Evropski parlament,

–  ob upoštevanju nove točke o sledenju letalom na dnevnem redu naslednje Svetovne konference o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), ki bo od 2. do 27. novembra 2015 (WRC 2015) v Ženevi,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o možnostih za sledenje zrakoplovom in določanje njihove lokacije, ki ga je Evropska unija predstavila na multidisciplinarnem srečanju Mednarodne organizacije civilnega letalstva glede globalnega sledenja letalom, ki je potekalo 12. in 13. maja 2014,

–  ob upoštevanju priporočil z omenjenega multidisciplinarnega srečanja Mednarodne organizacije civilnega letalstva glede globalnega sledenja letalom,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za varnost v letalstvu št. 01/2014 z dne 5. maja 2014 o spremembah zahtev za zapisovalnike podatkov o letu in naprave za lociranje v vodi,

–  ob upoštevanju varnostnih priporočil, ki so jih izdali različni nacionalni organi za preiskave v zvezi z varnostjo za izboljšanje varnosti prek poenostavljenega pridobivanja informacij za namene preiskav v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu in za izboljšanje zmogljivosti zapisovalnikov podatkov o letu ter ravnanja z njimi ter izboljšanje lociranja zrakoplovov po nesreči nad vodno površino(1),

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 v zvezi z zahtevami za zapisovalnike podatkov o letu, naprave za lociranje v vodi in sisteme sledenja zrakoplovom(2),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o dodelitvi potrebnih pasov radiofrekvenčnega spektra v okviru Svetovne konference o radiokomunikacijah, ki bo od 2. do 27. novembra 2015 (WRC 2015) v Ženevi, za podporo prihodnjemu razvoju satelitske tehnologije za omogočanje delovanja globalnih sistemov sledenja letalom (O-000118/2015 – B8-1101/2015),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za promet in turizem,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker sta tragična leta AF447 letalske družbe Air France (1. junija 2009) in MH370 letalske družbe Malaysia Airlines (8. marca 2014) pokazala, da je treba vzpostaviti nove sisteme, s pomočjo katerih bo mogoče v vsakem trenutku določiti položaj zrakoplova za javni prevoz, tudi na oddaljeni lokaciji;

B.  ker bodo takšni globalni nadzorni sistemi za upravljanje zračnega prometa omogočili lažjo določitev lokacije zrakoplova, če pride do česa neobičajnega, izrednih razmer ali nesreče;

C.  ker – v luči tragičnih letov AF447 in MH370 – izpad normalne električne energije na krovu ne bi smel vplivati na takšne sisteme, v okviru katerih ne bi smela obstajati možnosti, da se jih med letom onemogoči;

D.  ker se bo s temi sistemi izboljšala učinkovitost operacij iskanja in reševanja ter preiskovanja, saj so s sedanjimi sistemi sledenja letalom zajeti le nekateri deli sveta;

E.  ker so ti sistemi lahko pomembno orodje za izboljšanje učinkovitosti in zmogljivosti upravljanja zračnega prometa ter lahko hkrati znatno izboljšajo varnost v letalstvu in znižajo stroške infrastrukture;

F.  ker je Komisija v sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu, Mednarodno organizacijo civilnega letalstva in deležniki že začela preučevati različne tehnične možnosti, glede na njihovo učinkovitost, in je predlagala pravila za sledenje zrakoplovom, ki naj bi se začela izvajati postopoma;

G.  ker se s satelitskimi komunikacijami podprta tehnologija samodejnega odvisnega nadzorovanja – difuzije (ADS-B), kot ena od možnosti, ki se trenutno uporabljajo in/ali preučujejo (na primer avtomatski odvisni nadzor – pogodba (ADS-C), letalski sistem podatkovnih komunikacij in poročanja (ACARS), visokofrekvenčna podatkovna povezava), zdi zelo obetavna;

H.  ker je lahko tehnologija ADS-B v podporo pri nadzoru upravljanja zračnega prometa izven najgosteje naseljenih območij, kjer je radarska pokritost omejena, nemogoča ali izjemno draga (vključno z oceani in nenaseljenimi kopnimi območji);

I.  ker satelitsko podprta tehnologija ADS-B ponudnikom navigacijskih storitev zračnega prometa omogoča nadzor prek komunikacije med zrakoplovom in skupino satelitov in ker ji bo v ta namen morda treba dodeliti določen pas radiofrekvenčnega spektra, ki je zaščiten pred motenjem;

J.  ker je Svetovna konferenca o radiokomunikacijah (WRC 2015), ki naj bi v organizaciji Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) potekala novembra 2015, forum za ugotavljanje, katere radijske storitve se dodelijo določenim pasovom radiofrekvenčnega spektra;

K.  ker bi bilo treba s pomočjo ukrepov zagotoviti, da razvoj tehnologije ADS-B ne bo oviran, ker ustrezen pas radiofrekvenčnega spektra ni bil pravočasno dodeljen;

1.  podpira dejavnosti Komisije za hiter razvoj globalnega sistema sledenja letalom na podlagi zmogljivosti, s pomočjo katerega bi ponudniki navigacijskih storitev zračnega prometa lahko v vsakem trenutku določili položaj zrakoplova za javni prevoz, tudi na oddaljeni lokaciji;

2.  poudarja, da bi moral tak sistem delovati tudi v primeru izpada normalne električne energije na krovu in da v okviru tega sistema ne bi smela obstajati možnost, da se ga med letom onemogoči;

3.  meni, da bi bilo treba razvoj takšnega sistema doseči s tesnim sodelovanjem med vsemi deležniki (npr. industrijo, letalskimi družbami, ponudniki navigacijskih storitev zračnega prometa, varnostnimi in reševalnimi službami, organi za preiskave v zvezi z varnostjo in mednarodnimi organizacijami);

4.  ugotavlja, da je satelitsko podprta tehnologija ADS-B, ki temelji na komunikaciji med zrakoplovom in sateliti, ena od obetavnih možnosti za razvoj globalnega nadzornega sistema za upravljanje zračnega prometa;

5.  poudarja, da je pri izvajanju tehnologije ADS-B nujno treba upoštevati potrebe vseh uporabnikov zračnega prostora in zagotoviti interoperabilnost med alternativnimi tehnologijami, da se preprečijo kršitve na področju aktivne in pasivne varnosti;

6.  ugotavlja, da bo za razvoj satelitsko podprte tehnologije ADS-B morda treba dodeliti ustrezen pas radiofrekvenčnega spektra, da se prepreči kakršno koli motenje;

7.  poziva Komisijo, naj v luči naslednje Svetovne konference o radiokomunikacijah (WRC 2015), ki bo novembra 2015 v Ženevi, sprejme ustrezne ukrepe glede dodelitve potrebnih pasov radiofrekvenčnega spektra in tako podpre prihodnji razvoj globalnega satelitskega sistema sledenja letalom;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Mnenje Evropske agencije za varnost v letalstvu št. 01/2014 z dne 5. maja 2014, „Reference“. (2) Dokument Komisije RPS COM-AC DRC(2015) D040413/02 s Prilogo.