bo prispevalo k sprostitvi celotnega potenciala enotnega trga za rast in k odpravi preostalih ovir za nadaljnjo integracijo;

7.  ugotavlja, da je v letnem pregledu rasti za leto 2015 izražena podpora povezanemu enotnemu trgu, ki potrošnikom zagotavlja enake možnosti, kot jih imajo na domačem trgu, ter poudarja, da potrošniki na spletu ne bi smeli imeti manjših pravic, kot jih imajo na tradicionalnih trgih;

8.  poudarja, da je v letnem pregledu rasti za leto 2015 ugotovljeno, da se je treba za povečanje konkurenčnosti v Evropi izogniti nepotrebnemu regulativnemu bremenu, zlasti za mala in srednja podjetja, izboljšati dostop do financiranja ter zagotoviti kakovostne naložbe v raziskave in inovacije;

9.  je seznanjen s potencialnimi koristmi posodobitve uprave, opisanimi v letnem pregledu rasti, in s tem, kako bi lahko s posodobitvijo odpravili birokracijo in regulativne ovire, kar bi pomagalo podjetjem in državljanom, saj bi okrepilo konkurenco ter povečalo zaposlenost in rast v Evropi;

10.  poziva k celovitem pregledu okvira za upravljanje enotnega trga ter okrepljenemu spremljanju in ocenjevanju pravilnosti, pravočasnosti in učinkovitosti izvajanja in uporabe pravil o enotnem trgu; poudarja, da mora enotni trg postati tretji steber evropskega semestra, da bi jasno zajeli sklop prednostnih nalog v zvezi z realnim gospodarstvom, pri tem pa je treba v celoti spoštovati načela subsidiarnosti in sorazmernosti znotraj EU;

11.  poziva Komisijo, naj za vzpostavitev enotnega trga EU za 21. stoletje v celoti upošteva ključna področja rasti in kakovostnega zaposlovanja, ki jih je že navedla in so bila nadalje razdelana v študiji iz septembra 2014 z naslovom „The Cost of Non-Europe in the Single Market for Energy“ (Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem energetskem trgu), med njimi pa so storitve, enotni digitalni trg, zlasti elektronsko trgovanje, pravni red o varstvu potrošnikov, javna naročila in koncesije ter prosti pretok blaga; Komisijo tudi poziva, naj dokončno vzpostavi enotni trg za promet in energijo;

12.  meni, da je treba opredeliti integriran sistem merjenja, v katerem bodo kombinirane različne metodologije – na primer sestavljeni kazalniki, sistematičen sklop kazalnikov in sektorskih orodij –, s katerimi bi lahko merili uspešnosti enotnega trga, da bi jo lahko vključili v evropski semester; poudarja, da bi bilo treba tako za merjenje kot za zagon za poglobitev enotnega trga na ključnih prednostnih področjih razmisliti o glavnem kazalniku in njegovem cilju v zvezi z integracijo enotnega trga;

13.  poziva Komisijo, naj uvede metodologijo za kvantitativne cilje, s katero bi zmanjšali upravno breme na evropski ravni; ugotavlja, da imajo nekatere države članice pozitivne izkušnje z določanjem neto ciljev glede zmanjševanja z namenom, da se znižajo stroški spoštovanja pravil; poziva Komisijo, naj to metodologijo upošteva pri svoji novi pobudi za zmanjšanje upravnega bremena;

14.  ugotavlja, da bi bila glede na oceno gospodarskih vplivov na enotni trg potrebna nadaljnja prizadevanja, s katerimi bi spodbudili pridobitev ustreznih informacij o uporabljeni metodologiji in podatkih, da bi zagotovili verodostojnost in primerljivost pridobljenih rezultatov ter ustrezne povezave z naknadnim vrednotenjem in da bi odkrili vrzeli pri podatkih, potrebnih za izvedbo vrednotenja;

15.  ponovno poziva, naj se v postopkih predvidi ustrezno sodelovanje Evropskega parlamenta v ciklu gospodarskega upravljanja in omogoči, da bosta Parlament in Svet sprejemala druge ukrepe, ki so potrebni za krepitev upravljanja enotnega trga, zlasti na področjih, kjer je bil vzpostavljen regulativni okvir Unije v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, določenim v členu 294 PDEU;

16.  obžaluje, da priporočila za posamezne države niso dovolj usklajena s cilji strategije Evropa 2020; zato poziva k odločnejšemu prizadevanju za usmerjanje in usklajevanje nacionalnih politik in politik EU ter k izvajanju posebnih ukrepov, ki so potrebni za krepitev enotnega trga in omogočajo izkoriščanje njegovega potenciala, da se spodbudita pametna, trajnostna in vključujoča rast ter konkurenčnost ter da se ustvarijo delovna mesta, zlasti za mlade;

17.  meni, da morajo nacionalni parlamenti prevzeti večjo odgovornost v zvezi s priporočili za posamezne države; poziva države članice, naj Komisiji zagotovi možnost, da priporočila za posamezne države predstavi nacionalnim parlamentom, preden jih sprejme Svet; poleg tega poziva države članice, naj pokažejo večjo zavezanost pri izvajanju priporočil za posamezne države in naj cilje EU natančno prenesejo v cilje na nacionalni ravni; zato meni, da bi morale države članice vsako leto izčrpno poročati o izvajanju priporočil za posamezne države na področjih enotnega trga; ponovno tudi zahteva, da Komisija vsake tri mesece poroča pristojnemu odboru Parlamenta o ukrepih, sprejetih za zagotovitev napredka pri izvajanju priporočil za posamezne države, in o doseženem napredku; poziva države članice, naj pred pristojnim odborom Parlamenta obrazložijo razloge za znaten odmik od priporočil za posamezne države;

18.  podpira, da je v priporočilih za posamezne države za leto 2014 poudarjeno, da je pomembno odpraviti neupravičene omejitve in ovire za vstop v ključne sektorje, kot so prodaja na drobno, elektronsko trgovanje in poslovne storitve; poziva države članice, ki jih to zadeva, naj temeljito razmislijo o teh priporočilih in naj nujno odpravijo te ovire za rast enotnega trga;

19.  poziva, naj se v prihodnjih priporočilih za posamezne države članice v ciklu evropskega semestra dosti močneje in dosledneje kot doslej odražajo ugotovitve poročila o stanju na področju integracije enotnega trga;

20.  obžaluje, da Komisija uveljavljanja enotnega trga doslej ni določila za prednostno nalogo v okviru evropskega semestra; poziva Komisijo, naj vzpostavi upravljanje enotnega trga, zlasti z ukrepi, usmerjenimi v zaposlovanje, rast in konkurenčnost, saj so to ključne sestavine vseh naslednjih faz evropskega semestra; želi jo tudi spomniti, da bi pravi enotni trg občutno spodbudil gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v EU; poziva, naj se izkoristi priložnost tega novega okvira na ključnih področjih rasti in v celoti razvije potencial ukrepov iz Aktov za enotni trg I in II, pri tem pa je treba upoštevati interese in pričakovanja državljanov;

21.  poudarja, da morajo EU, države članice, regije, občine, socialni partnerji in deležniki pri izvajanju in oblikovanju politik ubrati celostni pristop, da bi dosegli napredek pri socialnem tržnem gospodarstvu; 

22.  poziva Komisijo, države članice in regije, naj zagotovijo, da bodo sredstva EU za obdobje 2007–2013 v celoti izkoriščena; opozarja, da imajo države članice in regije priložnost, da svoje politike in naložbe za obdobje 2014–2020 usmerijo v sektorje, kjer se ustvarja več rasti in delovnih mest, kot so digitalni enotni trg, energetika, storitve in zeleno gospodarstvo, in da pri tem naložbe v raziskave, razvoj in inovacije usmerijo v prave in kakovostne cilje, da bi vsem državljanom zagotovile dostop do omrežne infrastrukture;

II.  Neizkoriščeni potencial enotnega trga na ključnih področjih rasti

23.  želi opomniti, da je enotni trg osrednje gonilo rasti in zaposlovanja ter ima nenadomestljivo vlogo pri izpolnjevanju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast; ugotavlja pa, da ostaja ta potencial v številnih pogledih neizkoriščen;

24.  opozarja na tri prednostne naloge, ki jih določa strategija Evropa 2020:

25.  pozdravlja novi pristop Komisije v letnem pregledu rasti za leto 2015, s katerim zagotavlja usklajeno krepitev naložb v EU, da bi povečala domače povpraševanje in spodbudila konkurenčnejše gospodarstvo; je trdno prepričan, da si je treba zastaviti čim bolj ambiciozne cilje in zato dati prednost naložbam, ki spodbujajo digitalno gospodarstvo, in ustvarjanju konkurenčnejšega notranjega trga v sodelovanju z državami članicami;

26.  je močno zaskrbljen zaradi upadanja zasebnih naložb v Evropi, nezaupanja zasebnih vlagateljev in zato njihove nepripravljenosti za naložbe, kar je predvsem posledica nezadostnih strukturnih reform, pomanjkanja strategij EU, usmerjenih v rast, in trajnih ovir za rast na enotnem trgu na področjih, kot je elektronsko trgovanje; poziva države članice, naj dejavno podpirajo naložbeni načrt ter prispevajo k evropskemu skladu za strateške naložbe in tako dopolnijo zneske, ki bodo zagotovljeni prek proračuna EU in Evropske investicijske banke, da bi usmerili zasebni sektor in ga spodbudili k vlaganju;

27.  poziva Komisijo, države članice, regije in vse ustrezne deležnike, naj se pri oblikovanju in pripravi naložbenih politik osredotočijo na realno gospodarstvo ter tako vanj pritegnejo zasebne vlagatelje; poziva tudi k naložbam v usposabljanje posameznikov in podjetij za digitalno dobo, vključno z najnovejšimi tehnologijami v energetskem sektorju, saj to ustvarja učinek vzvoda, in sicer z vzpostavljanjem svetovnega digitalnega omrežja in spodbujanjem izobraževanja ter kakovostnih raziskav in razvoja; to bo prineslo konkreten napredek pri vzpostavitvi enotnega trga v prometnem sektorju in nam tako omogočilo, da bomo pod enakimi pogoji konkurirali svetovnim velesilam;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo regulativni okvir za mala in srednja podjetja, pri tem pa naj upoštevajo njihove zmogljivosti za ustvarjanje delovnih mest; poziva k čim boljšemu izkoriščanju priložnosti, ki jih nudi program COSME, ne le za krepitev podjetništva v Evropi, temveč tudi za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja, do trgov EU in do svetovnih trgov;

29.  opozarja na potrebo po povezovanju naložb z inovacijami in podjetništvom, saj to prinaša največ priložnosti v gospodarstvu in digitalni družbi ter zagotavlja razvoj pametne evropske industrijske politike; meni, da je pri naložbah treba posebej upoštevati mala in srednja podjetja, ki imajo največ težav pri dostopu do njih, in s konkretnimi ukrepi podpreti zagonska podjetja ter socialno podjetništvo in inovacije kot vir delovnih mest za mlade v prihodnosti;

30.  ugotavlja, da je treba s konkretnimi ukrepi znova spodbuditi podjetniški duh v Evropi, to pa pomeni zagotoviti, da bodo za mala in srednja podjetja posojila lahko dostopna, zlasti za tista, ki so povezana s ključnimi sektorji; poziva tudi k spodbujanju oblik financiranja, ki predstavljajo alternativo bančnemu financiranju;

31.  poziva države članice, naj odločneje usmerijo svoje gospodarstvo v inovacije in znanje, saj nas bo to pripravilo na naloge in zahteve digitalne dobe v prihodnosti; opozarja, da bodo s tem naša podjetja postala bolj inovativna in sposobna odzivanja na svetovnem trgu, zlasti s polnim vključevanjem informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

Enotni digitalni trg

32.  meni, da je treba doseči večji napredek pri vzpostavljanju digitalnega enotnega trga, kot je ugotovljeno v letnem pregledu rasti za leto 2015, saj je to ključno za krepitev rasti, kakovostno zaposlovanje in ohranjanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva v svetu ter bo prineslo koristi podjetjem in potrošnikom; zato poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozen evropski akcijski načrt 2016–2020 za elektronsko upravo, s katerim bi še naprej podpirala cilje strategije Evropa 2020;

33.  opozarja, da je pomembno vlagati v uresničevanje prednostnih ciljev na ključnem področju digitalnega trga, vključno z širokopasovnimi omrežji; priporoča, naj se znaten del prihodnjega naložbenega načrta v višini 315 milijard EUR nameni ciljno usmerjenim in strateškim naložbam v digitalni sektor; opozarja tudi, da je medsebojna povezanost elementov, kot sta visoka raven razširjenosti omrežij in visoka usposobljenost prebivalstva in podjetij za uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ključni dejavnik za vzpostavitev pravega enotnega digitalnega trga; poziva EU in države članice, naj prednostno obravnavajo naložbe v infrastrukturo digitalnih omrežij ter digitalno usposabljanje podjetij in državljanov;

34.  je prepričan, da sta poglavitna pomisleka na tem področju razdrobljenost in pomanjkanje pravne varnosti in da se je treba spoprijeti tudi z nedoslednim izvrševanjem obstoječih pravil EU v državah članicah;

35.  opozarja, da bi lahko dokončna vzpostavitev enotnega digitalnega trga do leta 2020 ustvarila dodatno, 0,4-odstotno rast BDP (520 milijard EUR v cenah v letu 2014), zaposlenost bi se povečala za približno 0,1 %, kar pomeni več kot 223 tisoč novih delovnih mest do leta 2020, v skladu s podatki iz študije „Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu“; meni, da so odprava ovir za elektronsko trgovanje, naložbe v širokopasovno infrastrukturo in uvajanje novih tehnologij, na primer 4G in 5G, ključni za razvoj digitalnih rešitev, saj so te odvisne od hitrih in učinkovitih povezav; meni, da je sprejetje splošnega okvira za varstvo podatkov in direktive o varnosti omrežij in informacij odločilnega pomena za dokončno vzpostavitev enotnega digitalnega trga do leta 2015; poziva k naložbam, s katerimi bi v EU odpravili neenakosti pri dostopu do širokopasovnih povezav in omrežij 4G;

36.  opozarja na povezanost med visoko ravnjo spletne prodaje in rastjo BDP na prebivalca, zato je nujen napredek pri vzpostavljanju pravega čezmejnega elektronskega trgovanja in računalništva v oblaku; meni, da je bistveno odpraviti razdrobljenost na 28 digitalnih trgov, zagotoviti splošen dostop do interneta, spletno varnost in zaupanje potrošnikov pa postaviti za temelj enotnega digitalnega trga, saj brez zaupanja ne more biti spletnega trga;

37.  poudarja, da bi v skladu s poročilom „Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu“ napredek v elektronski upravi lahko prinesel 100 milijard EUR letnega prihranka; poziva države članice, naj posvetijo več pozornosti posodobitvi javne uprave in okrepijo svoja prizadevanja na tem področju, da bodo državljani in podjetja vse več formalnosti pri uveljavljanju svojih pravic na notranjem trgu, zlasti na čezmejni ravni, lahko opravili elektronsko;

38.  poudarja, da so potrebna pravila EU o enotnem trgu, ki bodo delovala v digitalni dobi, to pa vključuje izvajanje pravil o enotnem trgu za spletna plačila in oblikovanje varnih elektronskih rešitev po vsej Evropi (npr. elektronsko izdajanje računov in digitalni podpis), reformo na področju pravic intelektualne lastnine ter po potrebi razjasnitev zahtev glede DDV, da bi se okrepilo zaupanje v elektronsko trgovanje in zagotovila enaka raven varstva potrošnikov na spletu, kot so je vajeni na tradicionalnem trgu;

39.  poudarja, da je pregled nedavnega okvira gospodarskega upravljanja odlična priložnost za poziv državam članicam, naj pospešijo svoja prizadevanja za enotni digitalni trg, ki pomeni ne samo večjo rast in več delovnih mest, zlasti v sektorju malih in srednjih podjetij in med mladimi, ampak tudi sodobno, v prihodnost usmerjeno Evropsko unijo;

40.  meni, da bi morale države članice okrepiti prizadevanja za posodobitev svojih javnih uprav, tako da bi zagotovile številnejše in dostopnejše digitalne storitve za državljane in podjetja, zmanjšale stroške in povečale učinkovitost, olajšale čezmejno sodelovanje in uvedle okvire interoperabilnosti javnih uprav;

41.  poudarja pomen elektronske identifikacije in zaupanja vrednih storitev, da bi povečali obseg in kakovost elektronskega trgovanja s ciljem rasti; zato poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje uredbe o elektronskih transakcijah na notranjem trgu do 1. julija 2016;

42.  meni, da je izboljšanje digitalnih kompetenc v Uniji najpomembnejša naloga;

Prosti pretok blaga

43.  meni, da še vedno ni izkoriščen potencial, ki bi ga prosti pretok blaga, kapitala, storitev in oseb lahko imel za podjetja in državljane – pri učinkovitosti, rasti in ustvarjanju delovnih mest;

44.  ponovno izraža podporo celovitim sporazumom o trgovini in naložbah, ki bi podpirali kakovostno zaposlovanje evropskih delavcev in bili skladni z njim, neposredno koristili evropskim potrošnikom, podjetjem iz EU, zlasti malim in srednjim, pa bi omogočili nove priložnosti, hkrati pa bi spoštovali socialne in okoljske standarde ter standarde varstva potrošnikov, saj je to ključno za vzpostavljanje novih priložnosti za rast; izraža stališče, da mora Evropski parlament tesno sodelovati v pogajanjih o pravnem redu za področje enotnega trga in da je treba pri morebitnih spremembah obstoječe zakonodaje ali uvajanju nove v celoti spoštovati vlogo Parlamenta kot sozakonodajalca;

45.  poziva države članice, naj okrepijo vrednostno verigo pri čezmejni proizvodnji, saj je ključni element za spodbujanje konkurenčnosti in rasti, ustvarjanje delovnih mest in odpravo obstoječih tržnih ovir v razmeroma obširnih sektorjih, ki pa zaradi nezadostne povezanosti ne prinašajo največjih možnih koristi, ki jih ponuja enotni trg;

46.  poziva tudi k večjemu spremljanju ovir na enotnem trgu blaga;

Storitve

47.  poudarja, da bi bilo treba v strategijo Evropa 2020 vključiti posebne ukrepe politike, s katerimi bi odpravili ovire v sektorjih storitev, na primer na področju, ki jih ureja direktiva o storitvah, in v sektorju finančnih storitev, ter da bi bilo treba dati večji poudarek poglabljanju enotnega trga;

48.  poudarja, da je na podlagi ocen iz poročila „Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu“ v sektorju storitev še veliko neizkoriščenega potenciala za rast, in sicer v razponu med 337 in 637 milijard EUR;

49.  meni, da je treba v sektorju storitev kot enem od področij z največjimi možnostmi za rast v EU okrepiti ukrepe za povečanje konkurenčnosti v sektorju, vključno z maloprodajo, in poenostaviti zakonodajo za podjetja, zlasti za mala in srednja; poudarja pomen zagotavljanja splošnega dostopa do javnih storitev vsem potrošnikom, družinam in podjetjem;

50.  meni, da bi bilo treba okrepiti varstvo potrošnikov, možnosti izbire in konkurenco na področju finančnih storitev, pri tem pa posebno pozornost nameniti različnim potrebam potrošnikov, vključno z najbolj ranljivimi; meni tudi, da bi bilo treba povečati osveščenost potrošnikov glede njihovih finančnih zmogljivosti, saj lahko v zvezi s finančnimi proizvodi nastane velika zmeda, ki lahko povzroči težave posameznim potrošnikom in enotnemu trgu;

51.  še enkrat poudarja, da je treba obnoviti prizadevanja za boj proti goljufijam, davčnim utajam ter izogibanju davkom, zato poziva, naj se več pozornosti nameni dobremu davčnemu upravljanju tako v zasebnem kot javnem sektorju v EU; poudarja, da poročilo „Stroški neukrepanja na ravni EU“ navaja, da bi lahko pridobili 9 milijard EUR letno z ukrepi, kot so standardizacija elektronskih računov in uskladitev čezmejnih davčnih sistemov; pozdravlja napoved predsednika Evropske komisije glede avtomatske izmenjave podatkov o nacionalnih odločitvah na področju fiskalne politike; opozarja na potrebo po krepitvi in izboljšanju usklajevanja na področju davkov, s katerim bi se izognili nelojalni konkurenci in izkrivljanju trga ter zagotovili enake možnosti na enotnem trgu;

52.  pozdravlja izjavo Komisije v letnem pregledu rasti za leto 2015, da je obravnavanje davčnih goljufij in izogibanja davkom „bistveno za zagotavljanje pravičnosti in državam članicam omogoča, da poberejo davčne prihodke, do katerih so upravičene“;

53.  ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba povečati skupno raven in kakovost naložb v raziskave in razvoj, da bi spodbudili inovacije, ter opozarja na razlike v naložbah, do katerih prihaja med državami članicami; želi spomniti Komisijo, da je treba vzpostaviti pravi enotni trg znanja, raziskav in inovacij ter dokončno vzpostaviti evropski raziskovalni prostor; poudarja, da se trenutno 85 % sredstev, namenjenih inovacijam, porabi izključno na nacionalni ravni brez čezmejnega sodelovanja, kar preprečuje, da bi v polni meri izkoristili dodano vrednost na evropski ravni;

Javna naročila in koncesije

54.  pozdravlja sprejetje direktiv o oddaji javnih naročil in o podeljevanju koncesijskih pogodb v letu 2014, kar je omogočilo posodobitev javnega naročanja v EU in spodbudilo vzdržnost javnih naročil; poudarja dodano vrednost direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb, zlasti zaradi poenostavitve postopkov in njihove večje preglednosti ter večjih možnosti za mala in srednja podjetja, vse to pa omogoča odpravljanje težav, povezanih s temi pogodbami, zagotavlja pravno varnost, prožnost in preglednost, ter podpira razvoj gospodarske infrastrukture in kakovostnih javnih storitev;

55.  poudarja, da je treba za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in preglednosti naložb in javne porabe v celoti in hitro izvajati zakonodajo EU na področju javnih naročil in koncesij;

56.  poudarja, da je treba pravilno in hitro prenesti zakonodajo o javnih naročilih in koncesijah; poudarja, da so javna naročila in partnerstva za inovacije pomembna, saj so odločilen dejavnik pametne, trajnostne in vključujoče rasti, zlasti za mala in srednja podjetja, zato je treba slednja podpreti s konkretnimi ukrepi, ki bi spodbudili konkurenčnost in inovacije;

Pravni red na področju varstva potrošnikov

57.  meni, da je obžalovanja vredno, da zaradi razdrobljenega izvajanja zakonodaje EU za varstvo potrošnikov prihaja do razlik pri varstvu potrošnikov ter v strogosti in hitrosti pri sprejemanju ukrepov izvrševanja; meni, da to zavira doslednost in usklajenost zakonskih določb znotraj sektorjev ali med različnimi prodajnimi potmi;

58.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo hitro izvajala in izvrševala zakonodaja, na primer direktiva o potrošniških pravicah in določbe o alternativnem reševanju sporov in spletnem reševanju sporov, hkrati pa naj zagotovi zmanjšanje upravnih bremen; se zavzema za ustrezno varstvo potrošnikov pri čezmejni prodaji, ki bo primerljivo s tistim na tradicionalnem trgu, in za okrepljeno varstvo podatkov v digitalni dobi, saj bo to prispevalo k povečanju zaupanja potrošnikov pri spletnih nakupih, opozarja na pomen dejanskega spoštovanja pravic spletnih potrošnikov ter na potrebo po dostopnih in učinkovitih pritožbenih poteh v primeru sporov;

59.  poziva, naj se sprejmejo ukrepi za spodbujanje trajnostne potrošnje, predvsem podaljšanje življenjske dobe proizvodov, ter za boj proti praksam, ki namenoma skrajšujejo življenjsko dobo; upa, da bo Komisija v zvezi s tem pripravi usklajen akcijski načrt;

60.  poudarja, da je direktiva o pravicah potrošnikov zaznamovala pomemben korak k izboljšanju pravne varnosti za potrošnike in podjetja pri spletnih transakcijah in danes predstavlja glavni instrument varstva potrošnikov pri spletnih storitvah;

61.  opozarja, da lahko dodatne koristi prinesejo izboljšave pri delovanju trga, kot je vzpostavitev sistema spletnega reševanja potrošniških sporov, s katerim bi lahko prihranili okoli 22 milijard EUR;

Energija

62.  poziva Komisijo, naj zagotovi delujoč notranji trg z nediskriminacijskim dostopom in visoko ravnjo varstva potrošnikov, pa tudi s primerno ravnjo zmogljivosti medsebojnih povezav in ustreznostjo sistema;

63.  ponovno poudarja potrebo po povečanju zanesljivosti energetske oskrbe Evrope s pomočjo diverzifikacije energetskih virov in poti ter poudarja potrebo po dokončni vzpostavitvi notranjega energetskega trga, kar je prednostna naloga, in po odpravi izključenosti energetskih otokov znotraj Unije;

64.  meni, da morajo za napredek pri dokončni vzpostavitvi notranjega trga, vključevanju obnovljivih virov energije in zanesljivosti oskrbe države članice nujno doseči minimalni cilj glede zmogljivosti medsebojnih elektroenergetskih povezav v višini 10 % povpraševanja, idealno pa bi bilo, da bi ta vrednost dosegla 30-odstotno raven;

65.  meni, da je liberalizacija trgov s plinom in električno energijo temeljnega pomena za krepitev vloge potrošnikov, in poziva Komisijo, naj potrošnike postavi v središče svoje politike notranjega energetskega trga EU;

III.  Instrumenti za vrednotenje integracije enotnega trga in orodij za upravljanje

66.  priznava, da je pregled enotnega trga dobra praksa za spremljanje in vrednotenje, kako države članice spoštujejo obveznosti v zvezi z enotnim trgom, saj lahko v državah članicah pripomore k izboljšavam in procesu dohitevanja; vendar poudarja, da ta pregled enotnega trga ne zagotavlja orodij za oceno kakovosti; poudarja pomen izboljšanja dialoga z državami članicami in med njimi, da ugotovijo in obravnavajo težave, ki jih imajo pri izvajanju zakonodaje o enotnem trgu; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj bolje pomaga državam članicam pri izvajanju zapletene zakonodaje o enotnem trgu, kadar te zaprosijo za pomoč;

67.  v zvezi z regulativno uspešnostjo enotnega trga meni, da bi lahko oblikovali sestavljeni kazalnik za merjenje vrzeli na enotnem trgu, ki pri čezmejnih dejavnostih dodatno obremenjuje državljane in podjetja, ker ni pravil, ki bi urejala enotni trg; vztraja, da bi moral kazalnik olajšati oblikovanje sklepov, ki bi lahko bili osnova za priporočila glede politike institucijam EU in državam članicam;

68.  upošteva kazalnik napredka digitalne agende kot pomembno orodje za ocenjevanje napredka držav članic na tem področju; meni, da bi moral sestavljeni kazalnik za merjenje vrzeli na enotnem trgu vključevati ta kazalnik;

69.  poziva Komisijo, naj obravnava možnost vključitve v skupek svojih predlogov pravnih instrumentov na področju enotnega trga obveznost glede izvajanja sistematičnega pregleda o prenosu pravnih instrumentov, njihovem upoštevanju, učinkovitosti in primernosti za namen, vključno z metodologijo in merili za ta pregled; meni, da bi takšna metodologija in merila omogočili boljšo oceno tega, ali se pravni instrumenti ustrezno prenašajo, izvajajo in uresničujejo, pa tudi ali in v kakšni meri prispevajo k doseganju ciljev ter kako primerni so za svoj namen;

70.  podpira oblikovanje vzdržnega enotnega trga, ki bi temeljil na razvoju vključujočega gospodarstva znanja, v katerem bi učinkovito porabljali vire, med drugim z ukrepi za pospeševanje inovacij na področju trajnostnih tehnologij, za uravnoteženje interesov potrošnikov in podjetij ter za izboljšave pri mehanizmih neformalnega reševanja sporov za enotni trg, kakršen je mreža Solvit, hkrati pa bi izboljšali seznanjenost javnosti z enotnimi kontaktnimi točkami, da bi se bolje zavedala razpoložljivih priložnosti za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest na enotnem trgu;

71.  priznava, da uporaba portalov „Tvoja Evropa“ in „Tvoja Evropa – nasveti“ nenehno narašča, tako da bi morale biti vsem, ki živijo, delajo, študirajo in se gibljejo po državah članicah EU, na voljo potrebne informacije;

72.  pozdravlja, da je v državah članicah povprečni zaostanek pri prenosu zakonodaje padel pod mejo 1 %, ki jo je določil Evropski svet, in dosegel 0,6 %, kar je najboljši rezultat od vzpostavitve pregleda notranjega trga; poudarja, da mora biti vodilo držav članic in EU ničelna toleranca pri prenosu zakonodaje EU;

73.  ugotavlja, da sta ustrezno izvajanje in uveljavljanje zakonodaje EU ključna za dokončno vzpostavitev enotnega trga; za to spodbuja Komisijo, naj za doseganje tega cilja odločno uporabi vsa svoja pooblastila, njo in države članice pa spodbuja, naj okrepijo prizadevanja pri izvrševanju zakonodaje o enotnem trgu in pri spremljanju izvrševanja, med drugim z rednimi inšpekcijskimi pregledi, hkrati pa naj tudi stalno razmišljajo o težavah z izvajanjem ter zagotavljajo, da je zakonodaja učinkovitejša in da se naknadne ocene v večji meri in učinkoviteje izkoriščajo; poziva k povečanemu nadzoru učinkovitosti pravic potrošnikov v digitalnem okolju, predvsem glede na hitrost, s katero se lahko razširijo kršitve potrošniške zakonodaje;

74.  kljub temu meni, da so postopki za ugotavljanje kršitev pokazali številne omejitve pri hitrem obravnavanju in odpravljanju pomanjkljivosti pri izvajanju in uporabi določb o enotnem trgu; poziva države članice, naj bolj sodelujejo s Komisijo in zadeve hitreje rešujejo;

75.  priznava, da je neuspešno izvajanje lahko posledica zapletenosti prvotnega besedila; zato poudarja potrebo po tem, da primarna in sekundarna zakonodaja ves čas sledita načelom za boljšo pravno ureditev ter da se opravijo ustrezna posvetovanja, ocene učinka in pregledi po izvajanju;

76.  vztraja tudi, da si je treba pri kršitvah zakonodaje Unije s področja enotnega trga čim bolj prizadevati za učinkovitejšo uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev ter da bi morali države članice in Evropski svet v okviru prihodnjih sprememb Pogodbe o delovanju Evropske unije še naprej razvijati te postopke; pri tem pa meni, da bi morali biti postopki za ugotavljanje kršitev vedno skrajni ukrep in bi jih bilo treba sprožiti šele po več poskusih usklajevanja in popravkov;

o
o   o

77.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Evropskemu svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0054. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0130. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0038.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o spolni zlorabi otrok na internetu (2015/2564(RSP))

P8_TA(2015)0070 RC-B8-0217/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 in njenih protokolov,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 7, 8, 47, 48 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti z dne 23. novembra 2001,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in zlorabo z dne 25. oktobra 2007,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ(1),

–  ob upoštevanju poročila Europola iz leta 2014 o oceni ogroženosti zaradi organiziranega internetnega kriminala,

–  ob upoštevanju splošne pripombe št. 14 (2013) Odbora ZN za pravice otrok o pravici otrok, da se upoštevajo predvsem njihove koristi,

–  ob upoštevanju Agende EU za otrokove pravice, ki je bila sprejeta februarja 2011,

–  ob upoštevanju svoje resolucije dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici Konvencije ZN o otrokovih pravicah(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Otroci na posebnem mestu v zunanjepolitičnih dejavnostih EU“ (COM(2008)0055),

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic,

–  ob upoštevanju strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016, zlasti določb o financiranju priprave smernic o sistemih za zaščito otrok in izmenjavi najboljše prakse;

–  ob upoštevanju svoje razprave na plenarnem zasedanju dne 12. februarja 2015 o boju proti spolni zlorabi otrok na internetu,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker so dejanja spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok ter podobe zlorabljanja otrok hude kršitve temeljnih človekovih pravic, zlasti pravice otrok do zaščite in dobrobiti, kot je določeno v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;

B.  ker je treba pri izvajanju kakršnih koli ukrepov za boj proti tem kaznivim dejanjem upoštevati zlasti koristi otroka v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo ZN o otrokovih pravicah;

C.  ker zahtevajo huda kazniva dejanja, kot so spolno izkoriščanje otrok in podobe zlorabljanja otrok, celovit pristop, ki vključuje preiskavo kaznivih dejanj, pregon storilcev kaznivih dejanj, zaščito otrok žrtev in preprečevanje teh pojavov;

D.  ker so lahko otroci na internetu izpostavljeni posebnim nevarnostim, saj lahko dostopajo do gradiva o spolnem izkoriščanju otrok ali so mu izpostavljeni, ali so izpostavljeni kibernetskim plenilcem, izmenjavi gradiva o nasilju, ustrahovanju, trpinčenju in navezovanju stikov za spolne namene; ker izpostavljenost otrok takšnim tveganjem še zaostruje široko razširjena uporaba in dostop do mobilne tehnologije in interneta;

E.  ker bi morali boj proti spolni zlorabi otrok na spletu vključiti v širšo strategijo reševanja celotnega pojava spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, še vedno povezanega predvsem s kaznivimi dejanji, ki se ne zgodijo na internetu in jih zagrešijo mreže in posamezniki, ki namenoma ne delujejo na internetu;

F.  ker se lahko spolno izkoriščanje v spletnem okolju pojavlja v različnih oblikah, kjer mlade prepričajo ali prisilijo v to, da pošljejo ali objavijo svoje slike, na katerih so prikazani v spolnem aktu, ali da prek spletne kamere ali pametnega telefona sodelujejo pri spolnih dejanjih ali pogovoru seksualne narave v obliki sporočil ali na internetu, tako da jim lahko storilci zlorab in kibernetski plenilci grozijo, da bodo njihove podobe, videoposnetke ali kopije pogovora poslali njihovim prijateljem in družini, če ne bodo sodelovali pri nadaljnjih spolnih dejanjih; ker se lahko podobe in/ali videoposnetki razširjajo še dolgo potem, ko spolna zloraba preneha, in so na internetu še vedno na voljo vsakomur, torej lahko žrtev vedno znova prizadene in jo stigmatizira;

G.  ker ukrepi držav članic za preprečevanje nezakonitih spletnih vsebin niso vedno dovolj učinkoviti;

H.  ker bi morala preiskovalna orodja, ki so na voljo odgovornim za preiskovanje in pregon spolne zlorabe otrok na internetu, v skladu z zakonodajo EU in držav članic upoštevati tudi načelo sorazmernosti ter naravo in težo preiskovanih kaznivih dejanj;

I.  ker je treba varstvo mladoletnikov v digitalnem svetu obravnavati tudi s pobudami industrije, da prevzeme svoj del odgovornosti, ter z izobraževanjem in usposabljanjem otrok, staršev in učiteljev, da bi mladoletnikom preprečili dostop do nezakonitih vsebin;

J.  ker izkoriščanje otrok in spolno izkoriščanje otrok na spletu zaobjema na desetine držav, njihovih pravnih pristojnosti in organov preiskovanja in pregona ter je tako zaradi svojega mednarodnega značaja mednarodni problem, ki zahteva rešitev na mednarodni ravni; ker je treba opozoriti na otroke brez pravnega statusa, ki so tako rekoč nevidni za javne organe in jih trgovci z ljudmi uporabljajo za spolne zlorabe na internetu;

K.  ker je stopnja prijave organom preiskovanja in pregona zaradi narave kaznivih dejanj in starosti žrtev zelo nizka na večini področij spolnega izkoriščanja otrok in zlorabe, celo v večji meri kot pri drugih oblikah kriminala; ker dostopni podatki o številu storjenih kaznivih dejanj zato ne odražajo dovolj natančno razsežnosti tega problema; ker je po podatkih nevladnih organizacij na spletnih straneh, ki vsebujejo gradivo o zlorabi otrok, več kot 80 % žrtev mlajših od 10 let; ker je po podatkih mednarodnega združenja spletnih prijavnih točk med žrtvami spolnih zlorab vse več majhnih otrok in so vse pogostejše skrajne in sadistične oblike zlorabe;

L.  ker vse več storilcev uporablja temno mrežo, kjer so vzpostavili anonimne skupnosti, ki za gradivo o zlorabi otrok uporabljajo skrite forume, spletne storitve, platforme družbenih omrežij in storitve ponudnikov shranjevanja, kar jim omogoča in olajšuje spolno izkoriščanje otrok, ki ga skoraj ni mogoče izslediti;

M.  ker mnogi storilci za zaščito svojih dejanj uporabljajo varovalne ukrepe, kot so šifriranje in druga orodja, kar močno otežuje kazenske preiskave;

N.  ker je bilo po podatkih nevladnih organizacij leta 2012 zgolj osem največjih distributerjev odgovornih za 513 znamk, ki se ukvarjajo s komercialno distribucijo gradiva o zlorabi otrok, in da je bilo 10 najbolj razširjenih znamk, zabeleženih leta 2012, povezanih z enim samim večjim distributerjem;

O.  ker bi morale države članice Direktivo št. 2011/93/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji prenesti do 18. decembra 2013 in ker jo doslej v celoti izvaja manj kot polovica držav članic;

1.  odločno poudarja, da je ena najpomembnejših nalog Evropske unije in držav članic, da zaščitijo otroke in zagotovijo varno okolje za njihov razvoj;

2.  odločno poudarja, da je treba varovati pravice otrok na internetu ter sprejeti ukrepe, ki bodo zagotavljali takojšnjo odstranitev vseh nezakonitih vsebin in obveščanje organov kazenskega pregona, pa tudi, da je na voljo dovolj pravnih instrumentov za preiskave in kazenski pregon storilcev;

3.  meni, da morajo biti osebni podatki otrok na internetu ustrezno zaščiteni in da je treba otroke na preprost in njim razumljiv način obveščati o nevarnostih in posledicah takšne uporabe osebnih podatkov; poudarja pomembne spremembe, ki jih bo reforma varstva podatkov prinesla za nadaljnjo zaščito pravic otrok na spletu;

4.  poudarja, da je potreben celovit in na ravni EU usklajen pristop, da se zagotovi usklajenost pri oblikovanju politik in posledičnem ukrepanju, kar obsega tudi boj proti kriminalu, temeljne pravice, zasebnost in varstvo podatkov, kibernetsko varnost, varstvo potrošnikov in elektronsko trgovino;

5.  meni, da je treba sprejeti nadaljnje korake v boju proti navezovanju stikov na internetu in da bi morala imeti Komisija, skupaj z nacionalnimi vladami, civilno družbo, ponudniki družbenih medijev, starši, učitelji, socialnimi delavci, varuhi otrok, pediatri ter otroškimi in mladinskimi organizacijami dejavno vlogo pri ozaveščanju o tem vprašanju, in sicer z opredeljenimi smernicami, izmenjavo najboljše prakse in vzpostavitvijo socialnih platform za sodelovanje in izmenjavo informacij o tem vprašanju, da bi tako prepoznali morebitna tveganja in grožnje za otroke;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj začnejo uravnoteženo kampanjo ozaveščanja, v kateri bodo sodelovali vsi pomembni akterji, da bodo otroci bolje ozaveščeni o tveganjih na internetu in tem, kako se lahko pred njimi zaščitijo, starši in učitelji pa bodo imeli podporo pri razumevanju teh tveganj in zaščiti varnosti otrok, naj podprejo države članice pri oblikovanju programov za preprečevanje spolne zlorabe na spletu, podprejo kampanje ozaveščanja o odgovornem ravnanju v družbenih medijih in spodbudijo glavne ponudnike spletnih iskalnikov in družbenih omrežij k proaktivnemu pristopu k zaščiti varnosti otrok na spletu;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, da bodo otroci lažje in pogosteje prijavljali zlorabe, da se bodo izboljšali in okrepili ukrepi, ki sledijo tovrstnim prijavam, ter preučijo možnost vzpostavitve mehanizmov sistematične in neposredne prijave teh dejanj; podpira razvoj klicnih številk, prek katerih lahko otroci anonimno prijavljajo zlorabe;

8.  poudarja, da je treba s sporazumi o sodelovanju izboljšati mednarodno sodelovanje in preiskovanje na tem področju in okrepiti sodelovanje organov kazenskega pregona, tudi v okviru Europola in Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3), da bodo lahko učinkoviteje preiskovali, uničevali in kazensko preganjali mreže storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok, pri tem pa prvenstveno zagotavljali pravice in varnost prizadetih otrok;

9.  v povezavi s tem pozdravlja skupno pobudo Evropske unije in 55 držav po vsem svetu, zbranih v okviru svetovnega združenja za boj proti spolni zlorabi otrok na internetu, katerega namen je rešiti več žrtev, zagotoviti učinkovitejši kazenski pregon, izboljšati ozaveščenost in na splošno zmanjšati količino gradiva o spolni zlorabi otrok na internetu; poziva Komisijo, naj bolj redno poroča o napredku, doseženem v okviru tega združenja; poziva države članice, naj začnejo izvajati ta priporočila na nacionalni ravni;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in povečajo vire za identifikacijo žrtev in storitve za pomoč žrtvam, in poziva k nujni vzpostavitvi povezanih platform in okrepitvi obstoječih platform v okviru Europola;

11.  poziva države članice, naj prenesejo Direktivo 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj;

12.  meni, da je bistveno uporabljati pravilno besedišče za kazniva dejanja zoper otroke, tudi z opredelitvijo podob spolnega zlorabljanja otrok in uporabo ustreznega izraza „gradivo o spolni zlorabi otrok“ namesto izraza „otroška pornografija“;

13.  spodbuja države članice, naj ustrezno financirajo nacionalne kontaktne točke, da bodo lahko prijavljale kaznive in škodljive spletne vsebine in vedenje na spletu, kot to določa Direktiva 2011/93/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji;

14.  opozarja, da morajo države članice z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da imajo osebe, ki se bojijo, da bi lahko zagrešile kazniva dejanja, povezana s spolno zlorabo ali spolnim izkoriščanjem, po potrebi dostop do učinkovitih intervencijskih programov ali ukrepov, namenjenih oceni in preprečevanju tveganja za storitev takih kaznivih dejanj;

15.  poziva, naj se organom kazenskega pregona v državah članicah in Europolu zagotovijo potrebna finančna sredstva, človeški viri, preiskovalna pooblastila in tehnične zmogljivosti, da bodo lahko zares učinkovito sledili storilcem teh kaznivih dejanj, jih preiskovali in preganjali, tako tudi ustrezno usposabljanje za krepitev zmogljivosti pravosodnih in policijskih oddelkov in razvoj novih visokotehnoloških zmogljivosti za reševanje težav pri analiziranju velikih količin podob o zlorabljanju otrok, tudi gradiva, skritega na temni mreži, da bi izsledili in kazensko preganjali storilce ter zaščitili varnost in pravice otrok;

16.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se trendi spolnega izkoriščanja otrok na internetu v komercialne namene razvijajo in širijo tudi z novimi načini širjenja in izmenjave gradiva o zlorabi otrok, predvsem prek globokega spleta in temne mreže, še zlasti pojav plačljivega neposrednega prenosa zlorab; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej sodelujejo s predstavniki alternativnih plačilnih sistemov, da bi našli možnosti za boljše sodelovanje z organi kazenskega pregona, vključno s skupnim usposabljanjem za boljše prepoznavanje plačilnih postopkov, povezanih s komercialno distribucijo vsebin, povezanih s spolno zlorabo otrok;

17.  poziva k učinkovitemu partnerskemu pristopu in zakoniti izmenjavi informacij med organi kazenskega pregona, pravosodnimi organi, industrijo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ponudniki internetnih storitev, ponudniki spletnega gostovanja, ponudniki družbenih medijev, bančnim sektorjem in nevladnimi organizacijami, vključno z otroškimi in mladinskimi organizacijami, da bi zagotovili pravice in zaščito otrok na internetu in bi hitro odstranili nezakonite vsebine in jih prijavili organom kazenskega pregona, ki bi morali redno poročati o svojih preiskavah in pregonu, ki temelji na teh informacijah; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanje koalicije izvršnih direktorjev za to, da bi bil internet boljše okolje za otroke, ter prizadevanje evropske finančne koalicije proti spolnemu izkoriščanju otrok na internetu v komercialne namene;

18.  poudarja, da bi bilo treba nezakonite spletne vsebine na podlagi ustreznega pravnega postopka takoj odstraniti; poudarja vlogo industrije informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter ponudnikov internetnih storitev in ponudnikov spletnega gostovanja pri zagotavljanju hitre in učinkovite odstranitve nezakonitih spletnih vsebin na zahtevo pristojnega organa kazenskega pregona;

19.  odločno poziva tiste države članice, ki še niso prenesle Direktive 2011/93/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, naj to storijo brez odlašanja; poziva Komisijo, naj budno spremlja celovito in učinkovito izvajanje omenjene direktive ter naj o svojih ugotovitvah pravočasno poroča Parlamentu in pristojnemu parlamentarnemu odboru;

20.  naroči Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj še naprej spremlja izvajanje Direktive 2011/93/EU ter pripravi temeljito analizo sedanjega okvira politike za boj proti spolni zlorabi otrok v obliki poročila o izvajanju Direktive 2011/93/EU in o tem poroča na plenarnem zasedanju;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu in parlamentom držav članic.

(1) UL L 335, 17.12.2011, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0070.