Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 28. april 2015 - StrasbourgKončna izdaja
Pregled izjave o finančnih interesih kandidata za komisarja (razlaga odstavka 1(a) Priloge XVI Poslovnika)
 Mednarodna konvencija za osebje na ribiških ladjah ***
 Predlog spremembe proračuna št. 2/2015: sprememba večletnega finančnega okvira za obdobje 2014-2020
 Uvedba avtomobilskega sistema eCall ***II
 Direktiva o kakovosti goriva in direktiva o energiji iz obnovljivih virov ***II
 Zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk ***II
 Emisije ogljikovega dioksida iz pomorskega prometa ***II
 Evropska statistika ***II
 Večletni načrt za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter ribištvo, ki izkorišča te staleže ***I
 Obveznost iztovarjanja ***I
 Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in Rusijo, da se upošteva pristop Hrvaške k EU ***
 Pregled izvajanja bolonjskega procesa
 Evropski film v digitalni dobi
 Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor

Pregled izjave o finančnih interesih kandidata za komisarja (razlaga odstavka 1(a) Priloge XVI Poslovnika)
PDF 236kWORD 61k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2015 o postopku pregleda izjave o finančnih interesih kandidata za komisarja (razlaga odstavka 1(a) Priloge XVI Poslovnika) (2015/2047(REG))
P8_TA(2015)0096

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma predsednika Odbora za ustavne zadeve z dne 9 aprila 2015,

–  ob upoštevanju člena 226 Poslovnika,

1.  sklene, da se členu odstavku 1(a) Priloge XVI Poslovnika doda sledeča razlaga:

"Pregled izjave o finančnih interesih kandidata za komisarja s strani odbora, pristojnega za pravne zadeve, ne vključuje samo preverjanja, ali je izjava pravilno izpolnjena, temveč tudi oceno, ali je na podlagi vsebine izjave mogoče sklepati o navzkrižju interesov. Odbor, zadolžen za predstavitev, se odloči, ali bo od kandidata za komisarja zahteval nadaljnje informacije."

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.


Mednarodna konvencija za osebje na ribiških ladjah ***
PDF 234kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2015 o osnutku sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije postanejo pogodbenice mednarodne konvencije Mednarodne pomorske organizacije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in stražarjenje za osebje na ribiških ladjah (15528/2014 – C8-0295/2014 – 2013/0285(NLE))
P8_TA(2015)0097A8-0064/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15528/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 46, členom 53(1), členom 62 ter točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in prvim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0295/2014),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0064/2015),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


Predlog spremembe proračuna št. 2/2015: sprememba večletnega finančnega okvira za obdobje 2014-2020
PDF 252kWORD 71k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2015 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 2/2015 za proračunsko leto 2015, Oddelek III – Komisija (07660/2015 – C8-0098/2015 – 2015/2013(BUD))
P8_TA(2015)0098A8-0138/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 41 Uredbe,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, ki je bil dokončno sprejet 17. decembra 2014(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3) (uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 2/2015, ki ga je Komisija sprejela 20. januarja 2015 (COM(2015)0016),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 2/2015, ki ga je Svet sprejel 21. aprila 2015 in ga 22. aprila 2015 posredoval Evropskemu parlamentu (07660/2015),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2015/623 z dne 21. aprila 2015 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(5),

–  ob upoštevanju člena 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenja Odbora za regionalni razvoj (A8-0138/2015),

A.  ker se predlog spremembe proračuna št. 2/2015 nanaša na predlog uredbe Sveta o spremembi uredbe o večletnem finančnem okviru (COM(2015)0015), kot je določeno v členu 19 te uredbe;

B.  ker člen 19 uredbe o večletnem finančnem okviru omogoča revizijo tega okvira v primeru poznega sprejetja pravil ali programov v okviru deljenega upravljanja za prenos dodeljenih sredstev, ki niso porabljena v letu 2014, na naslednja leta, in sicer dodatno na ustrezne zgornje meje odhodkov;

C.  ker so odobritve za prevzem obveznosti za programe v okviru deljenega upravljanja v smislu člena 19 uredbe o večletnem finančnem okviru v letu 2014 zapadle v znesku 21 043 639 478 EUR v trenutnih cenah, kar ustreza tranšam programov za leto 2014, za katere v letu 2014 ni bilo mogoče prevzeti obveznosti ali pa jih prenesti v leto 2015;

D.  ker predlog spremembe proračuna št. 2/2015 omogoča prenos največjega deleža teh dodeljenih sredstev v proračun za leto 2015, pri čemer bodo manjši prenosi vključeni v predloga proračuna za leti 2016 in 2017;

E.  ker je v predlogu spremembe proračuna št. 2/2015 predlagano povečanje odobritev za prevzem obveznosti za 16 476,4 milijona EUR za leto 2015 za različne sklade v okviru deljenega upravljanja za podrazdelek 1b, razdelek 2 in razdelek 3;

F.  ker je v predlogu spremembe proračuna št. 2/2015 predlagano tudi povečanje v višini 2,5 milijona EUR za instrument za predpristopno pomoč (IPA II) v razdelku 4, da se bo ohranila podobna obravnava prispevkov iz razdelka 4 in podrazdelka 1b za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) – programi evropskega teritorialnega sodelovanja;

1.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 2/2015, kot ga je predložila Komisija, in s stališčem Sveta o tem predlogu;

2.  opominja, da je takšna revizija uredbe o večletnem finančnem okviru standarden postopek na začetku vsakega obdobja večletnega finančnega okvira in da mora biti ustrezen predlog spremembe proračuna usklajen s to revizijo;

3.  opominja, da je za evropske državljane in gospodarstva v vseh državah članicah bistveno, da se lahko neporabljene odobritve za leto 2014 prenesejo v naslednja leta, da bi tako prispevali k ustvarjanju delovnih mest in rasti;

4.  pozdravlja dejstvo, da so bile neporabljene odobritve za leto 2014 v največji možni meri prenesene v proračunsko leto 2015, saj se bomo s tem izognili nepravični obravnavi nekaterih držav članic, regij in operativnih programov, pospešili izvajanje kohezijske politike in doseganje rezultatov pri njej ter pripomogli k preprečevanju kopičenja plačil ob koncu obdobja večletnega finančnega okvira;

5.  vendar je zaskrbljen zaradi dolgoročnega učinka, ki ga bo imela ta enoletna odložitev na splošno stanje glede plačil; zato poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje in naredi vse, kar je v njeni moči, da bi se izognila kopičenju neplačanih računov, tako da predstavi ustrezne predloge za prilagoditev letnih ravni odobritev plačil, če bi bilo to potrebno, v skladu z ustreznimi določbami iz uredbe o večletnem finančnem okviru;

6.  opozarja, da lahko odločitev o prenosu večine neporabljenih odobritev iz leta 2014 v leto 2015 od Komisije zahteva prilagodljiv pristop, da se bodo lahko obravnavale morebitne težave, ki bi nastale zaradi neenakomernega finančnega profila, kar bi lahko vodilo do neporabljenih obveznosti v obdobju 2014–2020; poziva Komisijo, naj v primeru, da se pojavi tak položaj, predlaga ustrezne ukrepe na podlagi podobnih preteklih izkušenj, ki so upoštevale pozno odobritev programov;

7.  poudarja, da je treba pravočasno doseči dogovor o tem predlogu spremembe proračuna, da bi omogočili hitro sprejetje vseh programov, na katere se nanaša;

8.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 2/2015;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 1/2015 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, Odboru regij ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 69, 13.3.2015.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1
(5) UL L 103, 22.4.2015, str. 1.


Uvedba avtomobilskega sistema eCall ***II
PDF 238kWORD 62k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2015 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za uvedbo sistema eCall, vgrajenega v vozilo, kot storitev številke 112 in spremembi Direktive 2007/46/ES (05130/3/2015 – C8-0063/2015 – 2013/0165(COD))
P8_TA(2015)0099A8-0053/2015

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta iz prve obravnave (05130/3/2015 – C8-0063/2015),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2013(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2013)0316),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0053/2015)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 341, 21.11.2013, str. 47.
(2) Sprejeta besedila z dne 26.2.2014, P7_TA(2014)0154.


Direktiva o kakovosti goriva in direktiva o energiji iz obnovljivih virov ***II
PDF 317kWORD 70k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2015 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (10710/2/2014 – C8-0004/2015 – 2012/0288(COD))
P8_TA(2015)0100A8-0025/2015

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (10710/2/2014 – C8‑0004/2015),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. aprila 2013(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0595),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 1. aprila 2015, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v drugi obravnavi v skladu s členom 294(8)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 69 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0025/2015),

1.  sprejme stališče v drugi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v drugi obravnavi dne 28. aprila 2015 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2015/...Evropskega parlamenta in Sveta spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2015/1513.)

(1) UL C 198, 10.7.2013, str. 56.
(2) Sprejeta besedila z dne 11. septembra 2013, P7_TA(2013)0357.


Zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk ***II
PDF 324kWORD 68k
Resolucija
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2015 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 94/62/ES glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk (05094/1/2015 – C8-0064/2015 – 2013/0371(COD))
P8_TA(2015)0101A8-0130/2015

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (05094/1/2015 – C8-0064/2015),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. februarja 2014(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. aprila 2014(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0761),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0130/2015),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji;

3.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

5.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Evropskega parlamenta

Evropski parlament je seznanjen s stališčem Komisije o sprejetju sporazuma o spremembi Direktive 94/62/ES glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk.

Kot je Komisija navedla v obrazložitvenem memorandumu, je prvotni cilj tega predloga „omejitev negativnega vpliva na okolje, zlasti v smislu odpadkov, spodbujanje preprečevanja odpadkov in učinkovitejše rabe virov ter hkrati omejitev negativnih socialno-ekonomskih učinkov. Natančneje, cilj predloga je zmanjšanje potrošnje plastičnih nosilnih vrečk, ki so tanjše od 50 mikronov (0,05 milimetra), v Evropski uniji.“

Evropski parlament meni, da je besedilo, o katerem sta se sporazumela sozakonodajalca, popolnoma v skladu s cilji predloga Komisije.

Komisija je v oceni učinka ugotovila, da „ima največji potencial, da doseže ambiciozne okoljske rezultate, hkrati pa lahko sproži pozitivne ekonomske učinke, omeji negativne učinke na zaposlovanje, zagotovi sprejetost v javnosti in prispeva k splošni ozaveščenosti o trajnostni potrošnji, prav možnost, ki zajema cilj za preprečevanje potrošnje po vsej EU, izrecno priporočilo o cenovnih ukrepih in možnost za države članice, da uporabijo tržne omejitve z odstopanjem od člena 18“.

Evropski parlament meni, da končno sporazumno besedilo temelji na možnosti, ki jo je Komisija v oceni učinka označila kot najprimernejšo, in da njegove določbe omogočajo državam članicam dejansko zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih vrečk v vsej Uniji.

Evropski parlament želi tudi spomniti, da lahko po odstavku 30 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2003 sozakonodajalca odločita, ali je treba pred sprejetjem večje spremembe izvesti oceno učinka.

Evropski parlament želi spomniti, da morajo institucije po členu 13(2) PEU „med seboj lojalno sodelovati“. Parlament odobrava prizadevanja Komisije za dokončanje medinstitucionalnih pogajanj. Obžaluje pa, da v svoji izjavi odpira vprašanja, ki so bila v zakonodajnem postopku že rešena.

Spomniti jo želi tudi, da je kot varuhinja ustanovnih pogodb popolnoma odgovorna za pravilno uporabo prava Unije v državah članicah.

(1) UL C 214, 8.7.2014, str. 40.
(2) UL C 174, 7.6.2014, str. 43.
(3) Sprejeta besedila z dne 16.4.2014, P7_TA(2014)0417.


Emisije ogljikovega dioksida iz pomorskega prometa ***II
PDF 238kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2015 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prometa, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (17086/1/2014 – C8-0072/2015 – 2013/0224(COD))
P8_TA(2015)0102A8-0122/2015

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (17086/1/2014 – C8-0072/2015),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. oktobra 2013(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0480),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0122/2015),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 67, 6.3.2014, str. 70.
(2) Sprejeta besedila z dne 16. aprila 2014, P7_TA(2014)0424.


Evropska statistika ***II
PDF 238kWORD 62k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2015 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki (05161/2/2015 – C8-0073/2015 – 2012/0084(COD))
P8_TA(2015)0103A8-0137/2015

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (05161/2/2015 – C8-0073/2015),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj španskega poslanskega kongresa in španskega senata ter avstrijskega zveznega sveta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 6. novembra 2012(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0167),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0137/2015),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 374, 4.12.2012, str. 2.
(2) Sprejeta besedila z dne 21.11.2013, P7_TA(2013)0505.


Večletni načrt za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter ribištvo, ki izkorišča te staleže ***I
PDF 701kWORD 256k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 28. aprila 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (ES) št. 2187/2005 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1098/2007 (COM(2014)0614 – C8-0174/2014 – 2014/0285(COD))(1)
P8_TA(2015)0104A8-0128/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 198216, katere pogodbenica je Unija, določa obveznost ohranjanja, vključno z ohranjanjem ali obnavljanjem populacij lovljenih vrst na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos.
(1)  Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 198216, katere pogodbenica je Unija, določa obveznost ohranjanja, vključno z ohranjanjem ali obnavljanjem populacij lovljenih vrst na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos v skladu z ustreznimi okoljskimi in ekonomskimi dejavniki.
__________________
__________________
16 UL L 179, 23.6.1998, str. 3
16 UL L 179, 23.6.1998, str. 3.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)   Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta določa pravila skupne ribiške politike v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. Cilji skupne ribiške politike so med drugim zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti ribogojstva okoljsko dolgoročno trajnostne, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.
(4)   Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta določa pravila skupne ribiške politike v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. Cilji skupne ribiške politike so med drugim zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti ribogojstva dolgoročno trajnostne s socialno-ekonomskega in okoljskega vidika, hkrati pa uravnoteženo izvajati previdnostni pristop in ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Načrt upravljanja več vrst, ki ga izpostavlja ta uredba, zahteva bolj dosledno upoštevanje različnih ekoloških vlog in funkcij vrst, zajetih v načrt. Različne vrste v veliki meri vplivajo druga na drugo, zato ulova ni mogoče trajnostno dvigniti na najvišjo raven za vse vrste hkrati, to pa zahteva odločitve o tem, katere vrste naj bodo prednostno obravnavane.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)  Svet in Evropski parlament bi morala upoštevati najnovejša priporočila in poročila Mednarodnega sveta za raziskovanje morja v zvezi z največjim trajnostnim ulovom, zato da bo ta uredba kar najbolj aktualna.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 c (novo)
(7c)  V skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a (v nadaljevanju: Okvirna direktiva o morski strategiji) je naravna distribucija komercialnih ribjih staležev glede na velikost in starost pomemben kazalnik za doseganje dobrega ekološkega stanja morskega okolja.
_________________________
1a Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)   Načrt za ribolov več vrst je treba vzpostaviti ob upoštevanju dinamike med staleži trske, sleda in papaline ter ob upoštevanju vrste prilova pri ribolovu teh staležev, tj. staležev morske plošče, iverke, romba in gladkega romba v Baltskem morju. Cilj tega načrta bi moral biti namenjen uresničevanju in ohranjanju največjih trajnostnih donosov za zadevne staleže.
(8)   Končni cilj je vzpostaviti načrt za ribolov več vrst ob upoštevanju dinamike med staleži trske, sleda in papaline ter ob upoštevanju vrste prilova pri ribolovu teh staležev, tj. staležev morske plošče, iverke, romba in gladkega romba v Baltskem morju. Cilj tega načrta bi moral biti znova določiti, doseči in ohraniti populacije navedenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo trajnostni donos za zadevne staleže, pri tem pa kolikor je mogoče zmanjšati vpliv na druge vrste, kot so morske ptice, in na širše morsko okolje, v skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)   Izkoriščanje staležev trske in pelagičnih vrst ne bi smelo ogrožati trajnosti staležev, ki so prilov pri ribolovu teh staležev, namreč staležev morske plošče, iverke, romba in gladkega romba v Baltskem morju. Načrt bi zato moral biti usmerjen tudi v ohranjanje teh staležev prilova nad ravnmi biomase v skladu s previdnostnim pristopom.
(9)   Izkoriščanje staležev trske in pelagičnih vrst ne bi smelo ogrožati trajnosti staležev, ki so prilov pri ribolovu teh staležev, namreč staležev morske plošče, iverke, romba in gladkega romba v Baltskem morju. Načrt bi zato moral biti usmerjen tudi v ohranjanje teh staležev prilova nad ravnmi biomase v skladu s previdnostnim in ekosistemskim pristopom k upravljanju ribištva, ki omogoča največji trajnostni donos.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je nadaljevati postopno odpravljanje zavržkov, ob upoštevanju najboljših znanstvenih mnenj, s preprečevanjem in zmanjševanjem naključnega ulova. Ta cilj je mogoče doseči z boljšo selektivnostjo ribolovne opreme in praks.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Člen 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 zahteva, da se ribolovne možnosti dodelijo v skladu s cilji iz večletnih načrtov.
(11)  Člen 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 zahteva, da se ribolovne možnosti dodelijo v skladu s cilji iz večletnih načrtov. Pri določanju ravni umrljivosti zaradi ribolova in biomase, ki jih je treba doseči, bi bilo treba upoštevati najnovejša znanstvena mnenja.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Te cilje bi bilo zato treba na podlagi znanstvenega mnenja določiti in izraziti v ravneh ribolovne umrljivosti19.
(12)  Te cilje bi bilo zato treba na podlagi znanstvenega mnenja določiti in izraziti v ravneh ribolovne umrljivosti19, ki obnavljajo in ohranjajo populacije lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Raven izkoriščanja, ki omogoča največji trajnostni donos, bi morala biti zgornja meja izkoriščanja.
__________________
__________________
19 Tehnične storitve ICES, september 2014 http://www.ices.dk/sites/pub/Publication%20Reports/Advice/2014/Special%20Requests/EU_Fmsy_range_for_Baltic_cod_and_pelagic_stocks.pdf.
19 Tehnične storitve ICES, september 2014 http://www.ices.dk/sites/pub/Publication%20Reports/Advice/2014/Special%20Requests/EU_Fmsy_range_for_Baltic_cod_and_pelagic_stocks.pdf.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)   Treba je določiti referenčne točke ohranjanja kot dodatni previdnostni ukrep v primeru, da se velikost staleža zmanjša na določeno kritično raven, ki predstavlja resno tveganje. Referenčne točke ohranjanja bi bilo treba določiti na ravneh najnižje biomase drstitvenega staleža, ki je v skladu s popolno sposobnostjo razmnoževanja. Predvideti bi bilo treba popravne ukrepe za primer, da se velikost staleža zmanjša pod najnižjo biomaso drstitvenega staleža.
(13)   Treba je določiti referenčne točke ohranjanja kot dodatni previdnostni ukrep v primeru, da se velikost staleža zmanjša na določeno kritično raven, ki predstavlja resno tveganje. Referenčne točke ohranjanja bi bilo treba določiti na ravneh biomase, skladnih z največjim trajnostnim donosom (BMSY) staleža. Predvideti bi bilo treba popravne ukrepe, s katerimi bi preprečili zmanjšanje velikosti staleža pod to raven.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)   Za staleže, ujete kot prilov, če ni podano znanstveno mnenje o takih ravneh najnižje biomase drstitvenega staleža, bi bilo treba sprejeti posebne ohranitvene ukrepe, kadar je v skladu z znanstvenim mnenjem stalež ogrožen.
(14)   Za staleže, ujete kot prilov, če ni podano znanstveno mnenje o takih ravneh najnižje biomase drstitvenega staleža, bi bilo treba sprejeti posebne ohranitvene ukrepe, kadar se na podlagi drugih kazalnikov oblikuje znanstveno mnenje, da je stalež ogrožen. Znanstveni podatki o ravneh biomase drstitvenega staleža za prilov bi morali biti na voljo hitro, da bi se omogočilo ustrezno ukrepanje.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)   Da bi načrt upošteval obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, bi moral zagotoviti druge ukrepe upravljanja, kot so določeni v točkah (a) do (c) člena 15(4) navedene uredbe. Takšne ukrepe bi bilo treba določiti z delegiranimi akti.
(16)   Da bi načrt upošteval obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, bi moral zagotoviti druge ukrepe upravljanja, kot so določeni v točkah (a) do (c) člena 15(4) navedene uredbe. Takšne ukrepe bi bilo treba določiti z delegiranimi akti po posvetovanju s svetovalnimi odbori, ki jih to zadeva.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  Komisija bi morala pri sprejemanju delegiranih aktov zaradi skladnosti z obveznostjo iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 upoštevati mnenje svetovalnih odborov, ki jih to zadeva, ter tako predvideti druge ukrepe upravljanja, kot so določeni v točkah (a) do (c) člena 15(4) navedene uredbe.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)   Načrt bi moral zagotoviti tudi sprejetje nekaterih spremljevalnih tehničnih ukrepov z delegiranimi akti, da se prispeva k doseganju ciljev načrta, zlasti glede zaščite nedoraslih ali drstečih se rib. Do revizije Uredbe Sveta (ES) št. 2187/200520 bi bilo treba predvideti, da lahko takšni ukrepi, kjer je to potrebno za doseganje ciljev načrta, odstopajo od nekaterih nebistvenih elementov navedene uredbe.
(17)   Načrt bi moral zagotoviti tudi sprejetje nekaterih spremljevalnih tehničnih ukrepov z delegiranimi akti po posvetovanju s svetovalnimi odbori, ki jih to zadeva, da se prispeva k doseganju ciljev načrta, zlasti glede zaščite nedoraslih ali drstečih se rib. Do revizije Uredbe Sveta (ES) št. 2187/200520 bi bilo treba predvideti, da lahko takšni ukrepi, kjer je to potrebno za doseganje ciljev načrta, odstopajo od nekaterih nebistvenih elementov navedene uredbe.
__________________
__________________
20 Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98 (UL L 349, 31.12.2005, str. 1).
20 Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98 (UL L 349, 31.12.2005, str. 1).
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Komisija bi morala pri sprejemanju nekaterih spremljevalnih tehničnih ukrepov za lažje doseganje ciljev načrta upoštevati mnenje svetovalnih odborov, ki jih to zadeva.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)   Da se zagotovi pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku ter prožnost in omogoči oblikovanje nekaterih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov z namenom dopolnitve te uredbe glede popravnih ukrepov v zvezi z morsko ploščo, iverko, rombom in gladkim rombom, izvajanja obveznosti iztovarjanja in tehničnih ukrepov. Pomembno je zlasti, da Komisija med pripravo izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati, pravočasno in na ustrezen način.
(18)   Da se zagotovi pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku ter prožnost in omogoči oblikovanje nekaterih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov z namenom dopolnitve te uredbe glede popravnih ukrepov v zvezi z morsko ploščo, iverko, rombom in gladkim rombom, izvajanja obveznosti iztovarjanja in tehničnih ukrepov. Pomembno je zlasti, da Komisija med pripravo izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov in strokovnih organov v državah članicah in Uniji, kamor bodo vključeni strokovnjaki Evropskega parlamenta in Sveta. Pred dokončnim oblikovanjem predloga za konkretni ukrep bi bilo treba opraviti intenzivno razpravo z deležniki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati, pravočasno in na ustrezen način.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a)  Komisija bi morala pri sprejemanju delegiranih aktov za razširitev področja uporabe te uredbe v zvezi s popravnimi ukrepi za morsko ploščo, iverko, romb in gladki romb, izvajanjem obveznosti iztovarjanja in tehničnimi ukrepi upoštevati mnenje svetovalnih odborov, ki jih to zadeva.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 b (novo)
(18b)  Pri izvajanju načrta, sprejetega s to uredbo, bi bilo treba prednostno uporabljati načelo regionalizacije, kot je določeno v členu 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)   V skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, kadar je bilo na Komisijo preneseno pooblastilo, da sprejme delegirane akte v zvezi z nekaterimi ohranitvenimi ukrepi, določenimi v načrtu, bi morale imeti države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes v ribištvu v Baltskem morju, možnost predložitve skupnih priporočil za takšne ukrepe, da bodo ti ukrepi dobro oblikovani ter ustrezali posebnostim Baltskega morja in ribištva na tem območju. Rok za predložitev teh priporočil bi bilo treba določiti v skladu s členom 18(1) navedene uredbe.
(19)   V skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, kadar je bilo na Komisijo preneseno pooblastilo, da sprejme delegirane akte v zvezi z nekaterimi ohranitvenimi ukrepi, določenimi v načrtu, bi morale imeti države članice in svetovalni odbori, ki imajo neposreden upravljalni interes v ribištvu v Baltskem morju, možnost predložitve skupnih priporočil za takšne ukrepe, da bodo ti ukrepi dobro oblikovani ter ustrezali posebnostim Baltskega morja in ribištva na tem območju. Rok za predložitev teh priporočil bi bilo treba določiti v skladu s členom 18(1) navedene uredbe.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)  Zaradi večje učinkovitosti in poudarka na inovacijskih vidikih načrta bi moral biti cilj skupnega priporočila in naknadnih delegiranih aktov zagotoviti vključitev pristopa od spodaj navzgor in pristopa, temelječega na rezultatih.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 b (novo)
(19b)  Komisija bi morala pri sprejemanju delegiranih aktov v zvezi z nekaterimi ukrepi ohranjanja, predvidenimi v načrtu, upoštevati mnenje svetovalnih odborov, ki jih to zadeva.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Določiti bi bilo treba pravila, s katerimi bi zagotovili, da bi bilo mogoče v primeru začasnega prenehanja ribolova zagotoviti finančno podporo v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta1a.
___________
1a Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).
Sprememba 50
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)   Glede časovnega okvira se pričakuje, da bi bilo treba največji trajnostni donos za zadevne staleže doseči do leta 2015. Po tem letu bi ga bilo treba ohranjati.
(25)   Glede časovnega okvira bi bilo treba cilj za te staleže po možnosti doseči do leta 2015. Kasnejše doseganje ravni izkoriščanja bi moralo biti dovoljeno le, če bi njihovo doseganje do leta 2015 resno ogrozilo socialno in gospodarsko vzdržnost vključenih ribiških ladij. Po letu 2015 bi bilo treba te ravni doseči kar najhitreje, v vsakem primeru pa najkasneje do leta 2020. Ta cilj bi bilo treba nato ohranjati.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Ob odsotnosti ureditve ribolovnega napora je treba črtati posebna pravila o posebnem ribolovnem dovoljenju in zamenjavi plovil ali motorjev, ki se uporabljajo za Riški zaliv. Uredbo Sveta (ES) št. 2187/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
črtano
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2
2.   Načrt se uporablja tudi za morsko ploščo, iverko, romb in gladki romb v podrazdelkih ICES 22–32, ujetih pri ribolovu zadevnih staležev.
2.   Ta uredba določa tudi ukrepe za prilov morske plošče, iverke, romba in gladkega romba v podrazdelkih ICES 22–32, ki se uporabljajo pri ribolovu staležev iz odstavka 1.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 2 – točki b in c
(b)   „mrežna past“ pomeni velike, zasidrane mreže, ki so pritrjene na drogove ali ponekod plavajo, so na površini odprte in vsebujejo različne naprave za zbiranje in zadrževanje rib ter so običajno razdeljene na prekate, ki so spodaj zaprti z mrežo;
(b)„mrežna past, kogol, mrežna pregrada“ pomeni velike, zasidrane mreže, ki so pritrjene na drogove ali ponekod plavajo in vsebujejo različne naprave za zbiranje in zadrževanje rib ter so običajno razdeljene na prekate, ki so spodaj zaprti z mrežo;
(c)   „vrše in košare“ pomeni majhne pasti, ki so namenjene lovu rakov ali rib v obliki kletk ali košev iz različnih materialov in se nastavijo na morsko dno posamezno ali v vrstah; imajo eno ali več odprtin ali vhodov in so z vrvmi povezane z bojami, ki kažejo na njihov položaj;
(c)   „vrše in košare“ pomeni pasti, ki so namenjene lovu rakov ali rib v obliki kletk ali košev iz različnih materialov in se nastavijo na morsko dno posamezno ali v vrstah; imajo eno ali več odprtin ali vhodov in so z vrvmi povezane z bojami, ki kažejo na njihov položaj;
Spremembe 63, 28 in 56
Predlog uredbe
Člen 3
1.   Načrt prispeva k ciljem skupne ribiške politike iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in zlasti k:
1.   Načrt zagotavlja uresničitev ciljev skupne ribiške politike iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in Okvirne direktive o morski strategiji št. 2008/56/ES, zlasti:
(a)   doseganju in ohranjanju največjega trajnostnega donosa za zadevne staleže ter
(a)   obnavljanje in ohranjanje zadevnih staležev nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos, ter
(b)   zagotavljanju, da se v skladu s previdnostnim pristopom ohranijo staleži morske plošče, iverke, romba in gladkega romba.
(b)   zagotavljanju, da se staleži morske plošče, iverke, romba in gladkega romba ohranijo nad ravnmi, ki omogočajo najvišji trajnostni donos.
2.   Načrt prispeva k izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za zadevne staleže in morsko ploščo.
2.   Načrt prispeva k odpravi zavržkov, in sicer ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja in s preprečevanjem in zmanjšanjem naključnega ulova, ter k izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za zadevne staleže in morsko ploščo
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 3 a (novo)
Člen 3a
Usklajenost z okoljsko zakonodajo Unije
1.  V načrtu se uporablja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.
2.  Da se zagotovi, da se čim bolj zmanjša negativen vpliv ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem in da se zaradi teh dejavnosti morsko okolje ne slabša, je načrt usklajen z okvirno direktivo o morski strategiji in prispeva k uresničevanju njenih ciljev, tako da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje. Njegov namen je zlasti:
(a)  zagotoviti, da so pogoji, opisani v deskriptorju 3 iz Priloge I k tej direktivi, izpolnjeni;
(b)  prispevati k izpolnjevanju deskriptorjev 1, 4 in 6 iz Priloge I k tej direktivi sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
1.   Ciljna ribolovna umrljivost se pri zadevnih staležih doseže do leta 2015, nato pa ohranja v naslednjih razponih:
1.   Ciljna ribolovna umrljivost upošteva najnovejše znanstveno mnenje in se doseže do leta 2015, kjer je to primerno, in postopoma najpozneje do leta 2020, nato pa se ohranja za zadevne staleže. Ribolovna umrljivost za zadevne staleže se določi v naslednjih razponih:
Stalež
Ciljni razpon ribolovne umrljivosti

Stalež
Ciljni razpon ribolovne umrljivosti

Trska iz zahodnega Baltskega morja
0,23–0,29

Trska iz zahodnega Baltskega morja
0 do FMSY

Trska iz vzhodnega Baltskega morja
0,41–0,51

Trska iz vzhodnega Baltskega morja
0 do FMSY

Sled iz osrednjega Baltskega morja
0,23–0,29

Sled iz osrednjega Baltskega morja
0 do FMSY

Sled iz Riškega zaliva
0,32–0,39

Sled iz Riškega zaliva
0 do FMSY

Sled iz Botnijskega morja
0,13–0,17

Sled iz Botnijskega morja
0 do FMSY

Sled iz Botnijskega zaliva
Ni določena.

Sled iz Botnijskega zaliva
0 do FMSY

Sled iz zahodnega Baltskega morja
0,25–0,31

Sled iz zahodnega Baltskega morja
0 do FMSY

Papalina iz Baltskega morja
0,26–0,32

Papalina iz Baltskega morja
0 do FMSY

Vrednosti za FMSY (ribolovna umrljivost na ravni največjega donosa) se vzamejo iz najnovejšega zanesljivega znanstvenega mnenja, ki je na voljo, ribolovna umrljivost (F) pa naj bi se bližala vrednosti 0,8 x FMSY.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Ribolovne možnosti so določene na način, ki zagotavlja manj kot 5 % verjetnost , da bodo presežene vrednosti največjega trajnostnega donosa iz razpredelnice v odstavku 1.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Ta uredba zagotavlja začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti, kot je opredeljeno v členu 33 Uredbe (EU) št. 508/2014, pri čemer se finančna podpora zagotovi na podlagi navedene uredbe.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.   Referenčne točke ohranjanja, izražene z najnižjo ravnijo biomase drstitvenega staleža, ki je v skladu s popolno sposobnostjo razmnoževanja, so za zadevne staleže naslednje:
1.   Referenčne točke ohranjanja, ki so v skladu s popolno sposobnostjo razmnoževanja, so za zadevne staleže naslednje:
Stalež
Najnižja raven biomase drstitvenega staleža (v tonah)

Stalež
Najnižja raven biomase drstitvenega staleža (v tonah)

Trska iz zahodnega Baltskega morja
36 400

Trska iz zahodnega Baltskega morja
36 400 za leto 2015 in BMSY za druga leta

Trska iz vzhodnega Baltskega morja
88 200

Trska iz vzhodnega Baltskega morja
88 200 za leto 2015 in BMSY za druga leta

Sled iz osrednjega Baltskega morja
600 000

Sled iz osrednjega Baltskega morja
600 000 za leto 2015 in BMSY za druga leta

Sled iz Riškega zaliva
Ni določena.

Sled iz Riškega zaliva
Ni določena za leto 2015 in BMSY za druga leta

Sled iz Botnijskega morja
Ni določena.

Sled iz Botnijskega morja
Ni določena za leto 2015 in BMSY za druga leta

Sled iz Botnijskega zaliva
Ni določena.

Sled iz Botnijskega zaliva
Ni določena za leto 2015 in BMSY za druga leta

Sled iz zahodnega Baltskega morja
110 000

Sled iz zahodnega Baltskega morja
110 000 za leto 2015 in BMSY za druga leta

Papalina iz Baltskega morja
570 000

Papalina iz Baltskega morja
570 000 za leto 2015 in BMSY za druga leta

Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.   Če je biomasa drstitvenega staleža zadevnih staležev določeno leto nižja od najnižjih ravni biomase drstitvenega staleža iz odstavka 1, se sprejmejo ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na previdnostne ravni. Z odstopanjem od člena 4(2) te uredbe in v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti določijo na ravneh, nižjih od tistih, ki so posledica razponov za ciljno ribolovno umrljivost iz člena 4(1). Ti popravni ukrepi lahko po potrebi vključujejo tudi zakonodajne predloge, ki jih predloži Komisija, in nujne ukrepe, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
2.   Če je biomasa drstitvenega staleža zadevnih staležev določeno leto nižja od najnižjih ravni biomase drstitvenega staleža iz odstavka 1, se sprejmejo ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi čimprejšnja vrnitev zadevnega staleža na ravni nad tistimi, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY). Z odstopanjem od člena 4(2) te uredbe in v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti določijo na ravneh, nižjih od tistih, ki so posledica razponov za ciljno ribolovno umrljivost iz člena 4(1) te uredbe. Ti popravni ukrepi lahko po potrebi vključujejo tudi zakonodajne predloge, ki jih predloži Komisija, in nujne ukrepe, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Kadar biomasa katerega koli staleža za določeno leto pade pod ravni iz spodnje razpredelnice, se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaustavitev ciljnega ribolova ustreznega staleža:
Stalež
Omejitev ravni biomase (v tonah)

Trska iz zahodnega Baltskega morja
26 000

Trska iz vzhodnega Baltskega morja
63 000

Sled iz osrednjega Baltskega morja
430 000

Sled iz Riškega zaliva
Ni določena.

Sled iz Botnijskega morja
Ni določena.

Sled iz Botnijskega zaliva
Ni določena.

Sled iz zahodnega Baltskega morja
90 000

Papalina iz Baltskega morja
410 000

Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 6
Člen 6
Člen 6
Ukrepi v primeru ogroženosti morske plošče, iverke, romba in gladkega romba
Tehnični ohranitveni ukrepi za morsko ploščo, iverko, romb in gladki romb
1.   Če je v znanstvenem mnenju navedeno, da je ohranjanje staležev morske plošče, iverke, romba ali gladkega romba v Baltskem morju ogroženo, je Komisija v skladu s členom 15 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o posebnih ohranitvenih ukrepih za ogrožen stalež in v zvezi s katerim od naslednjih elementov:
1.   Če je v znanstvenem mnenju navedeno, da so potrebni popravni ukrepi, da se zagotovi upravljanje staležev morske plošče, iverke, romba ali gladkega romba v Baltskem morju v skladu s previdnostnim pristopom, je Komisija v skladu s členom 15 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o posebnih ohranitvenih ukrepih za prilov morske plošče, iverke, romba in gladkega romba in v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi:
(c)  (a) prilagoditev ribolovne zmogljivosti in ribolovnega napora;
(a)   prilagoditev ribolovne zmogljivosti in ribolovnega napora;
(d)(b) tehnični ukrepi, vključno z:
(1)  lastnostmi ribolovnega orodja, zlasti velikostjo mrežnega očesa, debelino vrvi, velikostjo opreme;
(b)  lastnost ribolovnega orodja, zlasti velikost mrežnega očesa, debelino vrvi, velikost opreme;
(2)  uporabo ribolovnega orodja, zlasti časom ribolova in globino, na kateri se orodje uporablja:
(c)  uporaba ribolovnega orodja, zlasti čas ribolova in globina, na kateri se orodje uporablja:
(3)  prepovedjo ali omejitvijo ribolova na določenih območjih;
(d)  prepoved ali omejitev ribolova na določenih območjih;
(4)  prepovedjo ali omejitvijo ribolova v določenih časovnih obdobjih;
(e)  prepoved ali omejitev ribolova v določenih časovnih obdobjih;
(5)  najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja.
(f)  najmanjša referenčna velikost ohranjanja;
(g)  druge lastnosti, povezane s selektivnostjo.
2.   Ukrepi iz odstavka 1 so namenjeni uresničevanju cilja iz člena 3(1)(b) in temeljijo na znanstvenem mnenju.
2.   Ukrepi iz odstavka 1 so namenjeni uresničevanju cilja iz točke (b) člena 3(1) in uskladitvi z okoljsko zakonodajo Unije, kot je določeno v členu 3a, ter temeljijo na najboljšem znanstvenem mnenju, ki je na voljo.
3.   Zadevne države članice lahko v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 predložijo skupna priporočila za posebne ohranitvene ukrepe iz odstavka 1.
3.   Zadevne države članice lahko v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 predložijo skupna priporočila za posebne ohranitvene ukrepe iz odstavka 1.
3a.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje z Evropskim parlamentom in ustreznim svetovalnim odborom.
3b.  Komisija v posvetovanju z zadevnimi državami članicami eno leto po sprejetju delegiranih aktov iz odstavka 1 in nato vsako leto opravi analizo njihovega učinek. Če se pri analizi izkaže, da delegirani akt ne ustreza trenutnim razmeram, lahko zadevna država članica predloži skupno priporočilo v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 7
Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 obveznost iztovarjanja za zadevne staleže in morsko ploščo ne velja pri ribolovu z naslednjim orodjem: mrežnimi pastmi, vršami in košarami.
Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 obveznost iztovarjanja za trsko ne velja pri ribolovu z naslednjim orodjem: mrežnimi pastmi, vršami in košarami, kogoli in mrežnimi pregradami.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2
2.   Ukrepi iz člena 1 so namenjeni uresničevanju ciljev iz člena 3 in zlasti zaščiti nedoraslih ali drstečih se rib.
2.   Ukrepi iz člena 1 so namenjeni uresničevanju ciljev iz člena 3, zlasti zaščiti nedoraslih ali drstečih se rib, pa tudi uskladitvi z okoljsko zakonodajo Unije, kot je določeno v členu 3a, ter zagotavljanju, da se čim bolj zmanjša negativen vpliv ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 – točka a
(a)   o specifikacijah v zvezi s ciljnimi vrstami in najmanjšo velikostjo mrežnih očes iz členov 3 in 4 Uredbe (ES) št. 2187/2005, ki so določeni v prilogah II in III;
(a)   o specifikacijah v zvezi s ciljnimi vrstami, najmanjšo velikostjo mrežnih očes in minimalno referenčno velikostjo ohranjanja, določenih v prilogah II, III in IV Uredbe (ES) št. 2187/2005 in navedenih v členih 3, 4 in 14(1) navedene uredbe;
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 – točka f
(f)  o prepovedi ribolova z vlečno mrežo za Riški zaliv iz člena 22 navedene uredbe.
črtano
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Poleg tega Komisija pred sprejetjem tehničnih ukrepov skuša upoštevati najnovejše znanstvene študije, vključno s študijami ICES.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 4 b (novo)
4b.  V obdobju drstenja trske je prepovedan pelagični ribolov, pri katerem se uporablja nepremično orodje z velikostjo mrežnega očesa, ki je manjša od 110 mm ali 120 mm v primeru prevese.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Poglavje VI a (novo)
POGLAVJE VIa
POSEBNI UKREPI
Člen 9a
Posebni ukrepi
1.  Od 1. maja do 31. oktobra je prepovedana kakršna koli ribolovna dejavnost na območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje geografske lege, ki se merijo v skladu s koordinatnim sistemom WGS84:
(a)  Področje 1:
–  55° 45′ N, 15° 30′ E
–  55° 45′ N, 16° 30′ E
–  55° 00′ N, 16° 30′ E
–  55° 00′ N, 16° 00′ E
–  55° 15′ N, 16° 00′ E
–  55° 15′ N, 15° 30′ E
–  55° 45′ N, 15° 30′ E
(b)  Področje 2:
–  55° 00′ N, 19° 14′ E
–  54° 48′ N, 19° 20′ E
–  54° 45′ N, 19° 19′ E
–  54° 45′ N, 18° 55′ E
–  55° 00′ N, 19° 14′ E
(c)  Področje 3:
–  56° 13′ N, 18° 27′ E
–  56° 13′ N, 19° 31′ E
–  55° 59′ N, 19° 13′ E
–  56° 03′ N, 19° 06′ E
–  56° 00′ N, 18° 51′ E
–  55° 47′ N, 18° 57′ E
–  55° 30′ N, 18° 34′ E
–  56° 13′ N, 18° 27′ E.
2.  Vsa plovila Unije s skupno dolžino osem metrov ali več, ki imajo na krovu ali uporabljajo orodje za ribolov trske v Baltskem morju v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 2187/2005, imajo posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju.
3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15 v zvezi s spremembo tega člena, kjer je potrebno za uresničevanje ciljev iz člena 3 ter zlasti za zaščito nedoraslih ali drstečih se rib.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 10
Člen 10
Člen 10
Regionalno sodelovanje
Regionalno sodelovanje
1.   Člen 18(1) do (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe iz tega poglavja.
1.   Člen 18(1) do (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe iz členov 6, 8 in 9 te uredbe.
2.   Zadevne države članice lahko v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 skupna priporočila predložijo v naslednjih rokih:
2.   Zadevne države članice lahko po posvetovanju z regionalnimi svetovalnimi sveti predložijo morebitna skupna priporočila iz členov 6(3), 8(3) in 9(4) prvič najpozneje dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te uredbe in nato dvanajst mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 14, vendar najpozneje do 1. septembra za ukrepe, ki zadevajo države članice. Priporočila lahko predložijo tudi v primeru, da se stanje katerega od staležev, ki jih zajema načrt, nenadoma spremeni, če se priporočeni ukrepi zaradi znanstvenega mnenja zdijo potrebni ali upravičeni.
a)  za ukrepe iz člena 6(1) in v zvezi z določenim koledarskim letom najpozneje do 1. septembra prejšnjega leta;
b)  za ukrepe iz členov 8(1) in 9(1) prvič najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe in nato šest mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 14.
2a.  Tudi pristojni svetovalni sveti lahko v skladu s časovnim razporedom iz odstavka 2 predložijo priporočila.
2b.  Vsako odstopanje Komisije od skupnih priporočil se predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu in je lahko predmet pregleda.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 12
Člen 12
Člen 12
Predhodno obveščanje
Predhodno obveščanje
1.  Z odstopanjem od člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 obveznost predhodnega obveščanja iz navedenega člena velja za
1.  Z odstopanjem od člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 obveznost predhodnega obveščanja iz navedenega člena velja:
kapitane ribiških plovil Unije, katerih skupna dolžina je osem metrov ali več, ki imajo na krovu najmanj 300 kg staleža trske
(a)   pri ribiških plovilih, ki lovijo trsko, za kapitane ribiških plovil Unije, katerih skupna dolžina je osem metrov ali več, ki imajo na krovu najmanj 300 kilogramov staleža trske;
dve toni pelagičnega staleža.
(b)  pri ribiških plovilih, ki lovijo sled in/ali papalino, za kapitane ribiških plovil Unije, katerih skupna dolžina je osem metrov ali več in ki imajo na krovu najmanj dve toni pelagičnega staleža.
2.  Z odstopanjem od člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 je predhodno obdobje obveščanja iz navedenega člena vsaj ena ura pred predvidenim prihodom v pristanišče.
2.  Z odstopanjem od člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 je predhodno obdobje obveščanja iz navedenega člena vsaj ena ura pred predvidenim prihodom v pristanišče. Pristojni organi obalnih držav članic lahko za vsak primer posebej dovolijo zgodnejši vstop v pristanišče, če so izpolnjeni pogoji za ustrezne nadzorne ukrepe.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 13 – točka b
(b)   5 ton pelagičnih staležev.
(b)   2 toni pelagičnih staležev.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 14
Člen 14
Člen 14
Ocena načrta
Ocena načrta
Komisija zagotovi, da se ocena učinkov tega načrta na staleže, zajete v tej uredbi, in ribolove, ki te staleže izkoriščajo, da se zlasti upoštevajo spremembe znanstvenega mnenja, izvede šest let po začetku veljavnosti načrta in nato vsakih nadaljnjih šest let. Komisija rezultate teh ocen predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.
Komisija tri leta po začetku veljavnosti te uredbe in nato vsakih pet let oceni učinek večletnega načrta na staleže, zajete v tej uredbi, in ribolove, ki te staleže izkoriščajo, zlasti kar zadeva napredek, dosežen pri obnavljanju in ohranjanju staležev rib nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Komisija rezultate te ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter lahko po potrebi in ob upoštevanju najnovejšega znanstvenega mnenja predlaga prilagoditve večletnega načrta in da pobudo za spremembo delegiranih aktov.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Poglavje IX a (novo)
POGLAVJE IXa
PODPORA IZ EVROPSKEGA SKLADA ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO
Člen 14a
Podpora iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo
Za namene točke (c) člena 33(1) Uredbe (EU) št. 508/2014 večletni načrt iz te uredbe velja za večletni načrt v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2
2.   Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6, 8 in 9 se prenesejo na Komisijo za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.
2.   Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6, 8 in 9 se prenesejo na Komisijo za obdobje petih let od 1. septembra 2015. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 16
Člena 20 in 21 Uredbe (ES) št. 2187/2005 se črtata.
Uredba (ES) št. 2187/2005 se spremeni:
1.  Člen 13(3) se črta.
2.  V Prilogi IV se v stolpcu „Najmanjša velikost“ besede „38 cm“ za najmanjšo dovoljeno velikost ohranjanja za trsko nadomestijo s „35 cm“.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 61(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A8-0128/2015).


Obveznost iztovarjanja ***I
PDF 319kWORD 96k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb Sveta (ES) št. 850/98, (ES) št. 2187/2005, (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 2347/2002 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1434/98 glede obveznosti iztovarjanja (COM(2013)0889 – C7-0465/2013 – 2013/0436(COD))
P8_TA(2015)0105A8-0060/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0889),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0465/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. aprila 2014(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. februarja 2015, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0060/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. aprila 2005 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/ Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb Sveta (ES) št. 850/98, (ES) št. 2187/2005, (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 2347/2002 in (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1379/2013 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede obveznosti iztovarjanja ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1434/98

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/812.)

(1) UL C 311, 12.9.2014, str. 68.


Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in Rusijo, da se upošteva pristop Hrvaške k EU ***
PDF 242kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Rusko federacijo na drugi, da se upošteva pristop Republike Hrvaške k Evropski uniji (11878/2014 – C8-0006/2015 – 2014/0052(NLE))
P8_TA(2015)0106A8-0129/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11878/2014),

–  ob upoštevanju osnutka Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (11513/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členi 91, 100(2), 207, 212 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0006/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1) ter členov 99(2) in 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0129/2015),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ruske federacije.


Pregled izvajanja bolonjskega procesa
PDF 203kWORD 119k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2015 o pregledu izvajanja bolonjskega procesa (2015/2039(INI))
P8_TA(2015)0107A8-0121/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in zlasti njenega člena 26,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti člena 14,

–  ob upoštevanju skupne deklaracije o harmonizaciji arhitekture evropskega visokošolskega sistema, ki so jo 25. maja 1998 v Parizu podpisali štirje ministri, pristojni za visoko šolstvo v Franciji, Nemčiji, Italiji in Združenem kraljestvu (Sorbonska deklaracija)(1),

–  ob upoštevanju skupne deklaracije, ki so jo 19. junija 1999 v Bologni podpisali ministri za šolstvo iz 29 evropskih držav (Bolonjska deklaracija)(2),

–  ob upoštevanju sporočila konference evropskih ministrov za visoko šolstvo, ki je potekala 28. in 29. aprila 2009 v mestih Leuven in Louvain-la-Neuve(3),

–  ob upoštevanju budimpeško-dunajske deklaracije, ki so jo 12. marca 2010 sprejeli ministri za šolstvo iz 47 držav in s katero je bil uradno vzpostavljen evropski visokošolski prostor(4),

–  ob upoštevanju sporočila konference ministrov za visoko šolstvo in tretjega foruma o bolonjski politiki z dne 26. in 27. aprila 2012(5),

–  ob upoštevanju strategije za mobilnost 2020 v evropskem visokošolskem prostoru, sprejete na ministrski konferenci o evropskem visokošolskem prostoru 26. in 27. aprila 2012 v Bukarešti(6),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe št. (EU) 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI)(7),

–  ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 za olajšanje izdaje enotnih vizumov, ki jih države članice izdajajo za kratkoročno bivanje raziskovalcem iz tretjih držav, ki potujejo znotraj Skupnosti z namenom izvajanja znanstvenih raziskav(8),

–  ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu(9),

–  ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje(10),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje pri izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)(11),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 26. novembra 2009 o izoblikovanju vloge izobraževanja v brezhibno delujočem trikotniku znanja(12),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 11. maja 2010 o internacionalizaciji visokošolskih ustanov(13),

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 28. junija 2011 o politikah za zmanjševanje osipa(14),

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 28. junija 2011 – Mladi in mobilnost – spodbujanje učne mobilnosti mladih(15),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. maja 2006 z naslovom Uresničevanje agende za posodobitev univerz: izobraževanje, raziskave in inovacije (COM(2006)0208),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2010 z naslovom Evropska digitalna agenda (COM(2010)0245),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom Spodbujanje rasti in delovnih mest – program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov (COM(2011)0567),

–  ob upoštevanju poročila z naslovom Visokošolsko izobraževanje v Evropi 2009: razvoj bolonjskega procesa (Eurydice, Evropska komisija, 2009)(16),

–  ob upoštevanju poročila z naslovom Osredotočanje na visokošolsko izobraževanje v Evropi 2010: vpliv bolonjskega procesa (Eurydice, Evropska komisija, 2010)(17),

–  ob upoštevanju poročila z naslovom Osredotočanje na visokošolsko izobraževanje v Evropi 2012: vpliv bolonjskega procesa (Eurydice, Evropska komisija, 2012)(18),

–  ob upoštevanju raziskave Eurobarometer o visokošolski reformi, izvedeni med učitelji leta 2007(19),

–  ob upoštevanju raziskave Eurobarometer o visokošolski reformi, ki so jo opravili med študenti leta 2009(20),

–  ob upoštevanju objave Eurostata z dne 16. aprila 2009 z naslovom Bolonjski proces v visokošolskem izobraževanju v Evropi – ključni kazalniki glede socialne razsežnosti in mobilnosti(21),

–  ob upoštevanju končnega poročila mednarodne konference o financiranju visokošolskega izobraževanja, ki je potekala 8. in 9. septembra 2011 v Erevanu v Armeniji(22),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o bolonjskem procesu in mobilnosti študentov(23),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o dialogu med univerzami in podjetji: novo partnerstvo za posodobitev univerz(24),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2012 o prispevku Evropskih institucij h konsolidaciji in napredku bolonjskega procesa(25),

–  ob upoštevanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI)(26),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0121/2015),

A.  ker bi moral biti poudarek bolonjskega procesa v sedanjih gospodarskih razmerah na uresničevanju ciljev razvoja najvišje možne ravni znanja in inovacij za državljane s pomočjo širokega dostopa do izobraževanja in s stalnim osveževanjem tega znanja; ker bi se to moralo odražati v pregledu strategije Evropa 2020 ter pri izvajanju Junckerjevega naložbenega načrta za Evropo;

B.  ker analize kažejo, da ima skoraj vsak tretji delodajalce v EU težave pri iskanju ustrezno usposobljenih zaposlenih; ker s stališča cilja zmanjšanja neusklajenosti med ponudbo spretnosti in njihovim povpraševanjem v EU (razkorak med poklicnimi spretnostmi posameznika in povpraševanjem na trgu dela), bolonjska reforma do zdaj ni bila preveč uspešna; ker je ta neusklajenost postala osrednji izziv za Evropo, saj vpliva na vse družbene sloje, od produktivnosti in učinkovitosti podjetij do sedanje in prihodnje dobrobiti mladih;

C.  ker se problem brezposelnosti mladih ni veliko izboljšal od začetka krize leta 2008; ker je bilo konec leta 2014 v EU okoli 5 milijonov brezposelnih mladih, mlajših od 25 let;

D.  ker bi moral biti po besedah filozofa zaščitni znak univerz iskanje resnice in lepote, poleg njihove dolžnosti, da usposobijo nove strokovnjake, znanstvenike, inženirje, učitelje, zdravnike, politike in državljane;

E.  ker je treba univerze obravnavati kot dejanske glavne akterje bolonjskega procesa, ki presegajo podporno vlogo regionalnih in nacionalnih institucij na področju usklajevanja, regulacije in virov;

F.  ker ta medvladna pobuda, ki se izvaja v sodelovanju z akademskim svetom, vključuje prizadevanja, da bi zagotovili skupni evropski odziv na resne težave v mnogih državah, vendar to ni dovolj;

G.  ker je dejanski namen bolonjskega procesa podpreti mobilnost in internacionalizacijo ter zagotoviti združljivost in primerljivost standardov in kakovosti različnih visokošolskih sistemov, ob upoštevanju avtonomije univerz, s tem pa prispevati k oblikovanju resnično demokratičnega evropskega prostora, ki bo državljanom nudil enake možnosti;

H.  ker je treba oceniti napredek, dosežen v zadnjih 15 letih, in pri tem upoštevati uspeh v smislu medregionalnega sodelovanja ter stalne težave in neenakomerno doseganje zastavljenih ciljev;

I.  ker se z bolonjskim procesom v večini držav usmerja in spodbuja reforme izobraževanja, v nekaterih državah pa se ga lahko dojema kot birokratsko breme zaradi slabe komunikacije in nerazumevanja njegove prave vizije;

J.  ker je pomembno priznati vseevropski značaj bolonjskega procesa, pa tudi sodelovanje vseh akterjev, vključno s študenti, učitelji, raziskovalci in neučiteljskim osebjem;

K.  ker je nadvse pomembno, da imajo v tem času gospodarske krize izobraževanje, usposabljanje, vključno s strokovnim usposabljanjem, znanjem in raziskavami še naprej in vse večjo finančno podporo;

L.  ker je v tem stalno spreminjajočem se okviru treba ponovno potrditi politično zavezanost, na kateri temelji bolonjski proces, in sodelovanje evropskih institucij, nacionalnih vlad in vseh ostalih ustreznih deležnikov pri izvajanju procesa;

Vloga bolonjskega procesa

1.  ugotavlja, da so izobraževanje in raziskave eden glavnih stebrov naše družbe, kar zadeva spodbujanje razvoja sposobnosti, rasti in ustvarjanja delovnih mest; poudarja, da je za učinkovito reševanje vprašanja revščine, družbene neenakosti in brezposelnosti, predvsem mladih, nujno treba več vlagati v izobraževanje in spodbujati socialno vključenost;

2.  ugotavlja, da bi bolonjski proces lahko pomagal pri reševanju neusklajenosti med ponudbo spretnosti in njihovem povpraševanjem v EU, če bi študentom omogočil pridobivanje in razvoj sposobnosti, ki jih zahteva trg dela, s tem pa bi lahko dosegel pomemben cilj izboljšanja zaposljivosti diplomantov;

3.  se zaveda vloge bolonjskega procesa pri ustvarjanju Evrope znanja; poudarja, da so širjenje znanja, izobraževanja in raziskav ključne prvine strategije Evropa 2020 in prispevajo k spodbujanju evropskega državljanstva; tudi poudarja potrebo po posvetovanju znotraj visokošolske skupnosti (učitelji, študenti in neučiteljsko osebje), da bi razumeli nasprotovanje reformam, povezanim z bolonjskim procesom, in potrebo po zagotavljanju brezplačnega in dostopnega javnega izobraževanja za vse, ki bo ustrezalo potrebam družbe;

4.  ugotavlja, da so bolonjske reforme privedle do vzpostavitve evropskega visokošolskega prostora in omogočile dosežke v zadnjih 15 letih, saj se je zaradi njih izboljšala primerljivost visokošolskih struktur, povečala mobilnost, uvedeni so bili sistemi za zagotavljanje kakovosti, omogočeno je priznavanje diplom, izboljšala se je kakovost izobraževalnih sistemov pa tudi privlačnost visokošolskega izobraževanja v Evropi;

5.  ugotavlja, da je v okviru bolonjskega procesa potrebno še veliko prizadevanj na področju prilagajanja izobraževalnih sistemov potrebam trga dela in izboljšanja splošne zaposljivosti in konkurenčnosti ter privlačnosti visokošolskega izobraževanja v Evropi; ugotavlja, da bi morale biti evropske visokošolske ustanove sposobne se hitro odzvati na gospodarske, kulturne, znanstvene in tehnološke spremembe v sodobni družbi, da bi polno izrabile potencial za spodbujanje rasti, zaposljivosti in socialne kohezije;

6.  je seznanjen s cilji za naslednja leta ter nacionalnimi prednostnimi nalogami za ukrepe v letu 2015, določenimi na ministrski konferenci o evropskem visokošolskem prostoru leta 2012 v Bukarešti, ter s priporočili za strategijo 2020 o mobilnosti v evropskem visokošolskem prostoru, v katerih se zagovarja ustanovitev novih observatorijev, oblikovanje novih pristopov k različnim evropskim univerzitetnim skupnostim in uvedba novih sistemov za vključevanje članov teh skupnosti v postopek prenove tega načrta;

Prednostne naloge in izzivi

7.  poziva države evropskega visokošolskega prostora, naj izvajajo dogovorjene skupne reforme za pospešitev doseganja ciljev bolonjskega procesa in okrepitev verodostojnosti evropskega visokošolskega prostora; spodbuja podporo državam, ki se soočajo s težavami pri izvajanju teh reform; v zvezi s tem podpira vzpostavitev obsežnih partnerstev med državami, regijami in pomembnimi deležniki;

8.  poziva države članice, naj še izboljšajo in posodobijo ocenjevanje visokošolskih zavodov ob upoštevanju standardov, ki so bili pred tem določeni v izobraževalnih sistemih na mednarodni ravni, in z nagrajevanjem odličnosti, da bi spodbudili razvoj znanja, raziskav in znanosti;

9.  poudarja pomen ohranjevanja raznolikosti poučevanja, vključno z raznolikostjo jezikov; spodbuja države članic, naj povečajo štipendije in zagotovijo, da bodo zlahka dostopne;

10.  poudarja, da si je treba še bolj prizadevati za razvoj evropskega visokošolskega prostora in graditi na napredku pri doseganju njegovih ciljev in v sodelovanju z evropskim območjem izobraževanja in usposabljanja, evropskim prostorom za vseživljenjsko učenje in evropskim raziskovalnim prostorom;

11.  poziva vse deležnike, povezane z izvajanjem bolonjskega procesa, naj izboljšajo zagotavljanje kakovosti, da bi dosegli uresničitev evropskega visokošolskega prostora, ki kot pojem akademske odličnosti po vsem svetu izboljšuje svojo privlačnost;

12.  poziva države članice, tudi države evropskega visokošolskega prostora in vso EU, naj spodbujajo razumevanje javnosti bolonjskega procesa in njeno podporo procesu, vključno z ukrepanjem na osnovni ravni, da bi dosegli učinkovitejšo in bolj dinamično udeležbo pri doseganju njegovih ciljev;

13.  poudarja, da ima Komisija kot članica bolonjskega procesa pomembno vlogo pri ustvarjanju evropskega visokošolskega prostora in jo poziva, naj v tej vlogi tudi spodbudi ta proces in pospeši prizadevanja za doseganje zastavljenih ciljev;

14.  poudarja, da je treba med omenjene cilje vključiti kakovost izobraževanja in raziskav v terciarnem sektorju; meni, da bi bil eden od kazalnikov izpolnjevanja teh ciljev izboljšana zaposljivost diplomantov, kar je tudi cilj strategije Evropa 2020;

15.  poziva, naj vlade, visokošolski zavodi in raziskovalni inštituti začnejo dialog, da bodo razpoložljiva sredstva porabljena namensko, čim boljše in učinkovitejše ter da se bodo poiskali novi in raznoliki modeli financiranja kot dopolnilo javnemu financiranju; prav tako poudarja pomen Obzorja 2020 kot gonila skupnih raziskovalnih projektov evropskih visokošolskih zavodov in je zaskrbljen zaradi nenehnih poskusov zniževanja njegovih sredstev, medtem ko na drugih področjih proračun ostaja nespremenjen;

16.  poziva vlade, naj izboljšajo učinkovitost porabe javnih sredstev v izobraževanju in spoštujejo krovni cilj EU, da se do leta 2020 vloži 3 % BDP EU v raziskave in razvoj; poudarja, da je potrebno ambiciozno financiranje izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti, saj je to eno od ključnih orodij za zagotavljanje dostopa do kakovostnega izobraževanja za vse, pa tudi za boj proti gospodarski krizi in brezposelnosti;

17.  poudarja potencialne možnosti za financiranje visokošolskega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki naj bi ga zagotavljal Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI); je zaskrbljen zaradi načrtovanega zmanjšanja sredstev za Obzorje 2020, ki so neposredno povezana z raziskavami in izobraževanjem, v dobro Evropskega sklada za strateške naložbe;

18.  opozarja, da bo znižanje sredstev za Obzorje 2020 nedvomno vplivalo na polno izvajanje bolonjskega procesa, in zato Evropsko komisijo poziva, naj umakne takšne predloge;

19.  spodbuja tako pristop od zgoraj navzdol kot tudi od spodaj navzgor, ki zajemata celotno akademsko skupnost in socialne partnerje, ter poziva k politični udeležbi in sodelovanju ministrov evropskega visokošolskega prostora pri oblikovanju skupne strategije za uresničitev bolonjskih reform;

20.  poziva k nadaljnjemu razvoju študijskih programov z jasno zastavljenimi cilji, ki bodo omogočali pridobitev potrebnega znanja in skupek splošnih in strokovnih spretnosti, da bodo lahko diplomanti izpolnjevali zahteve na trgu dela ter bodo imeli zmogljivosti za vseživljenjsko učenje, pa tudi, še pomembneje, za vključevanje državljanov; podpira polno izvajanje evropskega okvira za potrjevanje strokovnih kvalifikacij;

21.  poudarja vlogo področij naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter njihov pomen za družbo, gospodarstvo in zaposljivost diplomantov;

22.  poziva k pravilnemu izvajanju evropskega sistema zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS) in priloge k diplomi v evropskem visokošolskem prostoru, saj so to ključna orodja, povezana z delovno obremenitvijo študentov in učnimi rezultati, da bi olajšali mobilnosti in študentom omogočili zbiranje akademskih in zunajšolskih dosežkov;

23.  poudarja pomen zagotavljanja vzajemnega priznavanja in združljivosti univerzitetnih diplom za krepitev sistema za zagotavljanje kakovosti na evropski ravni in v vseh državah evropskega visokošolskega prostora, v skladu z revidirano različico evropskih standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru; poziva vse države evropskega visokošolskega prostora in njihove agencije za zagotavljanje kakovosti, naj se pridružijo evropskima mrežama za zagotavljanje kakovosti (ENQA in EQAR);

24.  spodbuja partnerice v bolonjskem procesu, zlasti pa Komisijo, naj ob vstopu diplomantov v svet dela redno merijo neusklajenost med ponudbo spretnosti in kompetenc ter povpraševanjem po njih;

25.  poudarja pomen cilja iz strategije Evropa 2020, po katerem naj bi 40 % oseb v starosti od 30 do 34 let pridobilo terciarno izobrazbo ter ustrezne spretnosti in kompetence, da bi lahko dobili zaposlitev, ki jim bo v zadovoljstvo;

26.  poudarja vrednost okvira kvalifikacij za večjo preglednost in poziva vse države bolonjskega procesa, naj poskrbijo, da bo njihov okvir kvalifikacij združljiv z evropskim okvirom in evropskim visokošolskim prostorom;

27.  poudarja, da je treba nacionalne okvire kvalifikacij v številnih državah članicah še prilagoditi evropskemu okviru, pa tudi evropskim standardom in smernicam za zagotavljanje kakovosti; ugotavlja, da številni nacionalni okviri kvalifikacij še vedno niso vpisani v evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu;

28.  dodaja, da je mobilnost študentov, učiteljev, raziskovalcev in neučiteljskega osebja ena od glavnih prednostnih nalog bolonjskega procesa; poziva države članice, naj izboljšajo možnosti za mobilnost in njeno kakovost, ter poudarja, da je treba boljše izvajati strategijo Mobilnost 2020 v evropskem visokošolskem prostoru in izpolniti količinski cilj 20 % mobilnosti med študenti do leta 2020; glede tega poudarja bistveno vlogo programa Erasmus+ in Obzorja 2020 ter pomen zagotavljanja njunega nemotenega in učinkovitega izvajanja in spodbujanja; poudarja, da bi morale biti štipendije, povezane s programom Erasmus+, izvzete iz obdavčitve in socialnih prispevkov;

29.  poziva k temu, da bi se mobilnost študentov postopno vključila v uradni študijski program univerz;

30.  poudarja, da je treba v programe mobilnosti EU vključiti ustrezno število študentov in predavateljev s področja umetnosti in glasbe;

31.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj med merila za razvrščanje univerz in visokošolskih zavodov vključijo partnerstva na evropski in mednarodni ravni ter ureditev mobilnosti;

32.  se zaveda osrednje vloge visokošolskih zavodov pri spodbujanju mobilnosti in opremljanju diplomantov in raziskovalcev z znanjem in spretnostmi, ki so potrebni za uspeh pri iskanju zaposlitve v globalnem gospodarstvu;

33.  poziva države članice, EU in evropski visokošolski prostor, naj povečajo mobilnost s spodbujanjem učenja jezikov, odpravijo upravne ovire ter zagotovijo ustrezne mehanizme finančne podpore in prenosljivost štipendij in posojil; ugotavlja, da je mobilnost manj dostopna za študente iz manj premožnih okolij;

34.  poudarja, da so se izobraževalni vzorci v zasnovi, pa tudi pri izvajanju programov premaknili k bolj študentsko usmerjenemu pristopu, ki vključuje osebni razvoj študentov; poudarja pomen udeležbe študentov pri upravljanju visokega izobraževanja;

35.  poudarja, da bi se morali študijski programi osredotočati na dolgoročno povpraševanje na trgu; poudarja tudi, da zaposljivost pomeni obvladovanje raznovrstnih kompetenc, ki študente pripravijo na trg dela in jih usposobijo za vseživljenjsko učenje; glede tega spodbuja aktiven dialog in nacionalno in čezmejno sodelovanje med univerzami in podjetji pri programih in pripravništvu, ki bosta pripomogla k premagovanju gospodarske krize, spodbujala gospodarsko rast ter prispevala k družbi, k temelji na znanju, in s tem omogočila priložnosti v širšem družbenem smislu; spodbuja visokošolske zavode, naj bodi odprti za naddisciplinarne študije, ustvarjanje univerzitetnih raziskovalnih inštitutov in sodelovanje z različnimi partnerji;

36.  poudarja, da je treba zagotoviti obsežne priložnosti za vseživljenjsko učenje in dodatne oblike učenja, kot so neformalno in priložnostno izobraževanje, ki je zelo pomembno za razvoj mehkih veščin;

37.  poziva k prizadevanjem za okrepitev povezave med visokošolskim izobraževanjem, raziskavami in inovacijami, tudi s spodbujanjem izobraževanja na podlagi raziskovanja, ter poudarja, da je program Obzorje 2020 ključni mehanizem financiranja za spodbujanje raziskav; poziva k bolj usklajenim ukrepom za spodbujanje bolonjskega procesa, kot sta programa Obzorje 2020 in Erasmus+;

38.  poziva k prožnejšim učnim potem, ki vključujejo programe skupnih diplom in interdisciplinarne študije in podpirajo inovacije, ustvarjalnost, poklicno izobraževanje in usposabljanje, dualno izobraževanje in podjetništvo v visokem šolstvu, poleg tega poziva, naj se razišče potencial novih tehnologij in digitalizacije ter IKT za obogatitev učenja in poučevanja ter za dodatni razvoj številnih spretnosti in novih vzorcev učenja, poučevanja in ocenjevanja;

39.  poziva visokošolske zavode, javne uprave, socialne partnerje in podjetja, naj neprestano sodelujejo v dialogu, da bi olajšali in izboljšali zaposljivost; v zvezi s tem poudarja, da je treba v razpravi nameniti poudarek neizrabljenemu potencialu visokega šolstva v smislu spodbujanja rasti in zaposlovanja; poziva države evropskega visokošolskega prostora in visokošolske zavode, naj okrepijo sodelovanje, da bi zagotovile kakovostna pripravništva in vajeništva, ter naj okrepijo mobilnost na tem področju; poudarja, da bi morali deležniki bolje sodelovati pri dvigovanju temeljnih kvalifikacij in prenovi kvalificirane delovne sile, pa tudi pri boljšem, bolj dostopnem in kakovostnejšem poklicnem svetovanju in zaposlovanju; ugotavlja, da bi bilo treba še dodatno spodbuja to, da se v študijske programe vključi pripravništvo in učenje na delovnem mestu;

40.  poudarja, da je treba beguncem s priznanim statusom omogočiti dostop do vseh ustanov v evropskem visokošolskem prostoru in jim omogočiti, da si z izobrazbo zgradijo neodvisno življenje; poudarja še, da bi bilo treba dodatno sprostiti izdajanje dovoljenj za prebivanje diplomantom, ki iščejo kvalificirano poklicno dejavnost; poudarja, da bi bilo treba okrepiti prizadevanja za vzajemno priznavanje beguncev s priznanim statusom, zlasti z vidika mobilnosti teh študentov;

41.  poudarja, da imajo države članice in vsi visokošolski zavodi iz evropskega visokošolskega prostora nalogo, da zagotovijo kakovostno izobraževanje, ki bo ustrezalo socialnim in gospodarskim izzivom, in poudarja potrebo po njihovem tesnem medsebojnem sodelovanju za doseganje ciljev, zastavljenih z bolonjskim procesom;

42.  ugotavlja, da je le nekaj držav članic izdelalo celovito strategijo za vključevanje študentov iz nižjega družbeno-gospodarskega okolja v visoko šolstvo, in se s tem spopadlo s problemom tako imenovanega socialnega filtra;

43.  poziva k večjemu vključevanju srednješolskih učiteljev v bolonjski proces, v smislu njihovega kakovostnejšega usposabljanja in poklicne mobilnosti, da bi izpolnili nove izobraževalne potrebe in potrebe po usposabljanju, ki jih narekuje družba, temelječa na znanju, in bi prispevali k večji uspešnosti študentov;

44.  poudarja vlogo izobraževanja, njegove kakovosti in poučevalnega poslanstva pri izoblikovanju prihodnjih generacij, prispevanju k večji socialni in ekonomski koheziji, pa tudi pri ustvarjanju novih delovnih mest, večji konkurenčnosti in potencialu za rast; v zvezi s tem poziva k boljšemu priznavanju pomena učiteljskega poklica;

45.  poziva k gospodarskim in družbenim prizadevanjem za večjo socialno vključenost z zagotavljanjem pravičnega in odprtega dostopa do kakovostnega izobraževanja za vse, lajšanjem priznavanja univerzitetnih in poklicnih kvalifikacij, pa tudi študijskih obdobij v tujini in predhodnega učenja, programov za pridobivanje mehkih veščin, programov za neformalno in priložnostno učenje, ter z zagotavljanjem ustreznega izobraževanja za raznoliko študentsko populacijo prek vseživljenjskega učenja;

46.  poudarja socialno razsežnost bolonjskega procesa; poziva k ukrepanju za večjo udeležbo nezadostno zastopanih in prikrajšanih skupin, tudi z mednarodnimi programi mobilnosti;

47.  poudarja vlogo, ki jo ima mobilnost na področju izobraževanja pri medkulturnem učenju, zato bi bilo treba v okviru bolonjskega procesa sprejeti dejavne ukrepe za spodbujanje medkulturnega znanja in spoštovanja med študenti;

48.  poziva k prizadevanjem za razvoj strategije za zunanjo razsežnost evropskega visokošolskega prostora prek sodelovanja z drugimi regijami po svetu, da bi povečali njegovo konkurenčnost in privlačnost na svetovni ravni, izboljšali obveščenost o evropskem visokošolskem prostoru, okrepili sodelovanje na temelju partnerstev, okrepili politični dialog in še dodatno priznavali kvalifikacije;

49.  poudarja potrebo po boljšemu zbiranju podatkov med državami evropskega visokošolskega prostora za boljše prepoznavanje izzivov bolonjskega procesa in odzivanje nanje;

50.  poudarja, da je naslednja ministrska konferenca o evropskem visokošolskem prostoru, ki bo maja 2015 v Erevanu, pomembna za uresničevanje cilja in za kritičen pregled napredka in pomanjkljivosti pri doseganju prednostnih nalog za obdobje 2012–2015, da bi evropski visokošolski prostor ob popolni podpori Unije spodbudili in še bolj uskladili;

o
o   o

51.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) http://www.ehea.info/Uploads/Declarations/SORBONNE_DECLARATION1.pdf
(2) http://www.ehea.info/Uploads/Declarations/BOLOGNA_DECLARATION1.pdf
(3) http://www.ehea.info/Uploads/Declarations/Leuven_Louvain-la-Neuve_Communiqu%C3%A9_April_2009.pdf
(4) http://www.ehea.info/Uploads/Declarations/Budapest-Vienna_Declaration.pdf
(5) http://www.ehea.info/Uploads/(1)/Bucharest%20Communique%202012(1).pdf
(6) http://www.ehea.info/Uploads/%281%29/2012%20EHEA%20Mobility%20Strategy.pdf
(7) UL L 354, 28.12.2013, str. 132.
(8) UL L 289, 3.11.2005, str. 23.
(9) UL L 64, 4.3.2006, str. 60.
(10) UL C 111, 6.5.2008, str. 1.
(11) UL C 119, 28.5.2009, str. 2.
(12) UL C 302, 12.12.2009, str. 3.
(13) UL C 135, 26.5.2010, str. 12.
(14) UL C 191, 1.7.2011, str. 1.
(15) UL C 199, 7.7.2011, str. 1.
(16) http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/thematic_reports/099EN.pdf
(17) http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/thematic_reports/122EN.pdf
(18) http://www.ehea.info/Uploads/(1)/Bologna%20Process%20Implementation%20Report.pdf
(19) http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl198_en.pdf
(20) http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_260_en.pdf
(21) http://ec.europa.eu/eurostat/documents/3217494/5713011/KS-78-09-653-EN.PDF/3eb9f4ec-dc39-4e51-a18b-b61eb7c2518b?version=1.0
(22) http://www.ehea.info/news-details.aspx?ArticleId=253
(23) UL C 8 E, 14.1.2010, str. 18.
(24) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 95.
(25) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 24.
(26) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za strateške naložbe in spremembi Uredb (EU) št. 129/2013 in (EU) št. 1316/2013 (COM(2015)0010).


Evropski film v digitalni dobi
PDF 265kWORD 103k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2015 o evropskem filmu v digitalni dobi (2014/2148(INI))
P8_TA(2015)0108A8-0123/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) z dne 20. oktobra 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorskih in sorodnih pravic v informacijski družbi(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. novembra 2014 o evropski avdiovizualni politiki v digitalni dobi(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2010 z naslovom Evropska digitalna agenda (COM(2010)0245),

–  ob upoštevanju prvega poročila Komisije z dne 4. maja 2012 o izvajanju Direktive 2010/13/EU (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) Avdiovizualne medijske storitve in povezane naprave: Pretekli in prihodnji vidiki (COM(2012)0203),

–  ob upoštevanju prvega poročila Komisije z dne 24. septembra 2012 o izvajanju členov 13, 16 in 17 Direktive 2010/13/EU za obdobje 2009–2010, Spodbujanje evropskih del v linearnih in avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo, načrtovanih v EU (COM(2012)0522),

–  ob upoštevanju tretjega poročila Komisije z dne 7. decembra 2012 o izzivih za evropsko filmsko dediščino iz analogne in digitalne dobe (SWD (2012)0431) glede izvajanja Priporočila 2005/865/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2005 o filmski dediščini in konkurenčnosti z njo povezanih industrijskih dejavnosti,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. decembra 2012 o vsebini na enotnem digitalnem trgu (COM(2012)0789),

–  ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z dne 24. aprila 2013 z naslovom Priprave na popolnoma zlit avdiovizualni svet: rast, ustvarjanje in vrednote (COM(2013)0231),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2013 o državni pomoči za filme in druga avdiovizualna dela(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. maja 2014 naslovom Evropski film v digitalni dobi - povezovanje kulturne raznolikosti in konkurenčnosti (COM(2012)0272),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 4. decembra 2014 o evropski kinematografiji v digitalni dobi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2011 o evropski kinematografiji v digitalni dobi(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o spletni distribuciji avdiovizualnih del v Evropski uniji(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2013 o izvajanju direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o pripravah na popolnoma zlit avdiovizualni svet(9),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0123/2015),

A.  ker je film ekonomska in kulturna dobrina, ki mnogo prispeva k rasti evropskega gospodarstva in zaposlovanju, hkrati pa oblikuje evropsko identiteto tako, da odraža kulturno in jezikovno raznolikost, promovira evropsko kulturo prek meja, spodbuja kulturno izmenjavo in vzajemno razumevanje med državljani ter prispeva k oblikovanju in razvoju kritičnega razmišljanja;

B.  ker je treba potencial kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v Evropi, zlasti potencial evropske filmske industrije, še polno izkoristiti pri promociji evropske kulturne raznolikosti in dediščine ter ustvarjanju trajnostne rasti in delovnih mest, ki bi koristili tudi drugim gospodarskim sektorjem in Evropi zagotovili konkurenčno prednost na svetovni ravni;

C.  ker je evropska filmska industrija s 1500 filmi, ki so izšli v letu 2014, med največjimi svetovnimi proizvajalci, vendar je zanjo značilna heterogenost, tako glede financiranja kot vrst produkcije;

D.  ker so za evropske filme značilne kakovost, izvirnost in raznolikost, vendar pa jih zaradi velike mednarodne konkurence pestijo omejena promocija in distribucija v Evropi ter težave pri izvozu prek meja Unije, kar se kaže v razmeroma nizkih stopnjah občinstva, obenem pa se soočajo z veliko mednarodno konkurenco in težavami pri distribuciji v Evropi in zunaj nje;

E.  ker ostaja širjenje evropskih nenacionalnih filmov v državah članicah šibko, kljub velikemu številu, ki se jih proizvede vsako leto, neevropske produkcije pa se znotraj Unije distribuirajo v širokem obsegu;

F.  ker raznolikost evropskih filmov odraža bogatost in moč evropske kulturne in jezikovne raznolikosti, kar pomeni, da je evropski filmski trg naravno razdrobljen;

G.  ker je spodbujanje kvalitetne filmske produkcije še zlasti pomembno za manjše države članice EU z majhnim številom govorcev jezika;

H.  ker evropski ustvarjalni podprogram MEDIA nudi nove vire financiranja in možnosti za distribucijo in širjenje evropskih nenacionalnih filmov ter za razvoj publike in podporo medijskemu opismenjevanju;

I.  ker bi morala biti med ključnimi cilji enotnega digitalnega trga izgradnja zaupanja v internet ter izboljšanje dostopa do zakonitih avdiovizualnih vsebin, s čimer bi prispevali k naložbam v evropske filme;

J.  ker predvajanje v kinematografih, kot prvi način uporabe, še naprej ustvarja velik del filmskih prihodkov in je zato bistvenega pomena za financiranje proizvodnje in distribucije evropskih filmov, obenem pa ima ključno vlogo za uspeh filmov v poznejših fazah predvajanja;

K.  ker bi vse več evropskim filmom s skromnim proračunom za produkcijo in promocijo koristile prožnejše strategije predvajanja ter hitrejša dostopnost v okviru storitev videa na zahtevo;

L.  ker bi z boljšo organizacijo projekcij karseda povečali potencialno občinstvo, nezakonit ogled filmov pa bi bil manj privlačen;

M.  ker člen 13(1) direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah države članice obvezuje, da zagotovijo, da ponudniki storitev na zahtevo spodbujajo evropska dela; ker se ta določba izvaja na različne načine z različnimi ravnmi zakonskih zahtev, zaradi česar so se nekateri ponudniki odločili za delovanje v državah članicah z najnižjimi zahtevami;

N.  ker je večina javnega financiranja evropske filmske industrije iz nacionalnih in evropskih virov namenjena filmski produkciji;

O.  ker je v členu 14 Uredbe (EU) št. 1295/2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa navedeno, da „Komisija vzpostavi Jamstveno shemo za kulturne in ustvarjalne sektorje“ z namenom lajšanja dostopa MSP v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih do financiranja ter omogočanja sodelujočim finančnim posrednikom, da učinkoviteje ocenijo tveganja, povezana s projekti, za katere želijo MSP pridobiti posojila in financiranje;

P.  ker je Komisija v svojem tretjem poročilu z dne 7. decembra 2012 o izzivih za evropsko filmsko dediščino iz analogne in digitalne dobe opozorila, da je digitaliziranega le 1,5 % evropske filmske dediščine; ker ta odstotek do danes ostaja enak, kljub večkrat izraženim pomislekom, da bi večji del te dediščine utegnil biti izgubljen za prihodnje generacije, kot na primer kaže primer, da se je ohranilo le 10 % nemih filmov;

Q.  ker digitalizacija in medijska konvergenca ustvarjata nove priložnosti za distribucijo in promocijo evropskega filma prek meja ter velik potencial za inovacije in fleksibilnost, kar povzroča pomembne spremembe v obnašanju in pričakovanjih gledalcev;

R.  ker je ključnega pomena zagotoviti sredstva za digitalizacijo, ohranjanje in spletno dostopnost filmske dediščine in z njo povezanega gradiva ter vzpostaviti evropske standarde za ohranjanje digitalnih filmov;

S.  ker lahko medijska in zlasti filmska pismenost državljanov prispevata k razvoju kritičnega razmišljanja in razumevanja ter spodbujata ustvarjalnost in sposobnost izražanja državljanov;

T.  ker bi morale avtorske pravice v digitalni dobi še naprej spodbujati naložbe v filmsko produkcijo in ustvarjanje ter zagotoviti ustrezno plačilo za imetnike avtorskih pravic, hkrati pa spodbujati razvoj novih storitev in čezmejnega dostopa državljanov ter kulturnim in ustvarjalnim sektorjem omogočati, da še naprej prispevajo k rasti in ustvarjanju delovnih mest;

U.  ker je treba zagotoviti učinkovito izvajanje Direktive 2012/28/EU o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del ter da so filmi, zajeti z opredelitvijo osirotelih del, javno dostopni;

Promocija, čezmejna distribucija in dostopnost

1.  spodbuja evropsko filmsko industrijo, naj še nadalje razvija nove inovativne storitve, poslovne modele in distribucijske kanale, da bi se izboljšala čezmejna dostopnost evropskih filmov v Uniji in onstran njenih meja, da bi imeli gledalci v vsej Uniji dostop do vse večje palete filmov na vse številnejših platformah; v zvezi s tem meni, da bi morala evropska filmska industrija posnemati primere najboljših komercialnih praks zunaj Unije;

2.  priznava vpliv nepooblaščene uporabe del na ustvarjalni cikel in pravice ustvarjalcev; poudarja potrebo po obsežnejši zakoniti visokokakovostni ponudbi in ozaveščanju mladih;

3.  predlaga, da se možnosti za razvoj čezmejne prenosljivosti avdiovizualnih storitev še nadalje raziščejo, ob tem pa naj se upoštevajo hitra rast videov na zahtevo in spletne transakcije v Uniji, kar bi gledalcem omogočilo dostop do filmov ne glede na to, kje se nahajajo;

4.  poudarja pomen ciljno usmerjenega marketinga v vsej Uniji, ki upošteva kulturne posebnosti evropskega občinstva, da se tako zagotovi boljša in učinkovitejša promocija evropskih filmov;

5.  skladno s tem spodbuja večji dostop do podnaslovljenih filmov, da se poveča čezmejna distribucija evropskih filmov, med gledalci poveča zavest o evropski kulturni in jezikovni raznolikosti ter izboljša medsebojno razumevanje;

6.  zlasti opozarja na vlogo programa MEDIA pri spodbujanju podnaslavljanja in sinhronizacije, da bi izboljšali razpoložljivost evropskih filmov, predvsem v izvirnih različicah s podnapisi, s pomočjo katerih se spodbuja distribucija filmov ter izboljšujeta poznavanje in razumevanje evropskih kultur in jezikov;

7.  poudarja pomen nedavno sprejetega pripravljalnega ukrepa z naslovom „Množičenje podnaslavljanja za povečanje kroženja evropskih del“ ter prihodnjega dela Komisije za izvajanje tega ukrepa;

8.  poleg tega podpira pobude, kot je na primer pilotni projekt Komisije z naslovom Spodbujanje evropskega vključevanja s pomočjo kulture, katerega namen je povečati število podnaslovljenih evropskih filmov tako, da se zagotovijo nove podnaslovljene različice izbranih televizijskih programov po vsej Evropi;

9.  poudarja temeljni pomen nadaljnjega izboljšanja dostopnosti filmov za invalidne osebe, zlasti prek zvočnih opisov in podnaslovov;

10.  poudarja poseben pomen evropskih zasebnih in javnih radiodifuzijskih hiš za filmsko produkcijo, tako za televizijsko kot za kinematografsko koprodukcijo, ter poudarja njihovo vlogo pri zagotavljanju obstoja številnih – zlasti malih in srednjih – podjetij za filmsko produkcijo v Evropski uniji;

11.  opozarja na vlogo nagrade EP LUX Prize, ki je skozi leta vse bolj priznana, pri spodbujanju evropskih filmov s pomočjo prevodov podnaslovov zmagovitega filma vseh 24 uradnih jezikov Unije, kar zagotavlja večjo vidnost in dostopnost evropskih filmov ter ozaveščenost o njih; poziva nacionalne parlamente, naj v sodelovanju z informacijskimi pisarnami Evropskega parlamenta v državah članicah dodatno spodbujajo nagrado LUX;

12.  meni, da je treba spodbujati in podpirati evropske koprodukcije ter da lahko povečanje števila tovrstnih koprodukcij privede do širše distribucije evropskih filmov po vsej Evropi;

13.  poleg tega poudarja vse večji uspeh visokokakovostnih evropskih televizijskih nanizank ter strateški pomen nadaljnjega spodbujanja njihove produkcije, distribucije in promocije na evropskem in svetovnem trgu;

14.  poziva vse države članice, naj razvijajo in promovirajo posebne dogodke, kot so filmski festivali tre pobude za potujoče kinematografe, da se spodbujata in podpirata širjenje in distribucija evropskih filmov na njihovem ozemlju;

15.  predlaga okrepitev obstoječih ukrepov za optimizacijo cen vstopnic za kinematografe ter razvoj inovativnih promocij in abonmajskih ponudb, ki bi prispevale k zagotavljanju privlačnosti kinematografov in njihove dostopnosti vsem;

Formiranje občinstva

16.  spodbuja distributerje in operaterje kinematografov, naj povečajo prepoznavnost in dostopnost filmov iz drugih evropskih držav, da bi razširili občinstvo;

17.  priznava, da so kinematografi še vedno najpomembnejša mesta za predstavitev in promocijo filmov ter poleg tega mesta s pomembno družbeno razsežnostjo, kjer se ljudje srečujejo in izmenjujejo stališča; poudarja, da izginjanje malih in neodvisnih kinematografov, zlasti v majhnih mestih in manj razvitih regijah, omejuje dostop do evropskih kulturnih virov, dediščine in dialoga; s tem v zvezi poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo pomoč pri opremljanju vseh platen z digitalno projekcijsko in zvočno tehnologijo, da bi ohranili takšne kinematografe;

18.  poudarja pomen spodbujanja filmov v zgodnji produkcijski fazi, da se izboljša širjenje filma in zagotovi večja ozaveščenost o njem med potencialnim občinstvom širom Evrope;

19.  poudarja pomen programa MEDIA pri testiranju inovativnih pristopov za formiranje občinstva, zlasti z nudenjem podpore festivalom, pobudam za razvoj filmske pismenosti ter ukrepom za formiranje občinstva;

Enaki pogoji

20.  opozarja na člen 13.1 direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki države članice obvezuje, da zagotovijo, da ponudniki storitev na zahtevo promovirajo evropska dela; poudarja, da se ta določba izvaja na neenake načine z različnimi ravni zakonitih zahtev ter da se zaradi tega lahko ponudniki odločijo, da bodo delovali v državah članicah z najnižjimi zahtevami;

21.  meni, da bi morali biti pri financiranju ustvarjanja evropskih filmskih del udeleženi vsi, ki imajo pri neposrednem dajanju na voljo, trženju in posredovanju del, vključno s povezovanjem in dajanjem na voljo prek storitve videa na zahtevo, od evropskih filmskih del ekonomske koristi, četudi le posredne; poziva Komisijo, naj to stališče upošteva tudi pri preverjanju programov držav članic za podpiranje filma z vidika konkurence;

22.  poziva Komisijo, naj to upošteva, ko bo predlagala pregled sedanjega zakonskega okvira, da se na evropskem avdiovizualnem trgu zagotovijo enaki in pošteni pogoji za vse ponudnike;

23.  poziva platforme za video na zahtevo, tudi tiste, ki temeljijo na naročnini, naj omogočijo javen dostop do podatkov o številu ogledov posameznega filma v svojem naboru, da bi omogočile ustrezno oceno njegovega dosega;

Financiranje

24.  meni, da za boljšo distribucijo evropskih filmov na evropskem in mednarodnem trgu, mora biti javno financiranje bolj uravnoteženo, da se poveča podpora razvoju, promociji in mednarodni distribuciji;

25.  meni, da je treba realno povečati proračun za distribucijo, promocijo in trženje filmov, vendar ne na račun financiranja produkcije;

26.  poziva države članice, naj zlasti povečajo javna sredstva, namenjena podpiranju zgodnje distribucije in promocije nacionalnih in nenacionalnih evropskih filmov v tujini;

27.  poziva države članice, naj spodbujajo pobude za produkcijo, distribucijo, dostopnost evropskih filmov; meni, da uporaba enake znižane stopnje DDV za kulturna avdiovizualna dela, ki se prodajajo v spletnem okolju, kot tista, ki se ne, spodbuja rast novih storitev in vsebin;

28.  izpostavlja vlogo jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje pri omogočanju dostopa do financiranja malih in srednjih podjetij v kulturnem in ustvarjalnem sektorju in pri spodbujanju naložb finančnih posrednikov, kar bi povečalo možnosti financiranja filmske industrije;

29.  spodbuja k ovrednotenju uspešnosti in učinkovitosti evropskih in nacionalnih programov za podpiranje filma, pri čemer naj se zlasti upoštevata kakovost in doseg podprtih del, obenem pa tudi, v kolikšni meri so prisotni podporni instrumenti za trženje in formiranje občinstva ter koliko so učinkoviti; poziva Komisijo, naj na ta način opredeljene najboljše prakse posreduje drugim državam članicam EU;

30.  opozarja, da so za produciranje in koproduciranje filmov potrebne precejšnje finančne naložbe in da sedanji pravni okvir ne preprečuje večozemeljskega licenciranja, ter poudarja, da bi morali tudi v prihodnje ohraniti raznovrstnost sistemov produkcije in distribucije, da bi spodbujali naložbe v evropske filme, se odzvali na jezikovno in kulturno raznolik evropski trg ter varovali in spodbujali kulturno raznolikost;

31.  poudarja, da evropski filmi prejemajo sredstva iz velikega števila evropskih, nacionalnih in regionalnih javnih skladov ter da bi bilo treba spodbujati večje medsebojno dopolnjevanje pri uporabi teh skladov, da bi povečali njihovo učinkovitost;

Evropski filmski forum

32.  pozdravlja pobudo Komisije, da se ustanovi Evropski filmski forum, da se izboljša strukturiran dialog o izzivih, s katerimi se trenutno sooča filmska industrija v digitalni dobi, za izboljšanje sodelovanja, kopičenja informacij in izmenjavo primerov najboljše prakse;

33.  v zvezi s tem vse zadevne institucije poziva k širšemu vključevanju in medsebojnemu sodelovanju, zlasti z Evropskim parlamentom;

Medijska pismenost

34.  poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za izboljšanje medijske pismenosti, zlasti filmske, v šolskih programih in ustanovah za kulturno izobraževanje ter naj razvijajo pobude na nacionalni, regionalni in lokalni ravni na vseh ravneh formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja in usposabljanja;

35.  se zaveda pomena kinematografov kot mest za medgeneracijsko učenje filmske in medijske pismenosti ter pozdravlja ukrepe, ciljno usmerjene v spodbujanje te funkcije kinematografov;

36.  opozarja na spodbujanje izobraževalnih filmov za mlade in podpira tekmovanja, ki jih spodbujajo v ustvarjanju avdiovizualnih del; poudarja tudi možnosti, ki jih ponuja program MEDIA pri spodbujanju projektov filmskega opismenjevanja;

Inovacije

37.  podpira inovativne projekte in prakse, kot je pripravljalni ukrep Komisije za širjenje evropskih filmov v digitalni dobi, zasnovan za testiranje bolj prilagodljivega izhajanja filmov v medijih v več državah članicah, ter pozdravlja vključitev tega ukrepa v program Ustvarjalna Evropa;

38.  meni, da lahko takšne pobude za bolj prilagodljivo izhajanje koristijo nekaterim vrstam evropskih filmov pri njihovi razpoznavnosti, doseganju občinstva, dobičku in nižjih stroških, ter spodbuja Komisijo in države članice, naj takim pobudam namenijo večjo pozornost;

Digitalizacija in arhiviranje

39.  poziva države članice, naj zagotovijo digitalizacijo kinematografskih del in z zahtevo po oddaji standardnega digitalnega originala za digitalne filme vzpostavijo mehanizme obvezne oddaje za mednarodne digitalne oblike ali tem oblikam prilagodijo svoje obstoječe mehanizme;

40.  poudarja pomen avdiovizualnih arhivov, zlasti tistih v ustanovah za filmsko dediščino in javnih radiodifuzijskih hišah, ter poziva države članice, naj jamčijo ustrezno raven financiranja in sisteme pridobivanja pravic za spodbujanje izpolnjevanja poslanstva javnega interesa, vključno z ohranjanjem, digitalizacijo ter omogočanjem javnega dostopa do filmske dediščine;

41.  poudarja pomembno vlogo evropske digitalne knjižnice EUROPEANA kot digitalne knjižnice za evropsko avdiovizualno dediščino (tako filmsko kot televizijsko);

o
o   o

42.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 95, 15.4.2010, str. 1.
(2) UL L 167, 22.6.2001, str. 10.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 221.
(4) UL C 433, 3.12.2014, str. 2.
(5) UL C 332, 15.11.2013, str. 1.
(6) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 102.
(7) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 64.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0215.
(9) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0232.


Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor
PDF 287kWORD 138k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2015 o novi gozdarski strategiji EU: za gozdove in gozdarski sektor (2014/2223(INI))
P8_TA(2015)0109A8-0126/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor (COM(2013)0659),

–  ob upoštevanju delovnih dokumentov služb Komisije SWD(2013)0342 in SWD(2013)0343, priloženih temu sporočilu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za kmetijstvo in ribištvo z dne 19. maja 2014 o novi gozdarski strategiji EU,

–  ob upoštevanju osnutka mnenja Odbora regij z dne 30. januarja 2014 z naslovom Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor,

–  ob upoštevanju osnutka mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. julija 2014 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2006 o izvajanju gozdarske strategije Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 z naslovom Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta;

–  ob upoštevanju strategije Evropa 2020, vključno z vodilnima pobudama Unija inovacij in Evropa, gospodarna z viri,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2013)0216),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (COM(2011)0244),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0126/2015),

A.  ker Evropska unija ni pristojna za oblikovanje skupne gozdarske politike, vendar utegnejo nekatere politike Unije vplivati na posamezne gozdarske politike držav članic, in ker o ustreznih politikah na področju gozdarstva in gozdov odločajo države članice;

B.  ker lahko gozdarski sektor, kljub jasni pristojnosti držav članic, prispeva k boljšemu in aktivnejšemu usklajevanju ter izboljšanju položaja tega pomembnega gospodarskega sektorja, ki zagotavlja delovna mesta na evropski ravni, zlasti na podeželskih območjih, obenem pa varuje ekosisteme in zagotavlja ekološke koristi za vse, brez poseganja v pristojnosti držav članic;

C.  ker je les obnovljiv vir, ki se ga v Evropi pogosto ne izkorišča dovolj, in je treba zagotoviti pametno in trajnostno rabo te surovine, med drugim tudi z nadgradnjo in izmenjavo strokovnega znanja;

D.  ker so gozdovi vir edinstvene flore, favne in gliv;

E.  ker se gozdovi med seboj močno razlikujejo po velikosti in značilnostih, pri čemer v nekaterih državah članicah več kot polovico ozemlja pokrivajo gozdovi, ker so gozdovi, s katerimi se trajnostno gospodari, izjemnega pomena za dodano vrednost na lokalni, regionalni, evropski in mednarodni ravni, zagotovitev delovnih mest na podeželju in prispevanje k družbi, ki temelji na biogospodarstvu, ter predstavljajo koristi za zdravje ljudi, zlasti v strukturno šibkejših regijah, hkrati pa pomembno prispevajo tudi k varstvu okolja in podnebja ter k biotski raznovrstnosti;

F.  ker je gozdna biomasa zelo pomemben obnovljiv vir energije; ker gozdovi v Evropi trenutno absorbirajo in uskladiščijo približno 10 % emisij ogljika Evropske unije, s čimer občutno prispevajo k prizadevanjem za blažitev podnebnih sprememb;

G.  ker so državljani EU zaradi urbanizacije naše družbe manj povezani z gozdovi in le malo vedo o gozdarstvu in njegovem vplivu na blaginjo, delovna mesta, podnebje, okolje, zdravje ljudi in celotno vrednostno verigo ter povezavo s širšimi ekosistemi;

H.  ker vse več politik EU za gozdove postavlja vse večje zahteve; ker morajo biti te zahteve skrbno uravnotežene, zahteve za nove načine uporabe lesa v biogospodarstvu in bioenergijo pa mora spremljati učinkovita raba virov, uporaba novih tehnologij in spoštovanje omejitev v trajnostni oskrbi;

I.  ker evropsko gozdarstvo zaznamujeta trajnostno gospodarjenje in dolgoročno načrtovanje in ker bi bilo treba načelo trajnosti še močneje spodbujati na vseh ravneh, od lokalne do globalne, da bi ustvarili delovna mesta, zaščitili biotsko raznovrstnost, ublažili podnebne spremembe in se borili proti širjenju puščav;

J.  ker je pomembno poudariti gospodarski, družbeni in okoljski pomen gozdov, tudi v okviru varstva in podpiranja kulturne in naravne dediščine ter spodbujanja trajnostnega (ekološkega) turizma;

K.  ker se zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva povečuje povpraševanje po energiji, zato bi morali imeti gozdovi pomembnejšo vlogo v prihodnji mešanici energetskih virov EU;

Splošne pripombe – vloga gozda, gozdarstva in gozdarskega sektorja za družbo

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o novi gozdarski strategiji EU in priložena delovna dokumenta ter odločno opozarja, da se mora gozdarska strategija EU osredotočiti na trajnostno gospodarjenje z gozdovi in na njihovo večnamensko vlogo z gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika in zagotoviti boljše usklajevanje politik Skupnosti, ki so neposredno ali posredno povezane z gozdarstvom, ter obveščanje o teh politikah; v zvezi s tem poudarja, da vse večje število evropskih političnih pobud, med drugim na področju ekonomske politike in politike zaposlovanja, oskrbe z energijo, okoljske in podnebne politike, zahteva večji prispevek gozdarstva;

2.  poudarja, da je treba vrednost ekosistemskih storitev gozdov določati bolj sistematično ter jo upoštevati pri odločanju v javnem in zasebnem sektorju;

3.  opozarja, da lahko le zdravi in stabilni gorski gozdovi v celotnem obsegu opravljajo svojo funkcijo zaščite za ljudi in naravo, saj zaustavijo plazove in padajoče kamenje ter delujejo kot naravna zaščita pred poplavami; poudarja, da je pri tem bistvenega pomena predvsem čezmejna izmenjava;

4.  v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba vse poskuse komunitarizacije zaustaviti ter da je treba spoštovati regionalnost in lokalnost sektorja in pravila o pristojnosti držav članic na tem področju in si prizadevati za usklajenost med ustreznimi pristojnostmi Evropske unije in držav članic;

5.  poudarja, da je za gozdove v EU značilna velika raznovrstnost, močno pa se tudi razlikujejo z vidika lastništva, velikosti, značilnosti in izzivov, s katerimi se soočajo;

6.  poudarja, da bi morala strategija upoštevati, da v nekaterih državah članicah gozdovi pokrivajo več kot polovico ozemlja, in da so gozdovi, s katerimi se trajnostno gospodari, izjemnega pomena za dodano vrednost na lokalni in regionalni ravni ter pomemben vir delovnih mest na podeželju in obenem bistveno prispevajo k varstvu okolja;

7.  opozarja na izjemno koristno vlogo stabilnih mešanih gozdov z avtohtonimi drevesnimi vrstami, prilagojenimi na lokalne razmere, saj imajo mešani gozdovi bistveno vlogo v ekosistemih in pomembno prispevajo k biotski raznovrstnosti;

8.  poziva države članice, naj lastnike gozdov podprejo v njihovih prizadevanjih za ohranitev in ustvarjanje značilnih lokalnih mešanih gozdov;

9.  je razočaran nad dejstvom, da v predlagano strategijo niso vključeni delovni pogoji gozdarjev, in poziva Komisijo, naj upošteva pametno organizacijo dela, visoke tehnološke standarde in kakovost delovnih mest;

10.  ugotavlja, da je v gozdarskem sektorju trenutno zaposlenih več kot 3 milijone evropskih državljanov, in poudarja, da bo dolgoročno konkurenčnost tega sektorja mogoče uresničiti zgolj z ustrezno usposobljeno delovno silo;

11.  meni, da bi morala gozdarska strategija EU določiti pogoje, ki bi EU omogočili vzpostavitev ustreznih zmogljivosti usposabljanja in usposobitev delovne sile, ki se bo v celoti zavedala izzivov in nevarnosti v gozdarskem sektorju, pa tudi varnostnih pravil, ki so neločljivo povezana z gospodarjenjem z gozdovi;

12.  poudarja, da je potrebna celovita in holistična skupna strategija, in pozdravlja priznanje gospodarskega, okoljskega in družbenega pomena in koristi gozdov ter gozdarskega sektorja v EU;

13.  meni, da to priznanje zagotavlja močno podlago za podpiranje gozdarskega sektorja EU, med drugim s preprečevanjem in upravljanjem naravnih nesreč v gozdovih, z izboljšanjem rabe virov, povečanjem konkurenčnosti in zaposlenosti ter krepitvijo gozdarske panoge in ohranjanjem ekološke vloge;

14.  poudarja pomembno vlogo biogospodarstva pri izpolnjevanju novih prednostnih nalog rasti, zaposlovanja in naložb, ki jih je opredelila Komisija;

15.  priznava, da mora EU podpirati nacionalne politike pri uresničevanju aktivnega, večnamenskega in trajnostnega upravljanja gozdov, vključno z gospodarjenjem z različnimi vrstami gozdov, ter pri krepitvi sodelovanja zaradi čezmejnih nevarnosti, kot so gozdni požari, podnebne spremembe in naravne nesreče ali invazivne tujerodne vrste;

16.  meni, da bi morala strategija bolj upoštevati problematiko bolezni dreves, kot je propadanje hrasta, ki pustoši nasade hrasta plutovca na Portugalskem, v Franciji in Španiji ter negativno vpliva na posebna območja varstva in biosferne rezervate;

17.  poudarja, da napovedano povečanje povpraševanja po lesu predstavlja priložnost in izziv za gozdove in vse gozdarske panoge, zlasti zato, ker se pričakuje, da bodo zaradi podnebnih sprememb gozdove pogosteje in hujše prizadeli suše, požari, neurja in škodljivci; v zvezi s tem opozarja, da je treba gozdove zaščititi pred temi čedalje večjimi nevarnostmi ter ponovno uskladiti njihovo proizvodno in varovalno vlogo;

18.  pozdravlja ukrepe za povečanje gozdne površine, predvsem z avtohtonimi drevesnimi vrstami, na območjih, ki niso primerna za proizvodnjo hrane, in zlasti v bližini urbanih območij, da bi s tem ublažili zdravju škodljive učinke, zmanjšali onesnaženje in krepili stik ljudi z gozdom;

19.  izrecno podpira prizadevanja Komisije za trajnostno spodbujanje zaposlovanja in blaginje v povezavi z gozdarstvom v Evropi;

20.  poudarja pomen trajnostne proizvodnje in rabe lesa ter drugih gozdnih materialov, kot so pluta in stranski izdelki lesa, tudi tekstilna vlakna, za razvoj trajnostnih ekonomskih modelov in ustvarjanje zelenih delovnih mest;

21.  poziva Komisijo, naj preuči težave z oskrbo nižje v dobavni verigi, ki so povezane s povečanjem povpraševanja v tretjih državah, zlasti po oblovini, in naj ta sektor podpira;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo spodbude, da bo lahko vse večja skupina žensk, ki so lastnice gozdov, dobila posebno svetovanje in podporo za dejavno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi;

23.  poudarja, da je približno 60 % gozdov EU v zasebni lasti s približno 16 milijoni zasebnih lastnikov, ter v zvezi s tem opozarja na pomen lastnine in lastninskih pravic ter podpira vse ukrepe, ki interesnim skupinam omogočajo, da sodelujejo v dialogu o krepitvi in izvajanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter izboljšajo izmenjavo informacij;

24.  opozarja, da so lastniki gozdov glavni akterji na podeželju, in v zvezi s tem pozdravlja priznanje pomena gozdarstva in kmetijsko-gozdarskih sistemov v programih razvoja podeželja v okviru skupne kmetijske politike 2014–2020;

25.  meni, da bi izboljšali izvajanje gozdarske strategije EU, če bi jo podprli z ustreznim usklajevanjem in v ta namen zagotovili finančna sredstva EU, med drugim iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja; 

26.  poudarja priložnost za države članice in regije, da izkoristijo sredstva iz nacionalnih programov za razvoj podeželja, podprejo trajnostno gospodarjenje z gozdovi, spodbudijo kmetijsko-gozdarske sisteme, zagotavljajo okoljske javne dobrine, kot so proizvodnja kisika, zmanjševanje ogljikovega dioksida in zaščita poljščin pred podnebnimi vplivi, ter spodbujajo lokalno gospodarstvo in odpiranje zelenih delovnih mest;

27.  priznava, da so za gospodarjenje z gozdovi in pridobivanje lesa potrebne izboljšave na področju prometa in logistike; zato države članice poziva, naj razvijejo trajnostne logistične sisteme in sistem pridobivanja lesa z manjšimi negativnimi posledicami za podnebje, vključno z uporabo tovornjakov in ladij na trajnostno biogorivo in razširjeno uporabo železnic; spodbuja, da se v ta namen uporabljajo strukturni skladi in programi za razvoj podeželja EU;

28.  priznava družbeni pomen gozdov za fizično in duševno zdravje državljanov in da imajo javne dobrine, ki jih zagotavljajo gozdovi, visoko okoljsko in rekreacijsko vrednost ter prispevajo h kakovosti življenja, zlasti z oskrbo s kisikom, sekvestracijo ogljika, filtriranjem zraka, skladiščenjem in filtriranjem vode, omejevanjem erozije in varstvom pred plazovi, hkrati pa so prostor za dejavnosti na prostem;

29.  spodbuja vzpostavitev povezav javnega prevoza med urbanimi območji in gozdovi, s čimer bi se olajšal dostop do gozdov in gozdnih območij;

30.  poudarja, da so pomembne tudi druge dejavnosti, povezane z gozdovi, na primer nabiranje nelesnih gozdnih pridelkov, kot so gobe ali mehki gozdni sadeži, pa tudi pašništvo in čebelarstvo;

31.  poziva Komisijo, naj spodbuja gospodarske dejavnosti, ki so lahko vir surovin za farmacevtsko, kozmetično in živilsko industrijo ter služijo kot alternativna rešitev za zmanjševanje brezposelnosti in upadanja števila prebivalcev na podeželju, ter promovira proizvode iz teh dejavnosti kot koristne za zdravje ljudi;

Učinkovita raba virov – les kot trajnostna surovina (trajnostno gospodarjenje z gozdovi)

32.  poudarja, da sta uporaba lesa in drugih izdelkov iz posekanega lesa kot obnovljive in podnebju prijazne surovine in trajnostno gospodarjenje z gozdovi pomembna dejavnika pri uresničevanju družbenopolitičnih ciljev Evropske unije, kot so energetski prehod, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter izvajanje ciljev strategije Evropa 2020 in ciljev glede ohranjanja biotske raznovrstnosti; opozarja, da bi bilo pomanjkanje dejavnega gospodarjenja z gozdovi v nasprotju s temi cilji;

33.  poudarja, da imajo gozdovi, s katerimi se trajnostno gospodari, višjo sposobnost absorpcije ogljikovega dioksida kot gozdovi, s katerimi se gospodari netrajnostno, ter poudarja pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi za povečevanje zmožnosti gozdov v EU za skladiščenje ogljika;

34.  meni, da o gozdovih ne smemo razmišljati le kot o ponorih ogljika;

35.  poudarja, da je treba zagotoviti učinkovito uporabo in ponovno uporabo gozdnih virov in lesnih materialov, s čimer bi prispevali k zmanjšanju trgovinskega primanjkljaja EU, izboljšanju samooskrbe EU z lesom, izboljšanju konkurenčnosti gozdarskega sektorja, zmanjšanju netrajnostnega gospodarjenja z gozdovi, varstvu okolja in omejitvi krčenja gozdov v tretjih državah;

36.  izrecno podpira učinkovito rabo lesa kot omejene, obnovljive in vsestransko uporabne surovine in nasprotuje pravno zavezujočim predpisom, ki določajo prednostno rabo lesa, saj se s tem po eni strani omejuje energetski trg in razvoj novih in inovativnih načinov uporabe biomase, po drugi pa to na mnogih oddaljenih in podeželskih območjih že samo iz infrastrukturnih razlogov ni izvedljivo;

37.  podpira odprt, tržno usmerjen pristop in svobodo tržnih udeležencev, in sicer z dajanjem prednosti lokalno pridobljenemu lesu, da bi se tako čim bolj zmanjšal ogljični odtis, ki nastane pri čezmorskih prevozih, in spodbujala trajnostna lokalna proizvodnja;

38.  meni, da mora strategija v celoti upoštevati posebnosti najredkeje poseljenih in najbolj oddaljenih regij, saj se nekateri največji viri biomase v Uniji nahajajo prav v teh regijah;

39.  priznava pomen lesa za energijo kot sredstva v boju proti energetski revščini, ki hkrati prispeva k uresničevanju ciljev za obnovljivo energijo v podnebnem in energijskem okviru do leta 2030 ter ustvarja nove poslovne priložnosti;

40.  meni, da mora nova gozdarska strategija omogočati tesnejše sodelovanje pri reševanju vprašanja glede strukture gozdarske industrije in združevanja subjektov, s čimer bi se zagotovilo boljše izkoriščanje gozdnih virov;

41.  meni, da mora trajnostno gospodarjenje z gozdovi izhajati iz splošno priznanih in sprejetih načel in orodij, kot so merila in kazalniki za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki jih je treba vedno uporabljati za sektor kot celoto ne glede na končno uporabo lesa;

42.  podpira namero Komisije, da skupaj z državami članicami in zainteresiranimi stranmi pripravi ambiciozne, objektivne in dokazljive merila in kazalnike za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, pri tem pa poudarja, da je treba ta merila uskladiti z zahtevami Forest Europe (ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropi)(2), ki predstavljajo vseevropsko podlago za usklajeno poročanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi in osnovo za certificiranje trajnosti, ob upoštevanju raznolikosti tipov gozdov v Evropi;

43.  se zaveda, da so zaradi naraščanja povpraševanja po gozdnih materialih, ki ga predvsem povzroča razvoj pridobivanja energije iz obnovljivega vira biomase, potrebna nova sredstva za povečanje dostopnosti lesa, ki bodo jamčila trajnostno izkoriščanje gozdov;

44.  ugotavlja, da so pogajanja v okviru konference Forest Europe o „evropski konvenciji za gozdove“(3) kot zavezujočem okviru za trajnostno gospodarjenje z gozdovi in za večje ravnovesje interesov v gozdarski politiki bistveno napredovala, ter poziva države članice in Komisijo, naj ukrenejo vse potrebno za uspešen zaključek teh pogajanj;

45.  meni, da so lahko načrti za gospodarjenje z gozdovi ali enakovredni instrumenti pomembno strateško orodje za izvajanje konkretnih ukrepov na ravni podjetij, za dolgoročno načrtovanje in za izvajanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na evropskem ozemlju; obenem poudarja, da morajo izvajanje konkretnih ukrepov v omenjenih načrtih na ravni gozdarskih gospodarstev še naprej urejati nacionalni predpisi;

46.  poziva države članice, naj v skladu z načeli sorazmernosti in subsidiarnosti spremljajo in spodbujajo izvajanje načrtov gospodarjenja z gozdovi naj pri tem ne ustvarjajo nepotrebnega upravnega bremena;

47.  pozdravlja jasno ločitev načrtov za gospodarjenje z gozdovi in načrtov za upravljanje v okviru omrežja Natura 2000;

48.  opozarja, da so načrti za gospodarjenje z gozdovi zgolj pogoj za to, da lahko upravičena gospodarstva nad določeno velikostjo prejmejo sredstva EU za razvoj podeželja, da pa so gozdovi, manjši od mejne velikosti, izvzeti; dodaja, da se lahko odobrijo tudi enakovredni instrumenti;

49.  poziva države članice, naj to obstoječo prožnost pri izvajanju zakonodaje v celoti izkoristijo, zlasti v korist manjših gospodarskih subjektov;

50.  poziva Komisijo in države članice, naj ustvarijo spodbude in podpirajo nove poslovne modele, kot so proizvodne zadruge, ki bi male zasebne lastnike gozdov spodbudili k dejavnemu in trajnostnemu gospodarjenju z njihovimi gozdovi;

51.  vztraja, da je za pravilno izvajanje strategije ključnega pomena oblikovati poseben dolgoročen akcijski načrt, ki poudarja pomen pridobivanja in trajnostne uporabe gozdnega lesa z namenom ustvarjanja dodane vrednosti in delovnih mest, obenem pa zagotavlja načine za krepitev zasebnih gozdarskih podjetij in podpiranje organiziranega povezovanja lastnikov gozdov;

52.  poudarja, da bi bilo treba v učinkovito upravljanje z viri vključiti podporne programe za pogozdovanje območij, ki niso primerna za kmetijstvo, ter vzpostavljanje zaščitnih pasov;

Raziskave in razvoj – izobraževanje in usposabljanje

53.  meni, da bi se bilo treba osredotočiti na prenos rezultatov raziskav v prakso, saj lahko nove zamisli prinesejo koristi celotnemu sektorju, gozdarske panoge pa imajo velik potencial za rast; nadalje meni, da bi lahko z dodatnimi naložbami v inovacije v tem sektorju ustvarili nove proizvodne niše in bolj učinkovite industrijske procese, ki bi omogočili pametnejšo uporabo razpoložljivih virov in zmanjšanje negativnih vplivov na gozdne vire;

54.  poziva Komisijo, naj z gozdarskega in lesnopredelovalnega vidika preuči evropske programe za raziskave in razvoj (Obzorje 2020) in program za konkurenčnost malih in srednjih podjetij (COSME) ter po potrebi razvije nova orodja za gozdarski sektor in spodbuja usmerjene raziskave o stroškovno učinkovitih rešitvah za nove in inovativne lesne proizvode, s čimer bi podprli razvoj trajnostnega biogospodarstva na osnovi lesa;

55.  pozdravlja pozitivne rezultate izmenjave primerov dobre prakse in obstoječega znanja o gozdovih med državami članicami ter poziva države članice in Komisijo, naj podpirajo izmenjave med industrijo, znanostjo in proizvajalci;

56.  poudarja, da je treba podpirati okvirne programe EU za raziskave, razvoj in inovacije, ki prispevajo k uresničevanju pametne in trajnostne rasti, proizvodnji proizvodov z višjo dodano vrednostjo, uvajanju čistejše tehnologije in visoke stopnje tehnologije, zlasti na področju rafiniranih biogoriv in industrijske gradnje iz lesa, pa tudi v avtomobilski in tekstilni industriji;

57.  poudarja, da je po oceni Komisije biogospodarstvo v letu 2009 obsegalo trg v vrednosti 2 bilijona EUR ter zagotavljalo 20 milijonov delovnih mest ali 9 % celotne zaposlenosti v EU;

58.  ugotavlja, da bo vsak evro, vložen v raziskave in inovacije na področju biogospodarstva v okviru programa Obzorje 2020, ustvaril okoli deset evrov dodane vrednosti; poudarja, da imajo gozdovi danes ključno vlogo v biogospodarstvu in jo bodo imeli tudi v prihodnje;

59.  meni, da je treba spodbujati nadomeščanje surovin, ki temeljijo na nafti, ali toplotno intenzivnih surovin z lesom in izdelki iz posekanega lesa v skladu z napredkom na področju raziskav in tehnologije, in da lahko to dodatno pripomore k blaženju podnebnih sprememb ter k odpiranju novih delovnih mest;

60.  poudarja, da je treba opraviti oceno stroškov za vso zakonodajo EU, ki vpliva na vrednostne verige v panogah, ki temeljijo na gozdarstvu, da bi se odpravila vsa nepotrebna in obremenjujoča birokracija in da bi se ustvaril okvir, ki bi dolgoročno omogočil trajnostno povečanje konkurenčnosti teh panog, ter podpira načelo, da bi bilo treba zakonodajne predloge, ki zadevajo gozdarski sektor in vrednostne verige v panogah, ki temeljijo na gozdarstvu, temeljito preučiti na podlagi ocene učinka;

61.  meni, da je krepitev temeljnega znanja v zvezi z gozdovi zelo pomembna za raziskave in da so za izvajanje gozdarske strategije nujno potrebne zanesljive informacije;

62.  je seznanjen z razpoložljivostjo informacij in zmogljivostmi spremljanja prek programa Copernicus in drugih prostorskih pobud na evropski ravni ter priporoča, da se ti viri in orodja bolje izkoristijo;

63.  opozarja, da nacionalne gozdne inventure predstavljajo celovit monitoring za popis gozdov, z njimi pa se zadosti tudi regionalnemu vidiku ter zahtevi po zmanjšanju birokracije in stroškov;

64.  pozdravlja prizadevanja Komisije za vzpostavitev evropskega informacijskega sistema za gozdove, ki temelji na nacionalnih podatkih, in pobude, s katerimi bo obstoječe podatke lažje primerjati, ter se glede tega nadeja podrobnejše analize podatkov o gospodarstvu in zaposlovanju v gozdarskem in lesnopredelovalnem sektorju;

65.  zlasti priporoča bolj dolgoročne zbirke podatkov, ki bi pripomogle k razumevanju trendov na področju gozdarstva in njegovega prilagajanja podnebnim spremembam;

66.  meni, da je za uspešno izvajanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi nadvse pomembna izobražena in dobro usposobljena delovna sila ter poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo ukrepe za podpro pomladitvi delovne sile v gozdarstvu in odpravo pomanjkanja gozdarskih delavcev, pri čemer naj po možnosti uporabijo obstoječe evropske instrumente, kot so Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in evropski izobraževalni programi (ET2020);

67.  poziva Komisijo, naj podpira informacijske kampanje o gozdarskem sektorju, ki bodo zagotovile večjo ozaveščenost o priložnostih, ki jih ponuja pri reševanju brezposelnosti in upadanja števila prebivalcev na podeželju, ter povečale njegovo privlačnost za mlade;

68.  meni, da bi bilo treba razviti izobraževalne programe in programe usposabljanja, še zlasti za nove udeležence in mlade upravitelje gozdov, pa tudi za zaposlene v gradbeništvu, da bi povečali njihovo ozaveščenost o možnostih uporabe lesa in zagotovili prenos znanja o gospodarjenju z gozdovi in panogah, vezanih na gozdarstvo;

69.  priznava, da lahko trajnostno upravljanje celotnega življenjskega cikla gozdnih proizvodov bistveno prispeva k doseganju ciljev zelenega gospodarstva, zlasti ciljev, povezanih s politikami blažitve podnebnih sprememb in z učinkovito uporabo virov;

70.  meni, da bi morale države članice spodbujati trajnostno rabo lesnih izdelkov v gradbenem sektorju, tudi uporabo pri gradnji cenovno dostopnejših hiš, zgrajenih iz trajnostno pridobljenih surovin;

71.  opozarja na pomen tradicionalnih načinov uporabe z visoko vrednostjo, ki imajo še vedno visok potencial za rast, kot je uporaba lesa v gradbeništvu in za embalažo;

72.  ugotavlja, da sedanji tehnološki razvoj omogoča gradnjo zmogljivih novogradenj večinoma iz lesa, kar pomembno zmanjšuje emisije CO2 v stavbnem sektorju;

73.  poudarja, da se pravila o uporabi lesa za gradbene namene med posameznimi državami članicami razlikujejo; zato poziva k zavezi za sprejetje predpisov na ravni EU, ki bi spodbujali širšo uporabo lesa v gradbeništvu;

74.  poziva države članice, naj pripravijo pobude, s katerimi bodo podprle prenos znanja in tehnologij, v podporo raziskavam in inovacijam na področju gozdarstva in gozdarskega sektorja pa naj v celoti izkoristijo obstoječe programe EU;

75.  opaža, da obstajajo precejšnje vrzeli v znanstvenih in tehnoloških raziskavah glede prilagojenosti gozdarstva na podnebne spremembe, tudi glede vpliva vse številnejših škodljivcev in bolezni, ki resno ogrožajo evropske gozdove in evropski gozdarski sektor;

76.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo ozaveščenost o gospodarskem, okoljskem in družbenem pomenu evropskih gozdov in gozdarstva, ter o pomenu trajnostnega gozdarskega biogospodarstva in lesa, ki je ena bistvenih obnovljivih surovin v EU;

77.  meni, da je pomembno spodbujati znanstvenoraziskovalno delo, usmerjeno k smotrni uporabi biomase in razvoju hitro rastočih energetskih poljščin, ter ustvariti model, ki bi zagotavljal gospodarske spodbude za uporabo odpadne biomase;

Globalni izziv – okolje in podnebne spremembe

78.  poudarja, da trajnostno gospodarjenje z gozdovi pozitivno vpliva na biotsko raznovrstnost in blažitev podnebnih sprememb, hkrati pa lahko zmanjša tveganje gozdnih požarov, napadov škodljivcev in bolezni;

79.  poudarja, da je Unija sklenila, da je treba do leta 2020 zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo ekosistemskih storitev, vključno z opraševanjem, da je treba ekosisteme in njihove storitve ohraniti ter da bi moralo biti vsaj 15 % načetih ekosistemov obnovljenih; dodaja, da se je Unija tudi strinjala, da mora biti gospodarjenje z gozdovi trajnostno, gozdovi, njihova biotska raznovrstnost in njihove storitve zavarovani in, če je to izvedljivo, povečani, odpornost gozdov na podnebne spremembe, požare, nevihte, škodljivce in bolezni pa povečana; poleg tega poudarja, da je zato treba razviti in izvajati prenovljeno strategijo Unije o gozdovih, ki obravnava številne zahteve in koristi v zvezi z gozdovi ter prispeva k bolj strateško usmerjenemu pristopu k varstvu gozdov in izboljšanju njihovega stanja(4);

80.  poudarja, da bi bilo treba več pozornosti nameniti drugim vprašanjem, zlasti prenaseljenosti z rastlinojedimi živalmi, zdravju gozdov in spodbujanju trajnostne proizvodnje lesa, ukrepom s področja genskih virov gozdov za preprečevanje in gašenje gozdnih požarov in preprečevanje erozije tal ter obnovitev rastlinske odeje;

81.  priznava, da bi lahko gozdarstvo s hitro rastočim lesom zagotovilo trajnostno lesno biomaso, obenem pa tudi potrebno vzdrževanje območij, kar bi zmanjšalo nevarnost erozije tal in zemeljskih plazov na zemljiščih v prahi ali zapuščenih zemljiščih;

82.  poziva Komisijo in države članice k sprejetju posebnih ukrepov za doseganje cilja 5 iz Aičija, ki določa, da je treba do leta 2020 vsaj za polovico upočasniti izgubo vseh naravnih habitatov, vključno z gozdovi, in jo skoraj popolnoma zaustaviti, kjer je to izvedljivo, ter bistveno zmanjšati degradacijo in drobljenje;

83.  poziva države članice, naj svoje gozdarske politike oblikujejo tako, da bo v celoti upoštevan pomen gozdov pri varovanju biotske raznovrstnosti, preprečevanju erozije tal, sekvestraciji ogljika in čiščenju zraka ter vzdrževanju vodnega ciklusa;

84.  opozarja, da je biogospodarstvo kot ključni element pametne in zelene rasti v Evropi potrebno za uresničitev ciljev vodilnih pobud „Unija inovacij“ in „Evropa, gospodarna z viri“ v okviru strategije Evropa 2020 in da je les pomembna surovina za napredek v smeri gospodarstva, ki temelji na rabi biomase;

85.  poudarja, da je treba nujno razjasniti, kakšni so toplogredni učinki različne rabe gozdne biomase za energijo, in opredeliti rabe, ki so lahko v politično relevantnem časovnem okviru z vidika blaženja podnebnih sprememb najbolj koristne;

86.  meni, da je treba ob upoštevanju meja trajnostne dobave surovin spodbujati izvajanje koncepta biogospodarstva za spodbujanje gospodarnosti gozdnih vrednostnih verig s pomočjo inovacij in prenosa tehnologij;

87.  poziva k boljši podpori za različne gozdne proizvode, da bi se zagotovilo, da se različna povpraševanja po gozdnih proizvodih uravnovesijo in primerjajo z možnostjo trajnostne oskrbe ter z drugimi ekosistemskimi vlogami in storitvami, ki jih zagotavljajo gozdovi;

88.  je zelo zaskrbljen zaradi hitrosti svetovnega krčenja gozdov, zlasti v državah v razvoju, pogosto zaradi nezakonite sečnje;

89.  podpira mehanizme na globalni ravni, ki spodbujajo nadaljnji razvoj gozdarstva v smeri bolj trajnostne rabe, in pri tem še posebej opozarja na uredbo o lesu(5), katere namen je boj proti nezakoniti sečnji in dajanju nezakonito pridobljenega lesa, uvoženega iz tretjih držav, na evropski trg, shemo izdajanja dovoljenj za uvoz lesa v EU (FLEGT)(6) ter prostovoljne sporazume o partnerstvu;

90.  poziva Komisijo, naj objavi pričakovani pregled delovanja in učinkovitosti uredbe EU o lesu in poudarja, da bi morala biti nova uredba sorazmerna in preučiti načine za zmanjšanje nepotrebnih stroškov in obveznosti poročanja za evropske lastnike gozdov in gozdarje, ne da bi se pri tem ogrozil cilj uredbe;

91.   meni, da morajo biti ekosistemi in populacije vrst glede na izzive zaradi globalnega segrevanja in podnebnih sprememb zdravi, biološko raznovrstni in trdoživi, da se bodo lahko prilagodili;

92.  poudarja možnosti, ki jih zagotavljajo območja Natura 2000, na katerih je mogoče zaradi njihovih posebnih naravnih virov zagotavljati gozdarske proizvode in storitve visoke okoljske in kulturne kakovosti;

93.  poudarja pomen zdravih gozdnih ekosistemov, ki so življenjski prostor za živali in rastline, vendar poudarja, da dobronamerna zakonodaja, kot je direktiva EU o habitatih, vpliva na upravljavske odločitve subjektov in jo je treba izvajati sorazmerno;

94.  priznava vlogo gozdov pri razvoju povezanih sektorjev in v zvezi s tem vztraja, da je treba podpirati gojitelje medonosnih dreves, saj ta pomagajo pri opraševanju;

95.  meni, da nekatere težave zadevajo gozdarski sektor na svetovni ravni, zlasti nezakonita sečnja, zato poziva Komisijo, naj v okviru zadevnih mednarodnih organov okrepi podporo gozdarskemu sektorju;

96.  ugotavlja, da povpraševanje po biomasi narašča, zato pozdravlja, da si Komisija in države članice prizadevajo podpreti ukrepe držav v razvoju za izboljšanje gozdarske politike in zakonodaje, zlasti v okviru programa REDD+(7) (obravnavanje odločilnih dejavnikov krčenja in degradacije gozdov);

97.  poziva Komisijo, naj oblikuje akcijski načrt o krčenju in degradaciji gozdov, da bi obravnavali cilje iz sporočila Komisije o krčenju gozdov in izpolnili zaveze iz sedmega okoljskega akcijskega programa; meni, da je pomembno, da se predvidita ne le ohranjanje obstoječih gozdov in upravljanje z njimi, temveč tudi ponovno pogozdovanje;

98.  meni, da je treba posebej obravnavati tudi potrebo po ponovnem pogozdovanju širšega obsega na območjih, ki so jih prizadeli ponavljajoči se gozdni požari;

Izvajanje – poročanje

99.  opominja, da bi moralo biti izvajanje gozdarske strategije EU usklajen večletni proces, v katerem bi bilo treba upoštevati stališče Evropskega parlamenta, in da bi bilo treba strategijo izvajati učinkovito, celostno in nebirokratsko;

100.  obžaluje, da se je proces izvajanja deloma začel, še preden je Evropski parlament sprejel svoje stališče, meni namreč, da to ni v skladu s ciljem boljšega usklajevanja politik, povezanih z gozdovi, kot je navedla Komisija v besedilu svoje strategije;

101.  meni, da bi morala nova strategija vzpostaviti povezave med strategijami in načrti financiranja Evropske unije in držav članic ter okrepiti skladnost na ravni načrtovanja, financiranja in izvajanja medsektorskih dejavnosti;

102.  poziva k vključujočemu, dobro strukturiranemu in uravnoteženemu izvajanju strategije;

103.  zato meni, da bi bilo treba mandat stalnega odbora za gozdarstvo okrepiti in mu nameniti več sredstev, da bo lahko Komisija v celoti uporabila strokovno znanje iz držav članic ter da bo mogoče na ravni EU izvajati novo gozdarsko strategijo EU; poziva Komisijo, naj se s stalnim odborom za gozdarstvo posvetuje dovolj zgodaj pred vsako pobudo ali osnutkom besedila, ki bi utegnilo vplivati na gospodarjenje z gozdovi in lesno industrijo;

104.  poudarja, da imajo skupina za civilni dialog o gozdarstvu in pluti ter drugi pomembni deležniki pomembno vlogo, in poziva, naj se jih ustrezno vključi v izvajanje strategije;

105.  meni, da je spričo horizontalne narave gozdarskih vprašanj potrebno interno sodelovanje različnih služb Komisije, kadar se obravnavajo ukrepi, ki bi lahko vplivali na posebnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in sorodnih gospodarskih panog; zato poziva GD za okolje, GD za podnebno politiko, GD za kmetijstvo in razvoj podeželja, GD za energetiko, GD za raziskave in inovacije in druge zadevne generalne direktorate, naj strateško sodelujejo in z okrepljenim usklajevanjem in komunikacijo zagotovijo učinkovito izvajanje strategije;

106.  meni, da bi bilo treba z ozirom na prednostne naloge Komisije o rasti, zaposlovanju in naložbah tudi pri izvajanju gozdarske strategije EU prednostno obravnavati spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti gozdarskega sektorja, podporo podeželskih in mestnih območij, krepitev temeljnega znanja, varstvo gozdov in ohranjanje njihovih ekosistemskih storitev, spodbujanje usklajevanja in komunikacije ter okrepitev trajnostne rabe lesnih in nelesnih gozdnih proizvodov;

107.  poziva Komisijo, naj strategijo dopolni s trdnim akcijskim načrtom, ki bo vseboval konkretne ukrepe, in naj Parlamentu vsako leto poroča o napredku, doseženem pri izvajanju konkretnih ukrepov strategije;

108.  se zavzema za sklic razširjenega odbora AGRI – ENVI – ITRE, da bo razprava o napredku pri izvajanju nove gozdarske strategije EU uravnotežena;

o
o   o

109.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 290 E, 29.11.2006, str. 413.
(2) Forest Europe – ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropi, medvladni pogajalski odbor za sklenitev pravno zavezujočega sporazuma o gozdovih v Evropi: http://www.foresteurope.org/
(3) Glej: http://www.forestnegotiations.org/
(4) Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 – „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“.
(5) Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode.
(6) Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (FLEGT = izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov).
(7) Program za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov: http://unfccc.int/methods/redd/items/7377.php

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov