Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2132(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0298/2015

Predložena besedila :

A8-0298/2015

Razprave :

PV 27/10/2015 - 10
CRE 27/10/2015 - 10

Glasovanja :

PV 28/10/2015 - 7.2
CRE 28/10/2015 - 7.2
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0376

Sprejeta besedila
PDF 430kWORD 194k
Sreda, 28. oktober 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2016 – vsi oddelki
P8_TA(2015)0376A8-0298/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 2015 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016 (11706/2015 – C8-0274/2015 – 2015/2132(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o splošnih smernicah za pripravo proračuna, Oddelek III – Komisija(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2016(6),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je Komisija sprejela 24. junija 2015 (COM(2015)0300),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je Svet sprejel 4. septembra 2015 in ga 17. septembra 2015 posredoval Parlamentu (11706/2015 – C8-0274/2015),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016(7),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu z dne 23. septembra 2015 o obvladovanju begunske krize: takojšnji operativni, proračunski in pravni ukrepi v okviru evropske agende o migracijah (COM(2015)0490),

–  ob upoštevanju dopolnilnih pisem št. 1/2016 (COM(2015)0317) in št. 2/2016 (COM(2015)0513) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016,

–  ob upoštevanju člena 88 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0298/2015),

Oddelek III

Splošni pregled

1.  poudarja, da obravnava proračuna za leto 2016 v Parlamentu v celoti odraža politične prednostne naloge, ki so bile z veliko večino sprejete v zgoraj omenjenih resolucijah z dne 11. marca 2015 o splošnih smernicah in z dne 8. julija 2015 o pooblastilu za trialog;  spominja, da so te prednostne naloge notranja in zunanja solidarnost, zlasti učinkovito reševanje migracijske in begunske krize, pa tudi spodbujanje konkurenčnosti z ustvarjanjem dostojnih in kakovostnih delovnih mest ter razvojem podjetij in podjetništva v celotni Uniji;

2.  poudarja, da se Unija sedaj sooča s številnimi resnimi izrednimi razmerami, zlasti z migracijsko in begunsko krizo brez primere; je prepričan, da je treba v proračunu Unije predvideti potrebna finančna sredstva, da bi odgovorili na politične izzive ter Uniji omogočili nujno in prednostno obravnavanje te krize in učinkovito odzivanje nanjo; se zaveda, da migracijske in begunske krize ni mogoče rešiti samo z denarjem in da je potreben celovit pristop, ki bo obravnaval tako notranjo kot zunanjo razsežnost; meni, da so v izjemnih časih potrebni izjemni ukrepi in odločna politična zavezanost, da bi zagotovili nova sredstva v ta namen; v zvezi s tem poudarja, da je solidarnost temeljno načelo proračuna EU; je zaskrbljen, saj je videti, da je solidarnost v begunski krizi neenakomerno porazdeljena med državami članicami; poziva Komisijo, naj pripravi predlog o tem, kako bi s proračunom EU spodbudili države članice k bolj uravnoteženemu pristopu k solidarnosti;

3.  poudarja, da je Parlament že od začetka posebno pozornost v proračunu za leto 2016 namenjal migracijam in beguncem; spominja na svoje prejšnje izjave, da je upravljanje migracijskih tokov na razpotju med notranjo in zunanjo solidarnostjo in da bi bilo treba v okviru integriranega pristopa uporabiti tudi zunanje instrumente financiranja, da bi obravnavali temeljne vzroke težav, s katerimi se Unija sooča; spominja na skupne pogodbe in sporazume, kot sta schengenski pravni red in dublinska uredba(8), ter na predlog Komisije o zavezujočem kriznem mehanizmu za premestitev (COM(2015)0450);

4.  zato sklene takoj predložiti celovit sveženj dopolnitev za povečanje predloga proračuna za 1 161 milijonov EUR, tako v razdelku 3 (Varnost in državljanstvo) kot v razdelku 4 (Evropa v svetu), da bi omogočil prvi odziv na migracijsko krizo; poudarja, da v zvezi z notranjo razsežnostjo te krize dopolnitve Parlamenta že v celoti vključujejo in usklajujejo oba svežnja o premestitvi prosilcev za azil, ob tem pa predlagajo dodatno povečanje za Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter agencije Unije na tem področju; v zvezi z zunanjo razsežnostjo izpostavlja številne dodatne okrepitve, namenjene specifičnim programom v razdelku 4, kot so evropski instrument sosedstva, instrument za financiranje razvojnega sodelovanja, humanitarna pomoč in instrument za predpristopno pomoč;

5.  vendar poudarja, da bi bilo treba te dopolnitve obravnavati skupaj z dopolnilnim pismom Komisije št. 2/2016, ki poleg drugega svežnja o premestitvi vključuje dodatne ukrepe, določene v zgoraj navedenem sporočilu Komisije z dne 23. septembra 2015; obžaluje, da Parlament in Svet nimata več časa, da bi preučila primernost tega dopolnilnega pisma, vendar razume, da je potreben takojšen odgovor in da je časovna stiska velika; poudarja, da Parlament v celoti podpira nove ukrepe in namerava zagovarjati njihovo financiranje s svežimi sredstvi celo na višji ravni od tiste, ki jo je predlagal v svojem stališču o proračunu za leto 2016;

6.  je sklenil sprejeti ukrepe tudi v zvezi s trenutnimi krizami, ki vplivajo na evropske kmete, zlasti v sektorju mleka, in v svoje stališče o proračunu za leto 2016 vključiti nujne podporne ukrepe, ki jih je napovedala Komisija, v višini 500 milijonov EUR; verjame, da bo dopolnilno pismo Komisije št. 2/2016 omogočalo natančno opredelitev proračunskih vrstic, ki bodo v tem okviru okrepljene; pozdravlja odločitev Komisije, da bo neporabljena sredstva iz rezerve za izredne razmere v proračunu 2015 prenesla v proračun 2016, in je seznanjen, da bo ta denar porabljen za nadomestila upravičencem do neposrednih plačil, kot določa Uredba (EU) št. 1306/2013;

7.  priznava, da so potrebna bistveno večja prizadevanja za odpravo pomanjkljivosti v gospodarstvu Unije s spodbujanjem konkurenčnosti, rasti in delovnih mest; poudarja ključno vlogo mikro-, malih in srednjih podjetij ter socialnih podjetij v zvezi s tem; zato povečuje sredstva programa COSME za 16,5 milijona EUR; prav tako predlaga nove obveznosti v letu 2016 za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih, katere celotna finančna sredstva so bila pomaknjena v začetek obdobja v leti 2014 in 2015; priznava znaten prispevek tega programa k boju proti brezposelnosti in je odločen poskrbeti, da bodo na voljo potrebna sredstva za preprečitev vrzeli v financiranju pri izvajanju te pobude; zato sprejme povečanje za 473,2 milijona EUR za leto 2016, kar ustreza izvirnemu obroku, predvidenemu za to pobudo na letni osnovi;

8.  znova izraža prepričanje, da proračun Unije novih pobud ne bi smel financirati v škodo obstoječih programov in politik Unije ali brez upoštevanja sprejetih političnih zavez; priznava in v celoti potrjuje svojo politično in finančno podporo ustanovitvi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in namerava izpolniti zavezo, ki jo je sprejel med pogajanji o tem skladu, in sicer v največji možni meri zmanjšati učinek na program Obzorje 2020 in na instrument za povezovanje Evrope (IPE) v letnem proračunskem postopku; zato predlaga, da se proračunski rezi za ta dva programa v celoti izravnajo – zaradi oblikovanja rezervacij jamstvenega sklada EFSI – v letu 2016 (1 326 milijonov EUR), tako da bosta lahko v celoti izpolnila svoje cilje, ki so bili s sprejetjem pravne podlage dogovorjeni pred zgolj dvema letoma;

9.  poudarja, da je treba spoštovati skupno izjavo o načrtu plačil za obdobje 2015–2016, o kateri so se Parlament, Svet in Komisija dogovorili v skladu s skupno zavezo o zmanjšanju zaostankov pri neporavnanih zahtevkih za izplačilo za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013 na približno 2 milijardi EUR do konca leta 2016; v zvezi s tem izraža kritiko na račun rezov, ki jih predlaga Svet, saj so v popolnem navzkrižju s tem načrtom; poleg tega poudarja, da se je treba izogniti kopičenju tako velikih zaostankov v prihodnje, in Komisijo, naj v ta namen pripravi konkretne predloge; zato meni, da bi bilo treba nepredvidene potrebe po izplačilih pokriti z dodatnimi proračunskimi sredstvi, vnaprejšnje plačilo v višini 1 milijarde EUR v letu 2016 za Grčijo pa financirati v okviru zgornje meje za plačila večletnega finančnega okvira; poudarja svoje dolgotrajno stališče, da se plačila, ki izhajajo iz obveznosti, uporabljenih v okviru instrumenta prilagodljivosti, upoštevajo nad to zgornjo mejo;

10.  odpravlja vse reze v predlogu proračuna, ki jih je predlagal Svet (563,6 milijona EUR v obveznostih in 1 421,8 milijona v plačilih); ne razume utemeljitve predlaganih rezov, na primer tistih za Obzorje 2020 in IPE, dva programa, ki sta bila že na udaru zaradi prerazporeditve v EFSI, ter za razvojno in sosedsko politiko, zlasti ob upoštevanju nedavnih dogodkov; je zaskrbljen, ker Svet s tako obsežnimi rezi v predlogu proračuna očitno zanemarja nesporno dodano vrednost proračuna Unije; v vsakem primeru nasprotuje izraženi nameri Sveta, da se bo osredotočil na proračunske vrstice z nizko stopnjo izvrševanja ali sposobnostjo črpanja, saj to ni utemeljeno z dejanskimi zneski izvrševanja, prav tako pa niso upoštevani različni vzorci izvrševanja nekaterih programov;

11.  obžaluje, da skupine strokovnjakov pri Komisiji niso uravnotežene, saj v njih odločno prevladujejo korporativni interesi;

12.  zato meni, da bo treba za ustrezno financiranje teh nujnih potreb in ob upoštevanju zelo majhne razlike do zgornje meje večletnega finančnega okvira za leto 2016 uporabiti vsa razpoložljiva sredstva iz uredbe o večletnem finančnem okviru v smislu prilagodljivosti, vključno z uporabo instrumenta prilagodljivosti v celoti; pričakuje, da se bo Svet strinjal s tem pristopom in da bo v spravnem postopku zlahka dosežen dogovor, kar bo Uniji omogočilo, da bo kos prihodnjim izzivom in se bo nanje učinkovito odzvala; v zvezi s tem poudarja, da je treba skupno razliko do zgornje meje večletnega finančnega okvira za leto 2015 uporabiti takoj, ko bodo izpolnjeni pravni pogoji; pričakuje, da bo s Svetom in Komisijo sklenil vnaprejšnji dogovor o tem vprašanju;

13.  spominja na skupno izjavo treh institucij Unije v sklopu političnega sporazuma o večletnem finančnem okviru, da bodo letni proračunski postopki ustrezno vključevali elemente, ki bodo upoštevali enakost spolov; poudarja, da bi morala biti enakost spolov kot horizontalno načelo vključena v vse politike Unije, in poziva k celovitemu izvajanju postopka priprave proračuna, ki upošteva enakost spolov; prav tako pozdravlja prve korake k bolj ekološkemu proračunu Unije; poudarja, da je treba ta proces še pospešiti, da bo mogoče doseči dogovorjene cilje na področju porabe, prijazne podnebju in okolju;

14.  določi skupno raven proračunskih sredstev za leto 2016 na 157 427,3 milijona EUR v obveznostih in 146 459,3 milijona EUR v plačilih;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

15.  ugotavlja, da letos na podrazdelek 1a znova zelo vplivajo rezi Sveta, pri čemer gre za zmanjšanje obveznosti za 140,9 milijona EUR in plačil za 435,4 milijona EUR v primerjavi s predlogom proračuna; opozarja, da je približno polovica teh rezov prizadela program Obzorje 2020, kar pomeni nadaljnje zmanjšanje sredstev zanj v letu 2016, potem ko je bil del njegovih sredstev že prerazporejen v EFSI;

16.  poudarja, da je treba zaradi skladnega pristopa številne reze, ki jih je Svet junija 2015 uvedel zaradi nizke sposobnosti črpanja številnih programov podrazdelka 1a, zdaj obnoviti zaradi velikega pospeška pri izvajanju teh programov septembra 2015; ugotavlja, da gre za splošen trend, ki je skladen z življenjskim ciklom teh programov; zato vrstice, ki jih je Svet zmanjšal, obnavlja na raven iz predloga proračuna, in sicer tako za obveznosti kot za plačila;

17.  v skladu s svojimi prednostnimi nalogami za leto 2016 – zaposlovanje, podjetja in podjetništvo – in po skrbni oceni njihove dosedanje sposobnosti črpanja poleg popolnega nadomestila sredstev za programa Obzorje 2020 in IPE, ki so bila prerazporejena v EFSI, predlaga še povečanje nad raven iz predloga proračuna za izbrane programe, kot so COSME, Obzorje 2020, EaSI in Erasmus+;

18.  zlasti poudarja, da se je pomik sredstev za COSME na začetek obdobja, v leti 2014 in 2015, izkazal za zelo koristnega zaradi stalnega povečevanja zahtev malih in srednjih podjetij za podporo pri dostopu do trgov in financiranja v zadnjih letih; zato nasprotuje zmanjšanju za COSME v predlogu proračuna v primerjavi z letom 2015 in povečuje proračunska sredstva nad raven iz predloga proračuna za ta program; spominja, da je Komisija že opozorila na primanjkljaj v finančnih instrumentih COSME za leta 2015, 2016 in 2017, kar kaže na vrzel med razpoložljivimi obveznostmi in pričakovanim povpraševanjem; v okviru COSME poziva k znatni okrepitvi sredstev za Erasmus za mlade podjetnike, glede na to, da razpoložljivi viri ne zadostujejo za kritje znatnega povpraševanja po udeležbi;

19.  poziva Komisijo, naj analizira finančno breme pristojbin in stroškov zaradi obveznega pridobivanja potrdil in licenciranja; poziva Komisijo, naj ustrezno ovrednoti učinke teh stroškov na konkurenčnost industrije ter malih in srednjih podjetij;

20.  povečuje proračunska sredstva za tri nadzorne agencije (EBA, EIOPA, ESMA) in ACER nad raven iz predloga proračuna, da se bodo lahko soočile s čedalje številnejšimi nalogami;

21.  potrjuje podporo programu ITER in je predan zagotavljanju ustreznega financiranja zanj; vendar je zaskrbljen zaradi morebitnih nadaljnjih zamud in dodatnih stroškov tega programa, pa tudi zaradi povezanih morebitnih posledic za proračun Unije; zato obžaluje, da ni mogel oceniti ravni proračunskih sredstev za ITER za leto 2016 glede na posodobljen načrt in razpored plačil, ki bo v svetu ITER predstavljen šele novembra 2015; vendar pričakuje, da bo spremenjeni načrt vseboval zadostne dokaze o tem, da so bila priporočila Parlamenta iz resolucije o razrešnici za leto 2013(9) primerno upoštevana ter da bosta zagotovljeni finančna vzdržnost in učinkovitost porabe; namerava opozoriti na to vprašanje med spravnim postopkom za proračun za leto 2016; prav tako vztraja, da mora biti poraba prispevka Fuzije za energijo v program ITER povsem pregledna; poziva k ustreznemu mehanizmu odgovornosti, ki bo omogočil jasen pregled nad zneski, dodeljenimi temu mednarodnemu projektu, ter oceno učinkovitosti njihove porabe;

22.  del sredstev za standardizacijo računovodskega poročanja in revizije prenaša v rezervo ter poziva k izvajanju priporočil iz Maystadtovega poročila, ki se nanašajo na naloge in pristojnosti Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), saj bi tako okrepili vpliv Unije na določanje mednarodnih računovodskih standardov; je zaskrbljen tudi zato, ker precejšnja finančna sredstva EU za Fundacijo za mednarodne standarde računovodskega poročanja niso privedla k potrebnim izboljšavam na področju odgovornosti, preglednosti in demokracije;

23.  zaradi tega sredstva za prevzem obveznosti in plačila v podrazdelku 1a povečuje nad raven iz predloga proračuna, in sicer za 1 405,5 milijona EUR oziroma 491,5 milijona EUR (vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi), s čimer se zgornja meja za obveznosti preseže za 1 316,9 milijona EUR, ta znesek pa bo po izčrpanju razpoložljive razlike do zgornje meje zagotovljen z vsemi razpoložljivimi sredstvi v smislu prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

24.  nasprotuje predlaganim rezom Sveta v višini 3,1 milijona EUR v obveznostih in, kar je še pomembnejše, 220,1 milijona EUR v plačilih v podrazdelku 1b, vključno z vrsticami za zaključek programov; poziva Svet, naj pojasni, kako so ti rezi skladni s ciljem, da se po eni strani zmanjša zaostanek pri neporavnanih zahtevkih za izplačilo za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013 na približno 2 milijardi EUR do konca leta 2016, po drugi strani pa prepreči negativne posledice in nepotrebne zamude pri izvajanju programov v obdobju 2014–2020; opozarja, da je kohezijska politika glavna naložbena politika EU, katere cilj je zmanjšati razlike med evropskimi regijami s povečevanjem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; poudarja, da so instrumenti, kot so Evropski socialni sklad , Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad ali Pobuda za zaposlovanje mladih bistvenega pomena za zbliževanje, zapolnjevanje razvojne vrzeli ter ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest;

25.  je seznanjen s predhodno oceno Komisije na podlagi najnovejših napovedi držav članic, da bodo pri izvajanju programov na področju kohezijske politike v letu 2016 najverjetneje zamude; je zelo zaskrbljen, ker znatna nezadostna poraba v tretjem letu izvrševanja novega cikla evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju, ko bi morali programi doseči polno hitrost, ne bo le škodljivo vplivala na pravočasno doseganje rezultatov na terenu, temveč bo morda vodila tudi k hudim pritiskom na plačila v prihodnjih letih, kar bi utegnilo povzročiti novo kopičenje neplačanih računov; poziva zadevne države članice, naj hitro odpravijo temeljne vzroke za te zamude pri izvajanju, na primer s pravočasnim imenovanjem organov, pristojnih za programe, ter s poenostavitvijo nacionalnih upravnih postopkov in preprečitvijo njihovega podvajanja; v skladu z načrtom plačil poziva Komisijo, naj pozorneje spremlja gibanje plačil za programsko obdobje 2014–2020 v podrazdelku 1b, med drugim s podrobnimi in redno posodobljenimi napovedmi, ki se bodo obravnavale na posebnih medinstitucionalnih srečanjih, ter po potrebi pripravi ustrezne predloge;

26.  spominja, da Komisija zaradi pomika sredstev na začetek obdobja v leti 2014 in 2015 ni predlagala sredstev za prevzem obveznosti za pobudo za zaposlovanje mladih za leto 2016; v skladu z uredbo o Evropskem socialnem skladu(10), ki predvideva možnost takšnega nadaljevanja, pobudi za zaposlovanje mladih namenja 473,2 milijona EUR v obveznostih, kar je znesek, ki ustreza začetnemu letnemu obroku, predvidenemu za ta program; je prepričan, da se financiranje tega pomembnega programa, ki obravnava enega najnujnejših izzivov Unije, v letu 2015 ne bi smelo zaključiti; poudarja, da bi bilo treba uporabiti dodatna sredstva za razširitev tega programa, s čimer bi večjemu številu mladih pomagali pri iskanju dostojne in stalne zaposlitve; poziva države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi pospešile izvajanje te pobude na terenu, kar bo neposredno koristilo mladim Evropejcem; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o ukrepih za boj proti brezposelnosti mladih, ki se financirajo s sredstvi Unije, in o njihovih rezultatih;

27.  ob upoštevanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov povečuje sredstva za prevzem obveznosti v podrazdelku 1b za 482,7 milijona EUR in plačila za 1 164 milijonov EUR v primerjavi s predlogom proračuna, s čimer se zgornja meja za obveznosti preseže za 467,3 milijona EUR, ta znesek pa bo financiran z vsemi razpoložljivimi sredstvi prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

28.  ugotavlja, da je Svet proračunska sredstva zmanjšal tudi v razdelku 2, in sicer za 199,9 milijona EUR v obveznostih in za 251,1 milijona EUR v plačilih, vključno z razvojem podeželja, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo ter programom LIFE; meni, da bi moralo dopolnilno pismo št. 2/2016 ostati podlaga za vsako zanesljiv popravek sredstev Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS); ustrezno obnovi ravni iz predloga proračuna;

29.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija predstavila celovit sveženj nujnih ukrepov za podporo evropskim kmetom v višini 500 milijonov EUR, in sicer za mlečno industrijo zaradi padajočih cen blaga in večje proizvodnje mleka; poudarja, da je vpliv najizrazitejši na odročnih območjih, kjer je družbeno-gospodarski pomen mlečne industrije nedvomen; ta znesek vključuje v svojo različico proračuna, da bi podprl napovedi Komisije, in pričakuje, da bo v celoti vključen v proračun tudi v spravnem postopku, in sicer z dopolnilnim pismom št. 2/2016; poudarja, da bi moral ta sveženj dopolniti niz ukrepov, namenjenih obravnavi izgub in dolgoročnega vpliva ruskega embarga na kmetijske proizvode na evropske kmete, saj je bila Rusija do zdaj druga najpomembnejša uvoznica kmetijskih proizvodov Unije;

30.  meni, da izvozna nadomestila izkrivljajo trgovino in so v nasprotju z razvojnimi cilji EU; zato podpira njihovo popolno odpravo;

31.  ponavlja, da odobrenih sredstev za skupno kmetijsko politiko in drugih proračunskih sredstev ne bi smeli uporabiti za financiranje smrtonosnih bikoborb; opominja, da je takšno financiranje očitna kršitev Evropske konvencije o zaščiti rejnih živali (Direktiva Sveta 98/58/ES)(11);

32.  poudarja vse številnejše naloge, ki jih ima Unija v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo; zato obnavlja raven sredstev iz proračuna za leto 2015 za znanstveno svetovanje in znanje v ribištvu zaradi pomena zbiranja podatkov pri odločanju ter povečuje proračun Evropske agencije za nadzor ribištva (EFCA), da bi podprl njeno vlogo pri usklajevanju in izvajanju skupne ribiške politike;

33.  zato povečuje sredstva za prevzem obveznosti za 510,4 milijona EUR in sredstva za plačila za 520,6 milijona EUR (vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi), tako da bo razlika do zgornje meje za obveznosti v razdelku 2 znašala 647,2 milijonov EUR;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

34.  spominja, da je predlog proračuna predvidel okrepitev na področju varnosti in migracij, kar vključuje program za premestitev 40 000 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, v višini 150 milijonov EUR, zaradi česar je Komisija presegla zgornjo mejo tega razdelka za 124 milijonov EUR in predlagala uporabo instrumenta prilagodljivosti; pozdravlja dejstvo, da se je Svet strinjal z uporabo instrumenta prilagodljivosti v ta namen; vseeno meni, da je potreben dolgoročni finančni načrt za odzivanje na begunsko krizo in da je treba to vprašanje reševati tudi s popravki večletnega finančnega okvira;

35.  glede na izjemne tokove migrantov in beguncev je sklenil večino povečanja nameniti AMIF; v zvezi s tem odločno podpira drugi sveženj v višini 780 milijonov EUR za premestitev 120 000 oseb; je sklenil potrebna sredstva vključiti v svojo različico proračuna in prvi sveženj za premestitev uskladiti z drugim, tako da je dodal 20 milijonov EUR za transportne stroške (500 EUR na migranta za Italijo in Grčijo); odobri dodatno povečanje v višini 79 milijonov EUR za splošne okrepitve AMIF; poudarja, da je treba zagotoviti tudi zadostno financiranje AMIF v prihodnjih letih; spominja, da točka 17 Medinstitucionalnega sporazuma omogoča povečanje predvidenega zneska za celotno programsko obdobje za več kot 10 %, če nastopijo nove objektivne dolgoročne okoliščine;

36.  ugotavlja, da so takšni ukrepi šele prvi korak k popolnemu spoštovanju načela solidarnosti, na katerem temelji Unija; poziva Komisijo in Svet, naj v celoti uresničita načrte, predlagane v zgoraj navedenem sporočilu Komisije z dne 23. septembra 2015, in jasno pokažeta, da sta zavezana spoštovanju človekovih pravic, kot je zapisano v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah; poudarja, da je ustrezno financiranje operacij vračanja v skladu z omenjeno listino in načelom nevračanja zelo pomembno za učinkovito izvajanje politike vračanja, ki preprečuje in zmanjšuje nedovoljeno migracijo; poudarja, da je treba beguncem nuditi podporo v bližini njihove domovine in poenostaviti azilne postopke v državah članicah;

37.  sklene povečati sredstva za agencije, ki opravljajo naloge v zvezi z migracijo, za skupaj 26 milijonov EUR, pri čemer bo Evropski azilni podporni urad (EASO) prejel največ, in sicer 12 milijonov EUR več kot v predlogu proračuna; opominja, da ima ta agencija osrednjo usklajevalno vlogo pri izvajanju začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite, prizadete države članice pa jo vse pogosteje prosijo za pomoč;

38.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 23. septembra 2015 in ustrezne ukrepe, ki se odražajo v dopolnilnem pismu št. 2/2016, in sicer 600 milijonov EUR dodatnih nujnih finančnih sredstev za najbolj prizadete države članice; je zadovoljen, da je Komisija prevzela vodilno vlogo na tem področju in s tem potrdila pristop, ki ga je Parlament sprejel v svoji obravnavi; je pripravljen med spravnim postopkom razmisliti o nadaljnjih okrepitvah;

39.  obžaluje, da je Svet zmanjšal sredstva za prevzem obveznosti za 25,1 milijona EUR in sredstva za plačila za 33,6 milijona EUR v primerjavi s predlogom proračuna; meni, da ti rezi ogrožajo ustrezno izvajanje programov in ukrepov v razdelku 3; v zvezi s tem spominja, da se nekateri rezi sicer ne zdijo hujši, vendar je treba upoštevati razmeroma majhen obseg številnih pomembnih in koristnih programov, ki so zaradi tega še zlasti dovzetni za zmanjšanje; zato sklene obnoviti raven iz predloga proračuna;

40.  poleg tega meni, da je treba zaradi pomembne vloge pri podpiranju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki predstavljajo ključne evropske vrednote, za skupaj 10,5 milijona EUR glede na predlog proračuna povečati sredstva za podprograme na področju medijev in kulture, vključno z multimedijskimi ukrepi, ter jamstveni instrument za kulturni in ustvarjalni sektor (CCSGF), ki je načrtovan za leto 2016 in ki naj bi obravnaval ključno vprašanje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja ter organizacije v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;

41.  meni, da je prednostna naloga tudi povečanje sredstev za program Evropa za državljane za 1,5 milijona EUR in prilagoditev nomenklature tega programa, tako da se posebna proračunska vrstica nameni izvajanju evropskih državljanskih pobud;

42.  ugotavlja, da njegova različica proračuna (vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi) presega zgornjo mejo razdelka 3 za 1 055,1 milijona EUR v obveznostih, pri čemer gre za povečanje za 931,1 milijona EUR glede na predlog proračuna, plačila pa se povečajo za 586,5 milijona EUR; zato predlaga uporabo vseh razpoložljivih sredstev v večletnem finančnem okviru za financiranje svežnja okrepitev, povezanih z migracijo;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

43.  poudarja, da je Svet med vsemi razdelki najbolj zmanjšal prav razdelek 4, in sicer tako obveznosti (–163,4 milijona EUR) kot plačila (–450,4 milijona EUR); je presenečen, da so med najbolj prizadetimi evropski instrument sosedstva (zlasti revščina in varnost v državah Sredozemlja), instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (vključno s tematskim ciljem glede migracij in azila) in instrument za predpristopno pomoč (čeprav države kandidatke gostijo znatno število beguncev ali so na večjih migracijskih poteh); poudarja, da ta pristop jasno nasprotuje izjavam Sveta in Evropskega sveta o migracijah, begunski krizi ter sodelovanju z državami izvora in tranzita;

44.  ob upoštevanju navedenega sklene obnoviti raven sredstev iz predloga proračuna; ugotavlja, da stanje plačil v razdelku 4 ostaja posebej skrb zbujajoče zaradi podaljšanja znatnega zaostanka pri neplačanih računih in umetne preložitve pogodbenih obveznosti, s katero naj bi se soočili s stalnim primanjkljajem pri plačilih v proračunu; zato potrjuje, da je povečanje plačil, ki ga predlaga Komisija, zgolj potrebno, čeprav je migracijska in begunska kriza brez primere medtem postala dodaten izziv za zunanje delovanje Unije;

45.  dopolni sveženj dopolnitev o migracijski in begunski krizi s sprejetjem namenskega povečanja obveznosti, in sicer predvsem za evropski instrument sosedstva (+178,1 milijona EUR), pa tudi instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (+26,6 milijona EUR), humanitarno pomoč (+26 milijonov EUR), instrument za predpristopno pomoč (+11,2 milijona EUR), instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (+12,6 milijona EUR) ter evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (+1 milijon EUR); čeprav podpira prilagoditev prednostnih nalog teh programov, če je to potrebno za soočanje z najhujšimi izzivi, poudarja, da to ne sme voditi k zanemarjanju prvotnih ciljev iz ustreznih pravnih podlag, saj bi s tem tvegali destabilizacijo evropske soseščine oziroma drugih zadevnih regij; znova poudarja, da je treba sprejeti celovit in na človekovih pravicah utemeljen pristop, ki bo migracijo povezoval z razvojem in bo zagotavljal vključevanje zakonitih migrantov, prosilcev za azil in beguncev; poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje in povečati obveznosti do držav izvora in tranzita, da se bo mogoče učinkovito soočiti z migracijsko krizo, še zlasti pa zadostiti zdravstvenim in izobraževalnim potrebam razseljenih oseb v tretjih državah; zato meni, da so tovrstne okrepitve nujno potrebne za financiranje dodatnih pobud, ki presegajo začetne cilje posameznih pravnih podlag;

46.  ugotavlja, da sta bila skrbniška sklada Evropske unije za odziv na krizo v Siriji in za nujno pomoč pri stabilizaciji razmer in odpravi temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in razseljevanja v Afriki ustanovljena zato, ker proračun Unije ne ponuja dovolj potrebne prilagodljivosti in finančnih sredstev za hitro in celovito odzivanje na krizo; poudarja, da je treba pri pregledu oziroma reviziji večletnega finančnega okvira poiskati bolj celostno rešitev, da bo humanitarna in razvojna pomoč iz proračuna Unije učinkovitejša in bolj razpoložljiva ter da jo bo mogoče uspešno združevati s sredstvi Evropskega razvojnega sklada in bilateralno pomočjo držav članic; poziva, da se dodatna proračunska sredstva za programe v razdelku 4 uporabijo zlasti za financiranje obeh skrbniških skladov, pa tudi takojšnjo pomoč prek UNHCR in svetovnega programa za hrano; poziva posamezne države članice, naj uresničijo obljube in brez nadaljnjega odlašanja zagotovijo dodatna sredstva, da bodo dopolnile prispevek Unije za skrbniška sklada in pokrile primanjkljaj pri financiranju agencij OZN; ugotavlja, da priprava projektov, ki bi se lahko financirali iz skrbniških skladov, dodatno slabi argumente Sveta glede domnevno nezadostne sposobnosti črpanja v razdelku 4;

47.  povečuje proračunsko vrstico za podporo mirovnemu procesu ter finančno pomoč Palestini in Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) za 40 milijonov EUR; ugotavlja, da ima UNRWA učinkovito vlogo pri podpiranju vse večjega števila palestinskih beguncev, na katere neposredno vpliva sirska kriza, kar pomeni dodatno obremenitev za to agencijo; je zaskrbljen zaradi vrzeli v financiranju, s katerimi se sooča UNRWA, in poziva, da se dodatna sredstva nakažejo v njen splošni sklad za podporo osnovnim storitvam na področjih izobraževanja, sociale in zdravstva;

48.  spominja, da bo mogoče dolgoročne škodljive posledice humanitarne krize omiliti samo, če se bodo lahko prizadeti otroci še naprej izobraževali; zato povečuje sredstva za izobraževanje v proračunu za humanitarno pomoč, tako da bo njihov delež namesto 1 % znašal 3 %, s ciljem, da bi do leta 2019 dosegel 4 %;

49.  odobri simbolično povečanje proračuna za skupno zunanjo in varnostno politiko, da bi podprli morebitne pobude, s katerimi bi migracije postale specifičen sestavni del civilnih misij skupne varnostne in obrambne politike, ob tem pa v celoti podpira vojaško misijo EUNAVFOR MED, namenjeno boju proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi;

50.  ceni, da ESZD trenutno razmišlja o prihodnji vlogi posebnih predstavnikov EU in njihovem razmerju s to službo; meni, da bi smeli morebitne spremembe v proračunski vrstici za posebne predstavnike EU uvesti šele, ko bo ta proces končan;

51.  meni, da je treba povečati proračunska sredstva v vrstici turške skupnosti na Cipru (+2 milijona EUR), kar bo odločilno prispevalo k nadaljevanju in okrepitvi misije ciprskega odbora za pogrešane osebe ter podprlo tehnični odbor za kulturno dediščino, ki ga sestavljata obe skupnosti, s tem pa spodbudilo zaupanje in spravo med skupnostma;

52.  poudarja, da bo za izvajanje sporazuma o olajševanju trgovine, sklenjenega na 9. ministrski konferenci STO, potrebna večja finančna pomoč za najmanj razvite države in države v razvoju; poudarja, da so potrebna usklajena prizadevanja med Komisijo in državami članicami v zvezi z mednarodnimi finančnimi institucijami, da bi se izognili zmanjšanju sredstev za pomoč za trgovino in mnogostranske pobude ter nepravilnostim pri sodelovanju z nekaterimi partnerji, kar bi lahko vodilo k manj učinkoviti porabi, ter zagotovili, da sporazum o olajševanju trgovine koristi razvoju;

53.  namerava – vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi – v celoti izkoristiti razliko do zgornje meje obveznosti v razdelku 4 v višini 261,3 milijona EUR, ki je na voljo v predlogu proračuna, in da je v tej fazi ne bo presegel; povečuje tudi plačila za 132,5 milijona EUR; z zanimanjem pričakuje ploden spravni postopek na podlagi teh dopolnitev in ob upoštevanju dopolnilnega pisma št. 2/2016; vendar poudarja, da bo morda ta zgornja meja nezadostna, glede na to, da je bila določena precej pred odločilnimi dogodki v Ukrajini, Siriji, Tuniziji in nasploh v sosednjih državah, na Bližnjem vzhodu in v Afriki; zato poziva k uporabi celotne rezerve za nujno pomoč in je pripravljen na morebitno dodatno uporabo določb za prilagodljivost iz večletnega finančnega okvira, da se uredijo zunanje razsežnosti migracijske in begunske krize;

Razdelek 5 – uprava; drugi razdelki – odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim

54.  ugotavlja, da rezi Sveta v tem razdelku znašajo 31,2 milijona EUR, od tega 19,3 milijona EUR zadeva upravni proračun Komisije, zlasti njene stavbe, opremo in predvsem zaposlene, kar je posledica povišanja standardnega pavšalnega odbitka na 4,3 %; meni, da različica proračuna, ki jo je predložil Svet, ni upravičena, in spominja, da so po stalnem omejevanju v zadnjih letih predlagani upravni odhodki Komisije za leto 2016 skladni s pričakovano stopnjo inflacije, torej realno stabilni, in da Komisija še naprej zmanjšuje število zaposlenih;

55.  meni še, da so ti rezi samovoljni, saj so bili ti odhodki, ki večinoma temeljijo na pogodbenih obveznostih, predvidljivi, Komisija pa je poročala tudi o zelo visoki stopnji izvrševanja; ugotavlja zlasti, da je zasedenost delovnih mest v kadrovskem načrtu Komisije 1. aprila 2015 dosegla rekordno visoko raven, saj je bilo dejansko zasedenih 97,8 % delovnih mest; poleg tega obžaluje, da je Svet v drugih razdelkih zmanjšal odhodke za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim za skupaj 28 milijonov EUR, čeprav so ti odhodki ključni za uspešnost programov na različnih političnih področjih Unije;

56.  zaradi tega sklene obnoviti predlog proračuna v vseh vrsticah za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim na političnih področjih in v vseh vrsticah razdelka 5, ki jih je zmanjšal Svet, pa tudi odobriti omejeno število manjših okrepitev;

57.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo skupni proračun nadzornega odbora OLAF in njegovega sekretariata naveden v ločeni vrstici proračuna OLAF za leto 2016;

Agencije

58.  v splošnem podpira ocene Komisije glede proračunskih potreb agencij; ugotavlja, da je Komisija že občutno zmanjšala začetne zahteve večine agencij;

59.  zato meni, da bi dodatno zmanjšanje, ki ga predlaga Svet, ogrozilo dobro delovanje agencij ter bi jim preprečilo opravljanje nalog, ki jim jih je naložil zakonodajni organ;

60.  sklene v okviru skupnega svežnja o migracijah povišati sredstva za glavne agencije, ki delujejo na tem področju – Evropski azilni podporni urad, Frontex, Europol, Eurojust, eu.LISA, Cepol in Agencijo za temeljne pravice – za skupaj 26 milijonov EUR, saj so te agencije ključne za učinkovito spoprijemanje s hudim problemom migracijskih tokov; pozdravlja dodatna sredstva in dodatnih 120 delovnih mest v kadrovskih načrtih agencij v spremembi proračuna št. 7/2015 in pričakuje, da bo ta odločitev vplivala tudi na proračun za leto 2016 in na proračune za prihodnja leta; opozarja na hitro zaostrovanje kriznih razmer in ogromen porast migracijskih tokov; poziva Komisijo, naj pred proračunskim spravnim postopkom posreduje najnovejše in združene podatke o potrebah agencij; poziva jo, naj predlaga srednje- in dolgoročno strategijo za ukrepe agencij na področju pravosodja in notranjih zadev: cilji, misije, usklajevanje, razvoj kritičnih točk („hot spots“) in finančni viri;

61.  poleg tega sklene, da bo v proračunu za leto 2016 povečal sredstva treh agencij za finančni nadzor, in sicer zaradi novih nalog in povečanega obsega dela; poziva Komisijo, naj do leta 2017 pripravi predlog financiranja s pristojbinami, ki bo v celoti nadomestilo prispevke držav članic in tako zagotovilo neodvisnost evropskih organov od nacionalnih organov, ki so njihovi člani;

62.  prav tako sklene povečati sredstva za Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev, Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, da bi razpoložljivi denar bolje uskladili z nalogami agencij;

63.  vendar ne more sprejeti pristopa Komisije in Sveta do zaposlovanja v agencijah, zato je spremenil znatno število kadrovskih načrtov; ponovno poudarja, da bi morala vsaka agencija število delovnih mest zmanjšati za 5 % v petih letih, kot je bilo dogovorjeno v Medinstitucionalnem sporazumu, vendar je treba nova delovna mesta, ki so potrebna za opravljanje dodatnih nalog zaradi novih političnih razmer in nove zakonodaje od leta 2013, pospremiti z dodatnimi sredstvi, poleg tega pa ne bi smela biti upoštevana pri kadrovskih rezih v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom;

64.  zato znova izraža nasprotovanje zamisli o rezervi za prerazporeditve med agencijami, potrjuje pa pripravljenost za sprostitev delovnih mest s povečevanjem učinkovitosti med agencijami na račun boljšega upravnega sodelovanja ali celo združevanja, če je to ustrezno, pa tudi združevanja nekaterih funkcij s Komisijo ali drugimi agencijami;

65.  znova poudarja, da delovna mesta, ki jih financira industrija, ne vplivajo na proračun Unije, zato se zahteva za kadrovske reze nanje ne bi smela nanašati; opozarja, da bi morale imeti agencije pravico, da nihajočo delovno obremenitev uravnavajo tako, da nekatera razpoložljiva delovna mesta pustijo nezasedena;

66.  zato spreminja številne kadrovske načrte agencij v skladu s prednostnimi nalogami, opisanimi zgoraj, da bi zaposlovanje prilagodil dodatnim nalogam, načrte bolje uskladil z dejanskim 5-odstotnim zmanjšanjem v petih letih in drugače obravnaval delovna mesta, ki se financirajo iz pristojbin; spominja, da je bilo 5-odstotno zmanjšanje v petih letih uvedeno zato, da bi zmanjšali stroške uprave; v zvezi s tem poudarja, da dodatna delovna mesta v kadrovskem načrtu nimajo nujno finančnih posledic za proračun Unije, saj jih agencije zapolnijo glede na potrebe, torej vsa mesta v kadrovskih načrtih niso vedno zapolnjena;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

67.  na podlagi temeljite analize predloženih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov – pri tem je bil upoštevan uspeh projektov in ukrepov, ki se že izvajajo, izključene so bile pobude, ki so že krite z obstoječimi pravnimi podlagami, prav tako pa je bila v celoti upoštevana ocena izvedljivosti projektov, ki jo je pripravila Komisija – sklene sprejeti kompromisni sveženj omejenega števila pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pri tem pa upoštevati tudi razpoložljive razlike do zgornje meje;

Plačila

68.  znova opozarja na pomen skupnega načrta plačil za leti 2015–2016, o katerem so se še pred proračunskim postopkom dogovorili Parlament, Svet in Komisija in ki je v skladu z zavezo teh treh institucij, da bodo zmanjšale zaostanek pri neporavnanih zahtevkih za izplačilo; je seznanjen, da so se te tri institucije dogovorile, da bodo tesno sodelovale in v proračunu za leto 2016 odobrile znesek plačil, ki bo omogočil izpolnitev tega cilja, in da je Komisija v skladu s tem izračunala potrebno raven plačil; meni, da bi si bilo treba poleg ukrepov za obvladovanje nevzdržnega zaostanka prizadevati za bolj plodovito izmenjavo mnenj ter izboljšati sodelovanje med Svetom na eni ter Parlamentom in Komisijo na drugi strani; opozarja, da morajo biti v skladu s členom 310 PDEU prihodki in odhodki, prikazani v proračunu Unije, uravnoteženi;

69.  obžaluje, da se je Svet kljub zmernemu povišanju in znatnim razlikam do zgornje meje, ki jih je predlagala Komisija, odločil zmanjšati plačila za 1,4 milijarde EUR, kar bo vplivalo tako na vrstice za zaključek programov kot na programe, ki bodo dosegli polno hitrost, s čimer bo ogrožena postopna odprava nenormalnega zaostanka; spominja, da pri programih, ki se upravljajo neposredno, pomanjkanje plačil ne povzroča zgolj zaostanka, temveč tudi umetne zamude pri izvajanju, na primer odložitev javnih naročil in podpisovanja novih pogodb;

70.  sklene obnoviti predlog proračuna za plačila v vseh vrsticah, ki jih je zmanjšal Svet, ob domnevi, da zneski plačil, ki jih je v predlogu proračuna predlagala Komisija, zadostujejo za izpolnitev ciljev iz načrta plačil;

71.  ustrezno povečuje plačila v vseh vrsticah, v katerih so bile spremenjene obveznosti, ob upoštevanju področij, kjer je izplačevanje hitro ali so zelo nujna, kot so Erasmus+, oba programa za premestitev, UNRWA in humanitarna pomoč; dodatno povečuje plačila za 1 milijardo EUR, da bi s svežimi sredstvi v celoti krili vnaprejšnja plačila za Grčijo; glede na minulo izvrševanje je sklenil povečati tudi plačila za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji;

Drugi oddelki

Oddelek I – Evropski parlament

72.  spominja, da načrt prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2016 znaša 1 823 648 600 EUR, kar v primerjavi s proračunom za leto 2015 predstavlja povečanje za 1,6 %; poleg tega spominja, da je bilo 15 milijonov EUR rezerviranih za nujne naložbe v varnost in kibernetsko varnost, s čimer skupni proračun za leto 2016 znaša 1 838 648 600 EUR;

73.  poudarja, da je bila 15. junija 2015, po sprejetju načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2016, ustanovljena nova politična skupina in da so zaradi teh sprememb v organizaciji Parlamenta potrebna dodatna proračunska sredstva, s katerimi bi zagotovili enako obravnavo vseh političnih skupin;

74.  to povečanje v celoti nadomešča z zmanjšanjem sredstev v proračunskih vrsticah za varnostno rezervo, splošno nadomestilo za poslance, strokovno izpopolnjevanje, opremo prostorov, porabo energije, računalništvo in telekomunikacije – naložbe v projekte ter pohištvo;

75.  je seznanjen s sklepi predsedstva z dne 7. septembra 2015 v zvezi s parlamentarno obravnavo proračuna za leto 2016, v katerih se predlaga prenos njegovih nedavnih sklepov in tehničnih prilagoditev v proračun; odobri te omejene tehnične spremembe, ki jih predlaga predsedstvo in ki vključujejo proračunsko nevtralne prilagoditve sredstev in kadrovskega načrta ter posodobitve nekaterih vidikov proračunske nomenklature;

76.  zato ohranja nespremenjen skupni proračun za leto 2016, kot je bil sprejet na plenarnem zasedanju 29. aprila 2015 in znaša 1 838 648 600 EUR;

77.  poudarja, da dejavnosti političnih skupin niso upravno delo; potrjuje, da se zato vse zaposlene v političnih skupinah izvzame iz cilja 5-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih v skladu s sklepi, ki jih je sprejel za proračunski leti 2014(12) in 2015(13) ter načrt prihodkov in odhodkov za leto 2016(14);

78.  spominja, da za politične skupine od leta 2012 velja zamrznitev števila zaposlenih, njihove potrebe pa so bile v prejšnjih dveh proračunskih letih le delno pokrite;

79.  ponovno se zavezuj, da bo izvedel točko 27 Medinstitucionalnega sporazuma in zmanjšal število osebja za 1 %;

80.  poudarja, da morata Parlament in Svet, če želita ustvariti dolgoročne prihranke v proračunu Unije, obravnavati načrt za enoten sedež, kot je v več resolucijah zahtevala velika večina v tem Parlamentu;

Spremembe kadrovskega načrta

81.  zmanjšuje kadrovski načrt svojega generalnega sekretariata za leto 2016 za 57 delovnih mest (cilj 1-odstotnega zmanjšanja osebja), kot sledi: stalna delovna mesta – 4 AD14, 13 AD13, 2 AD12, 1 AD9, 2 AD8, 1 AD5, 2 AST11, 1 AST10, 3 AST9, 8 AST8, 7 AST7, 4 AST6, 3 AST5, 2 AST4, 1 AST3, 1 AST1 ter 2 začasni delovni mesti AST4; spominja, da je bil proračunski vpliv tega ukrepa že upoštevan v načrtu prihodkov in odhodkov;

82.  v skladu z novimi kadrovskimi predpisi preoblikuje 80 stalnih delovnih mest AST (25 AST11, 10 AST10, 5 AST8, 15 AST7, 5 AST6, 5 AST5, 5 AST4, 5 AST3 in 5 AST2) v 80 delovnih mest AST/SC1;

83.  opravi naslednje tehnične popravke: izbriše tri delovna mesta AST7 in tri mesta AST6 ter doda šest mest AST5 in izbriše opombo št. 1 h kadrovskemu načrtu, glede na to, da se ustrezni postopek nedavno ni uporabljal;

84.  odobri 43 novih začasnih delovnih mest (2 AD7, 19 AD5, 5 AST5, 5 AST3 in 12 AST1) ter nadgradnjo enega začasnega delovnega mesta AD10 v AD14 za dodatne potrebe, povezane z ustanovitvijo nove politične skupine;

5-odstotno zmanjšanje osebja

85.  spominja, da Parlament že tretje leto zapored uresničuje cilj 5-odstotnega zmanjšanja osebja ob ustreznem upoštevanju črke in duha Medinstitucionalnega sporazuma; poudarja, da je bilo v ta namen od leta 2014 iz njegovega kadrovskega načrta odstranjenih 171 stalnih delovnih mest(15); poudarja, da bi bilo treba za izpolnitev cilja 5-odstotnega zmanjšanja osebja v celoti do leta 2018 opraviti še dve letni zmanjšanji za 57 delovnih mest(16);

86.  poudarja, da je v skladu s točko 27 Medinstitucionalnega sporazuma 5-odstotno zmanjšanje izravnava števila zaposlenih zaradi podaljšanja delovnega časa s 37,5 na 40 ur tedensko, v primerjavi s kadrovskim načrtom z dne 1. januarja 2013; meni, da mora to zmanjšanje veljati za stalno delovno obremenitev in da morajo biti zaradi tega nove pristojnosti in misije izvzete iz tega izračuna;

87.  ugotavlja, da je Parlament v skladu s krepitvijo svojih posebnih pristojnosti in z novimi nalogami opravil pomembne strukturne spremembe, kot so procesi internalizacije, za katere je bilo osebje v največji možni meri zagotovljeno z notranjimi prerazporeditvami, nova delovna mesta pa so bila ustvarjena samo, če je to bilo nujno potrebno; je sklenil, da ta dodatna delovna mesta pri 5-odstotnem zmanjševanju števila zaposlenih ne bodo upoštevana;

88.  poziva Komisijo, naj pri spremljanju, kako Parlament uresničuje cilj zmanjšanja osebja, upošteva dodatne dejavnike, kot so stalna delovna obremenitev, izvzetje političnih skupin, internalizacija, izravnana z zmanjšanjem v proračunskih vrsticah za zunanje storitve, ter nove posebne pristojnosti in naloge;

89.  poudarja, da 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih ne bi smelo ogrožati pravilnega delovanja Parlamenta in njegovega izvajanja glavnih pooblastil, poleg tega pa ne bi smelo spremeniti njegove zakonodajne odličnosti ali kakovosti delovnih razmer za poslance in osebje;

90.  spominja, da noben sporazum Parlamentu in Svetu ne more odvzeti njune suverene pravice do ocenjevanja ali njunega pooblastila za vsakoletno odločanje o vsebini proračuna;

Druge zadeve, povezane z osebjem

91.  opozarja, da bi bilo treba potrebe po novih delovnih mestih v sekretariatu zapolniti z notranjimi prerazporeditvami, razen če se ustrezno utemelji in dokaže, da je zaposlovanje novih ljudi potrebno;

92.  opozarja, da reorganizacija parlamentarnega dela ali postopkov ne bi smela poslabšati delovnih razmer in socialnih pravic zaposlenih, ne glede na njihov položaj;

93.  znova poudarja, da je potrebno novo ravnotežje med akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in lokalnimi pomočniki, da bo mogoče poslancem pri izvajanju parlamentarnih dejavnosti ponuditi primerno podporo; je seznanjen, da je generalni sekretar za uresničitev tega cilja predsedstvu posredoval predlog; je seznanjen z dogovorom, doseženim v predsedstvu, ki v bistvenem ustreza zahtevi Evropskega parlamenta iz zgoraj navedene resolucije z dne 29. aprila 2015 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta; pozdravlja odločitev o takojšnjem izvajanju tega dogovora;

94.  se znova zavezuje, da bo podpiral večjezičnost v parlamentarnem delu z visokimi standardi tolmačenja in prevajanja; prosi generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun predstavi rezultate analize in ocene, ki ju je začel, ker ni bil dosežen dogovor o novih pogojih dela za tolmače (spomladi 2015); pričakuje, da bo generalni sekretar uporabil vso potrebno prožnost, da bi zagotovil visoko kakovost storitev tolmačenja in prevajanja za poslance;

95.  prosi generalnega sekretarja, naj predloži podroben pregled vseh delovnih mest v Parlamentu v letih 2014–2016, vključno z razčlenitvijo po službah, razredih in vrstah pogodb;

Nepremičninska politika

96.  spominja, da bi bilo treba Odbor za proračun redno obveščati o novostih v nepremičninski politiki Parlamenta in ga za mnenje zaprositi pravočasno, torej preden začnejo veljati pogodbe za nepremičninske projekte, ki imajo finančne posledice; potrjuje, da se bodo pozorno preverile finančne posledice vseh nepremičninskih projektov;

97.  je prepričan, da bi bilo treba odločitve, povezane z gradbenimi projekti, sprejemati v preglednem postopku odločanja;

98.  ponovno poziva, da se Odboru za proračun nova srednjeročna strategija za nepremičninsko politiko predstavi čim prej oziroma najpozneje v začetku leta 2016, torej pravočasno za pripravo načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2017; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun čim prej, še pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2016, predstavi morebitno dolgoročno strategijo do leta 2025;

99.  ugotavlja, da od leta 2014 niso bila predvidena sredstva za gradnjo stavbe Konrad Adenauer (KAD) v Luksemburgu; spominja, da je načrt prihodkov in odhodkov za leto 2016 vseboval zgolj sredstva za dela in storitve, ki jih bo neposredno plačal Parlament, in sicer predvsem za projektno vodenje, tehnično strokovno znanje in svetovanje; vabi generalnega sekretarja, naj pred koncem tega leta oceni, koliko sredstev v proračunu za leto 2015 ne bo porabljenih, in jih nameni projektu KAD, in sicer z zahtevo za prerazporeditev ob koncu leta 2015, da bi se v čim večji meri izognili plačilu obresti v zvezi s stavbami;

Stroški poslancev

100.  znova poziva k večji preglednosti glede nadomestila splošnih stroškov za poslance; poziva predsedstvo Parlamenta, naj oblikuje natančnejša pravila o odgovornosti za odhodke, ki jih je dovoljeno kriti s tem nadomestilom, ne da bi zaradi tega nastali dodatni stroški za Parlament;

101.  zahteva oceno rezultatov prostovoljnega pristopa, ki ga je izbrala skupna delovna skupina za omejevanje letalskih potovanj poslancev in zaposlenih v poslovnem razredu, pa tudi mogočih načinov za pridobitev ugodnejših cen vozovnic, da bi se zmanjšali potni stroški poslancev in zaposlenih;

Oddelek IV – Sodišče

102.  obžaluje, da je Komisija kljub naraščanju obsega sodnih dejavnosti in načrtovani reformi Splošnega sodišča zmanjšala število delovnih mest za 20, zaradi česar bi utegnila nastati ozka grla, delovanje sodišča in hitrost sodnih postopkov pa bi utegnila biti ogrožena; zato sklene obnoviti 20 delovnih mest, ki jih je Sodišče sprva zahtevalo;

103.  obžaluje, da je Svet standardni pavšalni odbitek, ki se uporablja za sredstva za prejemke zaposlenih, povečal z 2,5 % na 3,2 %, kar ustreza zmanjšanju za 1,55 milijona EUR in je v nasprotju z izjemno visoko zasedenostjo delovnih mest na Sodišču (98 % ob koncu leta 2014) in visoko stopnjo izvrševanja proračuna (99 % v letu 2014); zato standardni pavšalni odbitek vrača na raven iz predloga proračuna in tako odpravlja povezano zmanjšanje sredstev, da se bo lahko Sodišče ustrezno spoprijelo z znatnim povečanjem števila zadev in v celoti izkoristilo delovna mesta, ki so mu bila odobrena;

104.  prav tako obnavlja sedem delovnih mest, ki jih je sprva zahtevalo Sodišče, da bi izpolnilo dvojni cilj: okrepilo oddelek za varnost, da bo lahko bolje ščitil zaposlene, obiskovalce in dokumente, ter izvedlo novi člen 105 poslovnika Splošnega sodišča, ki zahteva vzpostavitev sistema z visoko ravnjo varnosti, kar bo udeleženim stranem v določenih primerih omogočalo predložitev informacij in gradiva, ki se nanaša na varnost Unije ali držav članic oziroma na njihove mednarodne odnose;

105.  v zvezi s tem poudarja, da so potrebna sredstva za varnost in nadzor stavb Sodišča, zato odpravlja reze, ki jih je na tem področju predlagal Svet, in znova uvaja znesek iz predloga proračuna;

106.  odpravlja rezervo za službena potovanja in jo nadomešča z novo, ki se bo sprostila, ko bo Sodišče objavilo informacije o zunanjih dejavnostih sodnikov, kot je Parlament zahteval v resoluciji o razrešnici za Sodišče za leto 2013(17);

Oddelek V – Računsko sodišče

107.  popravlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 2,76 %, da bo lahko Računsko sodišče zadostilo svojim kadrovskim potrebam;

108.  obnavlja zneske v vseh vrsticah, ki jih je zmanjšal Svet, da bo lahko Računsko sodišče izvedlo svoj delovni program in pripravilo načrtovana revizijska poročila;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

109.  popravlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 4,5 %, da bo lahko odbor zadostil svojim potrebam in se soočil z nadaljnjim zmanjšanjem števila zaposlenih v skladu s sporazumom o sodelovanju med Parlamentom in odborom;

110.  obnavlja predlog proračuna v zvezi s potnimi stroški in dnevnicami;

Oddelek VII – Odbor regij

111.  po eni strani zmanjšuje prejemke in nadomestila za znesek, ki ustreza 66 nadgradnjam in štirim dodatnim delovnim mestom, ki še niso vključena v predlog proračuna, da bi upošteval prerazporeditev teh delovnih mest v Parlament;

112.  po drugi strani povečuje številne vrstice (prevodi zunanjih izvajalcev, tretje osebe, komunikacija, stroški za reprezentanco, komunikacija političnih skupin, službene poti ter čiščenje in vzdrževanje) v skladu z načrtom prihodkov in odhodkov odbora, da bo lahko ta opravil svoje politično delo in izpolnil svoje obveznosti;

113.  odpravlja tudi reze Sveta v zvezi z varnostjo in nadzorom stavb odbora, da bi zagotovil zadostno financiranje varnostnih ukrepov v primeru povečane varnostne grožnje („rumena“) v letu 2016;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

114.  z obžalovanjem ugotavlja, da je Svet proračun varuhinje zmanjšal za 135 000 EUR; poudarja, da bi to zmanjšanje nesorazmerno obremenilo zelo omejen proračun varuhinje in da bi imelo velik vpliv na njeno sposobnost, da učinkovito služi državljanom Unije; zato obnavlja vse proračunske vrstice, ki jih je zmanjšal Svet, da bi varuhinja lahko izpolnila svoj mandat in zaveze;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

115.  z obžalovanjem ugotavlja, da je Svet proračun nadzornika za varstvo podatkov zmanjšal za 135 000 EUR; poudarja, da bi to zmanjšanje nesorazmerno obremenilo zelo omejen proračuna nadzornika in bi imelo velik vpliv na njegovo sposobnost, da učinkovito služi drugim institucijam Unije; zato obnavlja vse proračunske vrstice, ki jih je zmanjšal Svet, da bo lahko nadzornik izpolnil svoje obveznosti in zaveze;

Oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

116.  meni, da je treba zagotoviti ustrezno financiranje ESZD, da bi se lahko spoprijemali z izzivi, ki jih predstavlja geopolitična negotovost, in zagotovili vlogo Unije po vsem svetu; zato obnavlja predlog proračuna v vseh vrsticah in briše rezerve, ki jih je sprejel Svet in ki so povezane z nihanjem menjalnega tečaja eura;

o
o   o

117.  je prepričan, da lahko proračun Unije prispeva k učinkoviti obravnavi posledic, pa tudi temeljnih vzrokov kriz, s katerimi se Unija trenutno sooča; vendar meni, da bi se bilo treba z nepredvidenimi dogodki, ki prizadenejo vso Unijo, spoprijeti s skupnimi močmi in dodatnimi sredstvi na ravni Unije, ne pa s pomisleki o minulih obveznostih ali z vračanjem k utvari, da so mogoče izključno nacionalne rešitve; zato poudarja, da so bile določbe o prilagodljivosti sprejete zato, da bi bil mogoče skupno in hitro odzivanje, zato bi jih bilo treba uporabiti v celoti, da bi ublažili stroge omejitve zaradi zgornjih meja večletnega finančnega okvira;

118.  poudarja, da se je sedanji večletni finančni okvir začel šele pred dvema letoma, a je morala Komisija že dvakrat zahtevati uporabo instrumenta prilagodljivosti, pa tudi uporabo varnostne rezerve za kritje nujnih in nepredvidenih potreb, ki jih ni bilo mogoče financirati znotraj obstoječih zgornjih meja; opaža tudi, da je bila skupna razlika za obveznosti v letu 2015 – prvem letu njenega delovanja – takoj uporabljena v celoti, sredstva dveh pomembnih programov Unije pa je bilo treba zmanjšati, da bi se omogočilo financiranje novih pobud; poudarja, da bo za več programov Unije od leta 2016 na voljo manj ali celo nič obveznosti zaradi izplačil sredstev v začetku programskega obdobja; zato se mu zdi očitno, da so zgornje meje večletnega finančnega okvira v številnih razdelkih prenizke in paralizirajo Unijo na področjih, kjer so potrebe največje, razpoložljivi mehanizmi prilagodljivosti večletnega finančnega okvira pa so bili v celoti že izkoriščeni; meni, da takšen razvoj dogodkov upravičuje temeljit vmesni pregled večletnega finančnega okvira; težko pričakuje ambiciozne predloge Komisije glede tega v letu 2016;

119.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s spremembami k predlogu splošnega proračuna posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.
(2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0061.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0172.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0263.
(8) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).
(9) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2013 (UL L 255, 30.9.2015, str. 395).
(10) Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470).
(11) Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23).
(12) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014 (Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0437).
(13) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2014 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015 (Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0036).
(14) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2016 (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0172).
(15) –67 delovnih mest v letu 2014, –47 delovnih mest v letu 2015 ter –57 delovnih mest v letu 2016;
(16) Od sprejetja politične odločitve o izključitvi političnih skupin iz tega izračuna se zmanjšanje uveljavlja za kadrovski načrt sekretariata (referenčno število delovnih mest (1 %): –57).
(17) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek IV – Sodišče Evropske unije (UL L 255, 30.9.2015, str. 118).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov