Evropski parlament,

–  ob upoštevanju načel okoljske politike Unije, kot so določena v členu 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti načel, da je treba delovati preventivno in da mora plačati povzročitelj obremenitve,

–  ob upoštevanju Konvencije za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija) in njenih protokolov,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih(1),

–  ob upoštevanju Odločbe Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih(2) (Evropski seznam odpadkov),

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije 2014/955/EU z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta(3),

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja, ki ga je Komisija junija 2015 poslala Madžarski in v katerem je zahtevala, naj Madžarska nadgradi okoljevarstvene standarde v nekem drugem obratu z jalovino iz rdečega blata(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES(5) (direktiva o rudarskih odpadkih),

–  ob upoštevanju Priporočila 2001/331/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o določitvi najmanjših meril za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2008 o reviziji Priporočila 2001/331/ES o določitvi najmanjših meril za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah(7),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“(8) (sedmi okoljski akcijski program),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode(9) (direktiva o okoljski odgovornosti),

–  ob upoštevanju Odločbe Komisije 2009/335/ES z dne 20. aprila 2009 o tehničnih smernicah za določitev finančne garancije v skladu z Direktivo 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti(10),

–  ob upoštevanju študije izvedljivosti Komisije v zvezi s konceptom evropskega mehanizma za delitev tveganja v primeru industrijskih nesreč(11),

–  ob upoštevanju poročila z naslovom „Implementation challenges and obstacles of the Environmental Liability Directive“ (Izzivi in ovire pri izvajanju direktive o okoljski odgovornosti; ni na voljo v slovenščini, op. prev.) (končno poročilo, pripravljeno za Komisijo, GD za okolje, 2013,

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o izkušnjah, pridobljenih iz katastrofe rdečega blata, pet let po nesreči na Madžarskem (O-000096/2015 – B8-0757/2015 in O-000097/2015 – B8-0758/2015),

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.  ker je 4. oktobra 2010 na Madžarskem popustil zbiralnik odpadnih voda, zaradi česar se je razlilo skoraj milijona kubičnih metrov močno alkalnega rdečega blata, ki je poplavilo več vasi, umrlo je deset ljudi, skoraj 150 je bilo poškodovanih, razlitje pa je onesnažilo obsežno ozemlje, vključno s štirimi območji NATURA 2000;

B.  ker je rdeče blato v tem zbiralniku odpadnih voda po Direktivi Sveta 91/689/EGS nevarni odpadek;

C.  ker je v Sklepu Komisije 2014/955/EU izrecno zapisano, da se rdeče blato uvrsti med nevarne odpadke, če ni dokazano nasprotno; ker se ta sklep uporablja od 1. junija 2015;

D.  ker obstaja tveganje, da je bilo rdeče blato v preteklosti morda tudi v drugih državah članicah napačno uvrščeno med nenevarne odpadke, zaradi česar so bila izdana neustrezna dovoljenja;

E.  ker je rdeče blato skladno z direktivo o rudarskih odpadkih, ki določa varnostne zahteve za ravnanje z rudarskimi odpadki, med drugim na podlagi najboljših metod, ki so na voljo, rudarski odpadek;

F.  ker obstajajo tudi resne težave v zvezi z onesnaževanjem okolja zaradi rudarskih dejavnosti (npr. uporaba cianida pri pridobivanju zlata) ali neustreznega ravnanja z nevarnimi odpadki v različnih državah članicah;

G.  ker naj bi Priporočilo 2001/331/ES okrepilo usklajenost in prispevalo k doslednejšemu izvajanju in izvrševanju okoljskega prava EU;

H.  ker je Parlament v resoluciji z dne 20. novembra 2008 izvajanje okoljske zakonodaje v državah članicah označil za nepopolno in nedosledno ter pozval Komisijo, naj pred koncem leta 2009 pripravi zakonodajni predlog o okoljskih inšpekcijah;

I.  ker je v sedmem okoljskem akcijskem programu zapisano, da bo EU vključila zahteve glede inšpekcijskih pregledov in nadzora v širšo okoljsko zakonodajo ter dodatno povečala zmogljivosti za podporo pregledom na ravni EU;

J.  ker je namen direktive o okoljski odgovornosti vzpostaviti okvir okoljske odgovornosti na podlagi načela „onesnaževalec plača“, direktiva pa zahteva tudi, da naj države članice z ustreznimi gospodarskimi in finančnimi subjekti spodbujajo razvoj instrumentov finančnega jamstva in trgov z njimi; ker se v členu 18(2) od Komisije zahteva, da naj pred 30. aprilom 2014 predloži poročilo Parlamentu in Svetu, česar še ni storila;

K.  ker je Komisija v poročilu, ki ga je pripravila leta 2013 o izvajanju direktive o okoljski odgovornosti, ugotavlja, da prenos omenjene direktive v nacionalno pravo držav članic ni vzpostavil enakih konkurenčnih pogojev, temveč mozaik sistemov odgovornosti za preprečevanje in sanacijo okoljske škode po EU;

L.  ker je Komisija leta 2010 v odzivu na katastrofo rdečega blata izjavila, da bo preučila možnost uvedbe harmoniziranega obveznega finančnega jamstva še pred pregledom direktive o okoljski odgovornosti, načrtovanim za leto 2014;

1.  ugotavlja, da je bila katastrofa rdečega blata leta 2010 najhujša industrijska katastrofa na Madžarskem in se ob peti obletnici tega tragičnega dogodka poklanja spominu na njegove žrtve;

2.  priznava hitro in učinkovito posredovanje nacionalnih organov v odzivu na krizo ter obsežno prizadevanje civilne družbe med to katastrofo brez primere;

3.  spominja, da je Madžarska sprožila mehanizem Unije na področju civilne zaščite in sprejela ekipo evropskih strokovnjakov, katerih naloga je bila pripraviti priporočila, med drugim o tem, kako poiskati najboljše rešitve za odpravo in zmanjšanje škode;

4.  ugotavlja, da je katastrofo rdečega blata moč pripisati slabemu izvajanju zakonov EU, pomanjkljivim inšpekcijam, vrzelim v ustrezni zakonodaji EU ter ravnanju upravljavca obrata;

5.  je zaskrbljen, da se v zadnjih petih letih nismo praktično ničesar naučili, saj se slabo izvajanje ustreznih zakonov EU in mednarodnih konvencij ter pomanjkljive inšpekcije nadaljujejo, v ustrezni zakonodaji EU pa od takrat ni bila zapolnjena skoraj nobena vrzel;

6.  ugotavlja, da je predvsem treba ukrepati v zvezi z direktivo o rudarskih odpadkih in Evropskim seznamom odpadkov;

7.  je zaskrbljen, ker so v več državah članicah podobni obrati; poziva države članice, naj zagotovijo izvajanje ustreznih inšpekcijskih pregledov;

8.  poziva vse države članice, ki imajo zbiralnike z rdečim blatom, naj pregledajo, ali je bilo njihovo rdeče blato pravilno kategorizirano kot nevarno, ter čim hitreje popravijo vsa dovoljenja, ki temeljijo na napačni kategorizaciji; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice ukrepale in o tem poročale Komisiji, ter jo še poziva, naj do konca leta 2016 objavi poročilo o ukrepih držav članic;

9.  meni, da se je bistvenega pomena močneje osredotočiti na preprečevanje nesreč, saj so se podobne okoljske nesreče zgodile tudi v drugih državah članicah;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za zagotovitev popolnega izvajanja in pravilne uporabe vse ustrezne zakonodaje EU in vseh ustreznih mednarodnih konvencij ne le v zvezi s proizvodnjo aluminija in okolju neškodljivim ravnanjem z rdečim blatom, temveč tudi v zvezi z okolju neškodljivim ravnanjem z nevarnimi odpadki na splošno;

11.  poudarja, da je treba strogo uporabljati najboljše metode ravnanja z rudarskimi odpadki, ter poziva k popolnemu prehodu na uporabo suhega odstranjevanja odpadkov do konca leta 2016, pri tem pa je treba zagotoviti, da se ne povzroči onesnaževanje zraka ali vode;

12.  poziva Komisijo, naj okrepi raziskave in razvoj na področju preprečevanja nastajanja nevarnih odpadkov in njihove obdelave;

13.  poziva Komisijo, naj pripravi smernice za izvajanje obremenitvenih testov na obstoječih rudnikih z velikimi zbiralniki jalovine;

14.  meni, da so za učinkovito preprečevanje onesnaževanja potrebni stroga pravila za okoljske inšpekcijske preglede in ustrezni ukrepi, da se zagotovi njihovo izvajanje;

15.  poziva države članice, naj okrepijo nacionalne organe za okoljsko inšpekcijo, da bi jim omogočile izvajanje preglednih, rednih in sistematičnih pregledov industrijskih obratov, med drugim tako, da jim zagotovijo neodvisnost in ustrezna sredstva in naložijo jasne odgovornosti, ter da spodbujajo okrepljeno sodelovanje in usklajene ukrepe;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo nadzor, in sicer na podlagi obstoječih zavezujočih in nezavezujočih instrumentov, pri tem pa naj preprečijo nepotrebna upravna bremena;

17.  ponavlja svoj poziv Komisiji, naj pripravi zakonodajni predlog o okoljskih inšpekcijah, ki ne bo dodatno finančno obremenjeval industrije;

18.  poziva Komisijo, naj razširi zavezujoča merila za inšpekcije držav članic, da bodo zajemale večji del pravnega reda EU, ter naj vzpostavi zmogljivosti za podporo okoljskim inšpekcijam na ravni EU;

19.  je zaskrbljen, da bi lahko znatne razlike med ureditvami odgovornosti v EU spodkopale skupne standarde ter nekatere države članice in regije izpostavile večjemu tveganju okoljskih nesreč in njihovih finančnih posledic;

20.  meni, da je obžalovanja vredno, da Komisija še ni predložila poročila v skladu z direktivo o okoljski odgovornosti; jo poziva, naj to stori pred koncem leta 2015;

21.  poziva Komisijo, naj pri sedanjem pregledu direktive o okoljski odgovornosti zagotovi, da predlog za revizijo v celoti uvaja načelo „onesnaževalec plača“;

22.  poziva Komisijo, naj preveri, kako se Odločba Komisije 2009/335/ES izvaja v državah članicah in ali so meje za uveljavljene instrumente finančnega jamstva zadostne; poziva Komisijo, naj predlaga harmonizirano obvezno finančno jamstvo;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo finančni vidiki sanacije okoljskih katastrof pregledni, vključno z denarnim nadomestilom za žrtve;

24.  poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v skladu z določbami sedmega okoljskega akcijskega programa; jo poziva, naj to stori pred koncem leta 2016;

25.  poudarja, da je pomembno vključiti lokalne organe, državljane in civilno družbo v postopek odločanja o odstranjevanju nevarnih odpadkov in v načrtovanje ukrepov za zmanjševanje tveganja;

26.  poziva odgovorne organe, naj redno obveščajo javnost o razmerah na področju onesnaževanja in morebitnih učinkih na živali in rastline ter na zdravje lokalnega prebivalstva;

27.  poziva Komisijo, naj dodatno razloži koncept evropskega mehanizma za delitev tveganja v primeru industrijskih katastrof, ki bo v celoti upošteval načelo „onesnaževalec plača“, da bi pokrili morebitne stroške, ki bi presegali visoko raven obveznega finančnega jamstva;

28.  meni, da bi tako specializiran mehanizem EU za delitev tveganja v primeru industrijskih nesreč moral zajemati tudi sanacijo starih okoljskih bremen, ki predstavljajo nevarnost za družbo in za katere na podlagi veljavnega pravnega okvira ni objektivno odgovoren nihče, ki bi lahko kril stroške sanacije;

29.  poudarja pomen sodelovanja in solidarnosti na ravni EU v primeru okoljskih in industrijskih katastrof;

30.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 377, 31.12.1991, str. 20. (2) UL L 226, 6.9.2000, str. 3. (3) UL L 370, 30.12.2014, str. 44. (4) Evropska komisija – preglednica dejstev: Junijski sveženj odločb o kršitvah: ključne odločitve; http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-15-5162_en.htm (5) UL L 102, 11.4.2006, str. 15. (6) UL L 118, 27.4.2001, str. 41. (7) UL C 16 E, 22.1.2010, str. 67. (8) UL L 354, 28.12.2013, str. 171. (9) UL L 143, 30.4.2004, str. 56. (10) UL L 101, 21.4.2009, str. 25. (11) Study to explore the feasibility of creating a fund to cover environmental liability and losses occurring from industrial accidents (Študija izvedljivosti vzpostavitve sklada za kritje okoljske odgovornosti in izgub, nastalih v primeru industrijskih nesreč; ni na voljo v slovenščini, op. prev.). Končno poročilo. Evropska komisija, GD ENV, 17. aprila 2013; http://ec.europa.eu/environment/archives/liability/eld/eldfund/pdf/Final%20report%20ELD%20Fund%20BIO%20for%20web2.pdf