Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2107(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0312/2015

Predložena besedila :

A8-0312/2015

Razprave :

PV 24/11/2015 - 14
CRE 24/11/2015 - 14

Glasovanja :

PV 25/11/2015 - 9.8
CRE 25/11/2015 - 9.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0411

Sprejeta besedila
PDF 388kWORD 151k
Sreda, 25. november 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014-2020
P8_TA(2015)0411A8-0312/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2015 o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020 (2015/2107(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti preambule ter členov 3 in 6,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 3, 6, 9, 20, 151, 152, 153, 154, 156, 159 in 168,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 1, 3, 27, 31, 32 in 33,

–  ob upoštevanju Evropske socialne listine z dne 3. maja 1996, zlasti dela I in II člena 3,

–  ob upoštevanju filadelfijske deklaracije z dne 10. maja 1944 o ciljih Mednarodne organizacije dela,

–  ob upoštevanju konvencij in priporočil Mednarodne organizacije dela na področju zdravja in varnosti pri delu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. februarja 2015 o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu 2014–2020 (6535/15) in z dne 5. oktobra 2015 o novi agendi za varnost in zdravje pri delu za spodbujanje boljših delovnih pogojev,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu(2) (okvirna direktiva) in z njo povezanih posebnih direktiv,

–  ob upoštevanju Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uporabi načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2007/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/391/EGS, njenih posebnih direktiv in direktiv Sveta 83/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES za poenostavitev in racionalizacijo poročil v zvezi s praktičnim izvajanjem(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o Strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020 (COM(2014)0332),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izboljšanje kakovosti in produktivnosti pri delu: strategija Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu‟ (COM(2007)0062),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Prenovljena socialna agenda: Priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja“ (COM(2008)0412),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o izvajanju okvirnega sporazuma o stresu na delovnem mestu, ki so ga sprejeli evropski socialni partnerji (SEC(2011)0241),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „EVROPA 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020) ter njegovega glavnega cilja, namreč do konca desetletja povečati stopnjo zaposlenosti v Evropski uniji na 75 %, tudi prek povečanja vključenosti žensk in starejših delavcev ter boljšega vključevanja migrantov v delovno silo,

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije o Agendi za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine (COM(2012)0055),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Ocena izvajanja strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2014)0130),

–  ob upoštevanju letnega pregleda rasti za leto 2015 (COM(2014)0902) in skupnega poročila o zaposlovanju (COM(2014)0906),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. septembra 2001 o trpinčenju na delovnem mestu(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije, s katerim je Svetu in Parlamentu posredovala Evropski okvirni sporazum o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu (COM(2007)0686),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. februarja 2005 o spodbujanju zdravja in varnosti na delovnem mestu(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 s priporočili Komisiji o zaščiti evropskih zdravstvenih delavcev pred krvno prenosljivimi okužbami, ki jih povzročajo injekcijske igle(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2008 o strategiji Skupnosti 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2009 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2011 o vmesnem pregledu evropske strategije 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o z azbestom povezanih poklicnih tveganjih za zdravje in obetih za odpravo vsega obstoječega azbesta(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o učinkovitih inšpekcijah dela kot strategiji za izboljšanje pogojev dela v Evropi(14),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. decembra 2014 in mnenja Odbora regij z dne 12. februarja 2015 o sporočilu Komisije o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu,

–  ob upoštevanju skupnih ukrepov EU za duševno zdravje in dobro počutje, začetih leta 2013,

–  ob upoštevanju načela „najprej pomisli na male“ in pobude „Small Business Act for Europe“,

–  ob upoštevanju kampanje za zdravo delovno okolje, ki jo izvaja Evropska agencija za zdravje in varnost pri delu (EU-OSHA),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0312/2015),

A.  ker so dobri delovni pogoji, ki varujejo telesno in duševno zdravje, temeljna(15) individualna pravica delavcev in imajo že sami po sebi pozitivno vrednost;

B.  ker je gospodarska kriza povečala negotovost glede zaposlitve in povzročila netipične vrste zaposlovanja, prav tako pa je zmanjšala prihodke podjetij, zlasti malih in srednjih; ker zaradi tega ne gre zanemariti pomena zdravja in varnosti pri delu, pa tudi visokih družbenih in individualnih stroškov nesreč pri delu, do katerih pride zaradi neupoštevanja pravil;

C.  ker sta zdravje in varnost pri delu v splošnem interesu družbe ter naložba s pozitivnim učinkom za storilnost in konkurenčnost podjetja, prav tako pa izboljšujeta trajnost sistemov socialne varnosti in omogočata delavcem, da ostanejo zdravi in lahko delajo do predpisane upokojitvene starosti; ker nesreče pri delu in poklicne bolezni precej obremenjujejo družbo, izboljšave zdravja in varnosti pri delu po vsej Evropi pa lahko prispevajo k okrevanju gospodarstva in uresničitvi ciljev Evropa 2020, saj je bil doslej pri uresničevanju cilja 75-odstotne zaposlenosti ljudi, starih med 20 in 64 let, dosežen zgolj majhen napredek;

D.  ker so preprečevanje poklicnih tveganj, spodbujanje zdravja in varnosti ter varstvo delavcev na delovnem mestu izjemno pomembni za izboljševanje delovnih pogojev in varovanje zdravja delavcev, to pa ima precejšnje socialne in ekonomske koristi za delavca samega, pa tudi za celotno družbo; ker 9 od 10 ustanov v EU-28, ki opravljajo redne ocene tveganj, meni, da so uporaben način upravljanja zdravja in varnosti na delovnem mestu(16);

E.  ker je v členu 153 PDEU navedeno, da Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na področju izboljšanja zlasti delovnega okolja, da bi zaščitili zdravje in varnost delavcev;

F.  ker je staranje prebivalstva EU eden glavnih izzivov držav članic; ker se življenjska doba razlikuje pri različnih družbenih in poklicnih kategorijah ter glede težavnosti dela; ker delavci, stari več kot 55 let, niso nagnjeni samo h kostno-mišičnim obolenjem, temveč tudi k različnim oblikam raka, boleznim srca, težavam z dihanjem in motnjam spanja(17); ker je kazalnik o letih zdravega življenja med letoma 2010 in 2013 nazadoval za 1,1 leta za ženske in 0,4 leta za moške, kar poudarja potrebo po podaljšanju dobe zdravega življenja, s čimer bi tudi več ljudem omogočili, da ostanejo na trgu dela, dokler dejansko ne dosežejo predpisane upokojitvene starosti;

G.  ker so rakava obolenja najpogostejši vzrok smrti, povezane z delom(18), in jim sledijo srčno-žilne in dihalne bolezni, delovne nesreče pa predstavljajo le majhen delež smrtnih primerov; ker so povsod po EU razširjene kronične zdravstvene težave, kot so kostno-mišična obolenja, ki lahko omejijo sposobnost delavcev za pridobivanje ali ohranjanje plačane zaposlitve(19), in ker je zgodnje odkrivanje ogroženih delavcev bistvenega pomena;

H.  ker so upravna bremena in neposredni stroški, ki jih imajo podjetja zaradi politik zdravja in varnosti pri delu, ki spodbujajo dobro počutje, kakovostno delovno okolje in storilnost, znatno manjši od bremen in stroškov, ki bi nastali zaradi poklicnih bolezni in nesreč pri delu, ravno te pa naj bi regulativni okvir EU preprečeval(20); ker lahko po nekaterih študijah podjetja dosežejo precejšnje koristi z naložbami v preventivo(21);

I.  ker se stopnja smrtnih nesreč pri delu in delež delavcev, ki poročajo, da sta njihovo zdravje in varnost ogrožena zaradi dela, po državah članicah(22) in po sektorjih gospodarske dejavnosti močno razlikuje, kar pomeni, da se je treba veliko bolj posvetiti izvajanju in izvrševanju zakonodaje na področju zdravja in varnosti pri delu, saj gre za pomemben element varovanja zdravja in storilnosti delavcev;

J.  ker so zlasti stres na delovnem mestu in psihološka tveganja čedalje večja težava za zaposlene in delodajalce po vsej EU, saj skoraj polovica delavcev meni, da je stres prisoten pri njihovem delu; ker stres na delovnem mestu prispeva k odsotnosti, negativno vpliva na storilnost in je vsako leto odgovoren skoraj za polovico izgubljenih delovnih dni; ker se ukrepi za obvladovanje psihosocialnih tveganj med državami članicami razlikujejo(23);

K.  ker je močna zakonodaja na področju zdravja in varnosti pri delu, ki se dosledno izvaja in uveljavlja, pomemben pogoj za skladnost z zahtevami te zakonodaje, ki skozi celotno delovno dobo varuje zdravje in storilnost delavcev; ker imajo inšpekcije dela pomembno vlogo pri izvajanju politik zdravja in varnosti pri delu na regionalni in lokalni ravni in ker mnoga podjetja zagotavljajo varnost in zdravje pri delu in izvajajo preventivne ukrepe zato, da izpolnijo svoje zakonske obveznosti(24);

L.  ker so za uspešno preprečevanje tveganj na delovnem mestu(25) pomembni celovita vključenost delavcev, sodelovanje in zastopanost v podjetju, pa tudi zavezanost vodstva, in ker je na delovnih mestih, ki so združena v sindikate, stopnja nesreč in bolezni nižja;

M.  ker je lahko preprečevanje nesreč na delovnem mestu kot celota uspešno samo, če se spodbuja pristop k proizvodnji, ki je v vseh pogledih usmerjen v ljudi;

N.  ker so potrebni zadostni viri, da bi bilo mogoče ustrezno obravnavati nova in porajajoča se, pa tudi tradicionalna tveganja v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu, vključno z azbestom, nanomateriali in psihosocialnimi tveganji; ker bi utegnili biti številni delavci, tudi delavci na gradbišču, izpostavljeni azbestu;

O.  ker prekarna zaposlitev slabo vpliva na zdravje in varnost pri delu in spodkopava veljavne strukture zdravja in varnosti pri delu; ker lahko prekarna zaposlitev izključi delavce iz usposabljanja in dostopa do storitev zdravja in varnosti pri delu, prav tako pa je povezana s stresom zaradi negotovosti zaposlitve(26); ker okvirna Direktiva 89/391/EGS delodajalcem nalaga odgovornost, da oblikujejo sistematično preventivno politiko, ki bo vključevala vsa tveganja; ker je pri zunanjem izvajanju dela s podizvajalci in začasnimi delovnimi razmerji težje določiti, kdo je odgovoren za zdravje in varnost pri delu; ker sta delo na črno in lažno samozaposlovanje resna izziva pri izvajanju strateškega okvira EU za varnost in zdravje pri delu, pa tudi pri zdravju in varnosti delavcev;

P.  ker imajo socialni partnerji na nacionalni, mednarodni in evropski ravni pomembno vlogo pri oblikovanju in izvajanju politik s področja varnosti in zdravja pri delu; ker PDEU v členih 153 do 155 vzpostavlja področje delovanja in pristojnosti socialnih partnerjev pri pogajanjih o sporazumih, ki se nanašajo na zdravje in varnost pri delu, ter njihovem izvrševanju;

Q.  ker je cilj regulativnega okvira EU preprečevanje nesreč pri delu in z delom povezanega slabega zdravstvenega stanja za vse delavce; ker manjše kot je podjetje, slabše so delavci obveščeni o zdravstvenih in varnostnih tveganjih pri delu; ker ni dokazane povezave med številom nesreč in velikostjo podjetja; ker obstaja povezava med številom nesreč in vrsto proizvodnje ali sektorjem delovanja(27);

R.  ker podatki o poklicnih boleznih na ravni EU niso na voljo in niso primerljivi(28);

S.  ker se je treba boriti proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu in občutku negotovosti, ki ga vzbuja;

T.  ker so segregacija pri delu, razlika v plačah, delovni čas, delovna mesta, prekarne delovne razmere, seksizem in diskriminacija na podlagi spola ter razlike, povezane s posebnimi vidiki materinstva, dejavniki, ki bodo verjetno vplivali na delovne razmere žensk;

U.  ker obstaja stereotip, da ženske zasedajo delovna mesta z nižjim tveganjem, ker v Evropi vlada splošno prepričanje, da delitev dela med moškimi in ženskami ni nikoli nevtralna, in ker ta delitev zakriva zdravstvene težave žensk, zaradi česar se sprejema manj preventivnih ukrepov v povezavi z ženskimi delovnimi mesti;

V.  ker je zaposlitev žensk v EU precej višja v storitvenem sektorju kot v industriji, saj so zaposlene pretežno v zdravstvenem in socialnem sektorju, prodaji na drobno, proizvodnji, izobraževanju in poslovnih dejavnostih ter vse bolj opravljajo delo s krajšim delovnim časom in priložnostno delo, kar ima resne posledice za varnost in zdravje pri delu;

W.  ker so ženske zaradi narave nekaterih delovnih mest, kjer zavzemajo večinski delež zaposlenih, izpostavljene posebnim tveganjem, kot so kostno-mišična obolenja ali določene vrste raka, kot so rak na prsih ali rak maternične sluznice(29);

X.  ker imajo ženske v primerjavi z moškimi ne glede na vrsto dela(30) pogosteje zdravstvene težave, povezane z delom, in ker so še posebej izpostavljene boleznim, povezanim s starostjo; ker je treba zato pri ukrepih na področju zdravja in varnosti pri delu uporabiti pristop na podlagi spola in življenjskega cikla;

Y.  ker lahko zdravstvene težave, do katerih lahko pride, ko so bodoči starši ali njihovi nerojeni otroci izpostavljeni posledicam onesnaževanja okolja in dejavnikom tveganja, ki obstajajo v delovnem okolju, ogrozijo reproduktivno sposobnost;

Z.  ker rezultati empiričnih raziskav kažejo, da ženske niso zadostno zastopane pri sprejemanju odločitev o zdravju in varnosti;

AA.  ker imajo ženske na podeželju več težav pri uveljavljanju svojih delavskih pravic in pravic na področju zdravja ter imajo bolj omejen dostop do osnovnih javnih zdravstvenih storitev, posebne zdravstvene oskrbe ter pregledov za zgodnje odkrivanje raka;

Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu

1.  poudarja, da imajo vsi delavci, vključno z javnim sektorjem, pravico do najvišje ravni varstva zdravja in varnosti na delovnem mestu, ki mora biti zagotovljena ne glede na velikost delodajalca, vrsto dela, vrsto delovne pogodbe ali državo članico, kjer so zaposleni; poziva Komisijo, naj pripravi strategije za delo, ki bodo pokrivale vse oblike zaposlovanja znotraj regulativnega okvira EU za varnost in zdravje pri delu; poudarja, da so na področju varnosti in zdravja pri delu potrebna jasna in učinkovita pravila;

2.  pozdravlja dejstvo, da so v tem strateškem okviru opredeljena mnoga pomembna področja ukrepanja; obžaluje pa, da Komisija ni oblikovala konkretnih ciljev za okvir; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba po pregledu leta 2016 v okvir vključiti bolj konkretne zakonodajne in/ali nezakonodajne ukrepe ter orodja za izvajanje in izvrševanje, če bodo temeljila na znanstvenih dokazih in rezultatih naknadne ocene zakonodaje EU o varnosti in zdravju pri delu;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj po pregledu strateškega okvira EU leta 2016 opredeli okvirne cilje za zmanjšanje poklicnih bolezni in delovnih nesreč, pri pregledu strateškega okvira pa naj se opre na najnovejše strokovno pregledane ugotovitve raziskav; poziva Komisijo, naj posebno prednost nameni tistim sektorjem, v katerih so delavci izpostavljeni največjim tveganjem in naj razvije smernice ter spodbuja izmenjavo dobrih praks za izvajanje politik s področja varnosti in zdravja pri delu;

4.  obžaluje zamudo pri pripravi sedanjega strateškega okvira EU za varnost in zdravje pri delu; meni, da je zaradi številnih izzivov evropskih delavcev, podjetij in trgov dela, vključno z izzivi, ki jih je opredelila Komisija, potrebno pravočasno in učinkovito izvajanje ukrepov;

5.  poudarja, da je treba ljudem v vsem delovnem življenju nujno zagotoviti fizično in duševno varno in zdravo delovno okolje, da bi dosegli cilj aktivnega in zdravega staranja za vse delavce; meni, da preprečevanje poklicnih bolezni in nesreč ter večja pozornost skupnim učinkom poklicnih tveganj ustvarja dodano vrednost za delavce in družbo kot celoto;

6.  poudarja, da je treba sprejeti konkretne ukrepe za ublažitev posledic krize in podpreti podjetja, ki spodbujajo varnost in zdravje pri delu;

Nacionalne strategije

7.  poudarja, da so nacionalne strategije za varnost in zdravje pri delu bistvenega pomena in prispevajo k izboljšavam na tem področju v državah članicah; poudarja, da je treba spodbujati redno poročanje o doseženem napredku; meni, da je treba nujno nadaljevati oblikovanje in usklajevanje politik na ravni EU in se hkrati bolj osredotočiti na izvajanje in izvrševanje obstoječe zakonodaje na področju zdravja in varnosti pri delu in tako vsem delavcem zagotoviti visoko stopnjo zdravja in varnosti pri delu; meni, da bi bilo treba ukrepe s področja varnosti in zdravja pri delu na evropski in nacionalni ravni uskladiti z drugimi javnimi ukrepi, in da bi morale obstajati jasne zahteve za njihovo izpolnjevanje, da bi podjetjem, zlasti malim in srednjim, olajšali upoštevanje predpisov; meni, da bi bilo treba izvajati načelo enakosti med spoloma, da bi bolj upoštevali posebna tveganja, s katerimi se srečujejo delavci in delavke;

8.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da bodo nacionalne strategije za varnost in zdravje pri delu odražale strateški okvir EU in da bodo popolnoma pregledne in odprte za povratne informacije socialnih partnerjev in civilne družbe, vključno z deležniki na področju zdravstva in v skladu z navadami in praksami držav članic; meni, da sta izmenjava dobrih praks in socialni dialog pomembno sredstvo za izboljšanje zdravja in varnosti pri delu;

9.  spodbuja države članice, naj v svoje nacionalne strategije vključijo cilje, ki so prilagojeni okoliščinam, merljivi in primerljivi z njimi; meni, da je treba spodbujati redne in pregledne mehanizme poročanja o doseženem napredku; poudarja pomembnost zanesljivih podatkov;

Izvajanje in skladnost

10.  priznava, da je pomembno upoštevati okoliščine, posebne potrebe in težave s skladnostjo v mikro in malih podjetjih ter nekaterih javnih sektorjih pri izvajanju ukrepov na področju zdravja in varnosti pri delu na ravni podjetij; poudarja, da so večja ozaveščenost, izmenjava primerov dobre prakse, posvetovanja, uporabniku prijazna navodila in spletne platforme izredno pomembni, ker malim in srednjim podjetjem ter mikro podjetjem pomagajo učinkoviteje izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz regulativnih zahtev v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu; poziva Komisijo, Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu in države članice, naj še naprej razvijajo praktična orodja in smernice, ki bodo podpirala, olajšala in izboljšala skladnost malih in srednjih podjetij ter mikro podjetij z zahtevami v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu;

11.  poziva Komisijo, naj pri pregledu strateškega okvira še naprej upošteva posebno naravo in položaj malih in srednjih podjetij ter mikro podjetij, da bi jim pomagala doseči zastavljene cilje v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu; poudarja, da koncept malih in srednjih podjetij v sedanji obliki zajema približno 99 % vseh podjetij; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za zbiranje zanesljivih podatkov o dejanskem izvajanju zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu v mikro in malih podjetjih;

12.  pozdravlja uvedbo spletnega interaktivnega orodja za oceno tveganja (OiRA), ki ga je razvila agencija EU-OSHA, ter drugih elektronskih orodij v državah članicah, ki olajšajo oceno tveganja, njihov cilj pa je tudi spodbujati skladnost in kulturo preprečevanja, zlasti v mikro in malih podjetjih; poziva države članice, naj uporabijo evropska sredstva za financiranje ukrepov za zdravje in varnost pri delu na splošno ter za razvoj elektronskih orodij, zlasti, da bi podprle mala in srednja podjetja; poudarja pomen kampanj ozaveščanja na področju zdravja in varnosti pri delu, kot je kampanja „Zdrava delovna mesta‟, ter poudarja pomen ozaveščanja delodajalcev in zaposlenih o osnovnih pravicah in obveznostih na tem področju;

13.  poziva države članice in socialne partnerje, naj prevzamejo pobudo in nadgradijo znanje predstavnikov za zdravje in varnost ter vodstvenih delavcev v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami; poziva države članice, naj podprejo dejavno udeležbo delavcev pri izvajanju preventivnih ukrepov za varnost in zdravje pri delu ter zagotovijo, da imajo predstavniki za zdravje in varnost možnost, da se udeležijo usposabljanja, ki je na višji ravni od osnovnega;

14.  poudarja, kako pomembno je spodbujati kulturo medsebojnega zaupanja in učenja, v kateri se zaposlene spodbuja, da prispevajo k razvoju zdravega in varnega delovnega okolja, in ki hkrati podpira socialno vključevanje delavcev in konkurenčnost podjetij; v zvezi s tem poudarja, da delavcem ne bi smelo škodovati, če izrazijo pomisleke v zvezi z zdravjem in varnostjo;

15.  poudarja, da sta za uspešno in dobro upravljanje zdravja in varnosti pri delu bistveno ustrezno izvajanje in izvrševanje zakonodaje ter v celoti dokumentirana ocena tveganja ob sodelovanju delavcev in njihovih predstavnikov, da se lahko na delovnem mestu uvedejo ustrezni preventivni ukrepi;

16.  poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe za spremljanje izvajanja in izvrševanja zakonodaje s tega področja v državah članicah; meni, da je dobra priložnost za to naknadno vrednotenje praktičnega izvajanja direktiv EU o varnosti in zdravju pri delu v državah članicah, in pričakuje, da bodo ugotovitve o izvajanju veljavne zakonodaje upoštevane pri pregledu strateškega okvira;

Izvrševanje

17.  je prepričan, da je bistveno, da v vsej EU zagotovimo enake konkurenčne pogoje in odpravimo nelojalno konkurenco in socialni damping; poudarja, da imajo inšpektorati za delo pomembno vlogo pri zagotavljanju pravice do varnega in zdravega delovnega okolja tako v smislu telesnega kot duševnega zdravja ter pri zagotavljanju svetovanja in smernic za delodajalce, zlasti mala in srednja podjetja ter mikro podjetja; spodbuja države članice, naj sledijo standardom in smernicam Mednarodne organizacije dela o inšpekcijah dela, da se inšpektoratom za delo zagotovijo ustrezno osebje in viri ter izboljša usposabljanje delovnih inšpektorjev, kot to priporoča Evropski ekonomsko-socialni odbor(31); pozdravlja sodelovanje med nacionalnimi inšpektorati za delo v Odboru višjih inšpektorjev za delo (SLIC);

18.  opozarja na problem izvajanja predpisov s področja zdravja in varnosti pri delu v zvezi z delavci, ki opravljajo neprijavljene dejavnosti; želi spomniti, da imajo inšpektorati za delo pomembno vlogo pri preprečevanju neprijavljenega dela; poziva države članice, naj izvajajo stroge inšpekcijske preglede in delodajalcem, ki zaposlujejo neprijavljene delavce, naložijo primerne kazni; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za boj proti neprijavljenemu delu; poudarja, da se večina delovnih nesreč s smrtnim izidom zgodi v delovno intenzivnih sektorjih, v katerih je neprijavljeno delo bolj pogosto kot v drugih sektorjih;

19.  meni, da je učinkovita uporaba zakonodaje na področju zdravja in varnosti pri delu v veliki meri odvisna tudi od pregledov delovne inšpekcije; meni, da bi morali sredstva usmeriti v sektorje, v katerih je bilo ugotovljeno najvišje tveganje za delavce; poziva pristojne oblasti, naj ob naključnih pregledih izvajajo tudi nadzor na podlagi tveganj in naj posebno pozornost namenijo večkratnim kršiteljem, da bi na odgovornost poklicali delodajalce, ki ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu; poziva države članice, naj zagotovijo izmenjavo informacij in izboljšajo usklajevanje med inšpektorati za delo, da bi izboljšali čezmejno sodelovanje;

Regulativni okvir

20.  pozdravlja prizadevanja za izboljšanje kakovosti regulativnega okvira in pričakuje nadaljnji napredek na tem področju; Komisijo pa želi spomniti, da bi bilo treba pri vključitvi direktiv o varnosti in zdravju pri delu v program REFIT in pri spremembah zakonodaje zagotoviti spoštovanje demokratičnih pravil in preglednost ter sodelovanje socialnih partnerjev, nikakor pa pri tem ne bi smelo priti do poslabšanja na področju določb o varnosti in zdravju pri delu; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba upoštevati spremembe na delovnem mestu, ki so posledica tehnološkega razvoja; poudarja, da države članice lahko sprejmejo standarde, ki so višji od minimalnih zahtev v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu; kljub temu meni, da bi bilo treba obstoječa pravila izboljšati, med drugim tako, da se prepreči prekrivanje in spodbuja boljše vključevanje tega področja v druga področja politike, obenem pa bi bilo treba ohraniti raven zaščite zdravja in varnosti delavcev in si prizadevati, da bi se še povečala;

21.  poudarja, da je sodelovanje delavcev in socialnih partnerjev na vseh ravneh in v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami osnovni pogoj za učinkovito izvajanje zakonodaje na področju zdravja in varnosti pri delu in da lahko vključevanje socialnih partnerjev na ravni EU zagotovi, da bo strateški okvir pomemben za evropske delodajalce in delojemalce; poziva socialne partnerje in Komisijo, naj vzpostavi konstruktiven dialog o tem, kako izboljšati obstoječi regulativni okvir, in meni, da je treba okrepiti vlogo socialnih partnerjev;

Preprečevanje z delom povezanih bolezni ter novih in nastajajočih tveganj

22.  poudarja, da je treba delavce zaščititi pred vplivi rakotvornih in mutagenih snovi ter snovi, ki so strupene za razmnoževanje; v zvezi s tem opozarja, da so ženske pogosto izpostavljene najrazličnejšim snovem, ki lahko povečajo zdravstveno tveganje, vključno s sposobnostjo preživetja njihovih otrok; znova odločno poziva Komisijo, naj vloži predlog za pregled Direktive 2004/37/ES na osnovi znanstvenih dokazov, po potrebi doda več zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost in v sodelovanju s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu razvije sistem vrednotenja na podlagi jasnih in izrecnih meril; meni, da je treba v tej zvezi obravnavati morebitno prekrivanje zakonov in predpisov, ki bi lahko vodilo k nenamerni neskladnosti;

23.  poudarja, da je treba uvesti strožjo zaščito delavcev, ki ne bo upoštevala samo obdobja izpostavljenosti, ampak tudi mešanico kemičnih in/ali strupenih snovi, katerim so izpostavljeni; poudarja, da so mnogi zdravstveni delavci na delovnem mestu še vedno izpostavljeni nevarnim snovem; poziva Komisijo, naj ukrepa v zvezi z dejavniki kemičnega tveganja v zdravstvu in naj v strategijo o varnosti in zdravju pri delu vključi posebne določbe o izpostavljenosti zdravstvenih delavcev nevarnim zdravilom; poziva jot tudi, naj poskrbi, da bodo vsi delavci, posredno ali neposredno udeleženi pri uporabi ali odstranjevanju ostre medicinske opreme, ustrezno zaščiteni; poudarja, da bi to utegnilo zahtevati pregled Direktive 2010/32/EU o preprečevanju poškodb z ostrimi pripomočki v bolnišnicah in zdravstvenem sektorju;

24.  poudarja, da so mnogi delavci na delovnem mestu še vedno izpostavljeni azbestu; poziva EU, naj tesno sodeluje s socialnimi partnerji in državami članicami za spodbujanje in uskladitev njihovih prizadevanj pri zasnovi nacionalnih akcijskih načrtov za ravnanje z azbestom in njegovo varno odstranitev, naj zagotovi zadostna finančna sredstva in ustrezno ukrepa;

25.  znova poziva Komisijo(32), naj oblikuje in izvaja model za preverjanje in evidentiranje vsebnosti azbesta na podlagi člena 11 Direktive 2009/148/ES; poziva k evropski kampanji za odstranitev azbesta in poziva države članice, naj delavcem, izpostavljenim azbestu, izplačajo odškodnino;

26.  poziva Komisijo, naj ukrepa v zvezi z enim od najpogostejših z delom povezanih zdravstvenih problemov v Evropi – mišično-kostnih obolenj – in nemudoma izdela predlog celostnega pravnega instrumenta o tem, da bi izboljšali dejansko preprečevanje in obravnavanje vzrokov teh obolenj, pri tem pa upošteva obstoj več vzrokov in posebna tveganja, s katerimi se soočajo ženske; poudarja, da bo uskladitev zakonodaje EU, ki bo določala minimalne zahteve za zaščito delavcev pred izpostavljenostjo ergonomskim dejavnikom tveganja, lahko koristila tako delavcem kot delodajalcem, saj bi bilo regulativni okvir lažje uvesti in spoštovati; v zvezi s tem poudarja, kako pomembna je izmenjava praktičnih zgledov in da je treba zagotoviti, da se bodo delavci bolje zavedali ergonomskih dejavnikov tveganja in bili o njih bolje obveščeni;

27.  poziva države članice, naj začnejo čim prej izvajati Direktivo št. 2002/44/ES z dne 25. junija 2002 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov;

28.  opozarja Komisijo, da je treba izboljšati preprečevanje poklicne izpostavljenosti endokrinim motilcem, ki imajo številne škodljive učinke na zdravje delavk in delavcev ter na njihove potomce(33); poziva Komisijo, naj nemudoma pripravi celovito strategijo o endokrinih motilcih, ki bo, če bo potrebno, zajemala izvajanje zakonodaje EU o trgovanju s pesticidi in biocidi, ter naj poostri pravila o preprečevanju poklicnih tveganj; poudarja, da je podpora EU za raziskave in varnejše možnosti bistvenega pomena za uporabo previdnostnega načela in načela substitucije;

29.  pozdravlja udeležbo Komisije pri strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020 z namenom boljšega preprečevanja z delom povezanih bolezni, predvsem na področju nano- in biotehnologije; opozarja na negotovost glede razširjanja in uporabe nanotehnologije in meni, da so potrebne nadaljnje raziskave o tveganjih novih tehnologij za varnost in zdravje pri delu; glede na to meni, da bi bilo treba uporabiti previdnostno načelo, da se zmanjšajo morebitna tveganja za zdravje in varnost delavcev, ki uporabljajo nanotehnologijo;

30.  Komisijo opozarja na vse večje število delavcev, ki trpijo zaradi kroničnih bolezni; meni, da bi morali ljudem, ki imajo neozdravljiva, kronična ali dolgotrajna obolenja, zagotoviti dostopna in varna delovna mesta; poziva države članice, naj se osredotočijo na to, da bodo zadržale in integrirale ljudi s kroničnimi boleznimi ter da bodo podprle razumno prilagoditev delovnih mest, kar bo omogočilo njihovo čimprejšnjo vrnitev na delo; poziva Komisijo, naj se zavzema za integracijske in rehabilitacijske ukrepe za invalide ter podpre prizadevanja držav članic z ozaveščanjem ter opredeljevanjem in širjenjem dobre prakse pri prilagajanju na delovnem mestu; poziva Eurofound, naj dodatno razišče in preuči zaposlitvene možnosti in stopnjo zaposljivosti ljudi s kroničnimi boleznimi;

31.  ugotavlja, da lahko tehnološke inovacije koristijo celotni družbi; vendar je zaskrbljen zaradi novih tveganj, ki jih prinašajo spremembe; v zvezi s tem pozdravlja namero Komisije, da bo vzpostavila mrežo strokovnjakov in znanstvenikov s področja varnosti in zdravja pri delu, da bi se bolje soočila s prihodnjimi izzivi; opozarja na vse pogostejšo rabo pametnih sodelujočih robotov, na primer v industrijski proizvodnji, bolnišnicah in domovih za ostarele; poziva Komisijo in države članice, naj opredelijo morebitna tveganja tehnoloških inovacij za varnost in zdravje pri delu ter naj ustrezno ukrepajo proti njim;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo in izvajajo program za sistematično spremljanje, vodenje in podporo za delavce, ki so izpostavljeni psihosocialnim tveganjem, vključno s stresom, depresijo in izgorelostjo, da bi med drugim pripravile učinkovita priporočila in smernice za boj proti tem tveganjem; poudarja, da se stres na delovnem mestu priznava kot pomembna ovira za produktivnost in kakovost življenja; v zvezi s tem ugotavlja, da na duševno zdravje in psihosocialna tveganja vplivajo številni dejavniki, ki niso nujno povezani z delom; poudarja pa, da so psihosocialna tveganja in stres na delovnem mestu strukturna težava, povezana z organizacijo dela, ter da je preprečevanje in upravljanje teh pojavov mogoče; poudarja, da je treba med pregledom strateškega okvira za varnost in zdravje pri delu v letu 2016 izvesti študije, izboljšati preprečevanje in razmisliti o novih ukrepih na osnovi izmenjave praktičnih zgledov in orodij za ponovno vključevanje na trg delovne sile;

33.  pozdravlja kampanjo za zdravo delovno okolje; poudarja, da morajo pobude za zmanjševanje stresa, povezanega z delom, vključevati tudi razsežnost spola, ob upoštevanju posebnih delovnih razmer žensk;

34.  opozarja na problem trpinčenja na delovnem mestu in na njegove morebitne posledice za psihosocialno zdravje; poudarja, kako pomemben je boj proti nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu, zato poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji razmisli o predlogu pravnega akta na osnovi okvirnega sporazuma o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu; države članice še poziva, naj oblikujejo učinkovite nacionalne strategije za boj proti nasilju na delovnem mestu;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj s ciljno usmerjenim pristopom odpravijo prekarno delo in naj upoštevajo negativne posledice tovrstnega dela za zdravje in varnost pri delu; poudarja, da imajo delavci z netipičnimi pogodbami več težav pri dostopu do usposabljanja in storitev s področja zdravja in varnosti pri delu; poudarja, da je treba nujno izboljšati zdravje in varnost vseh delavcev v vseh oblikah zaposlitve, tudi morebitno ranljivih, ko so mladi in tisti, ki so bili prej dolgo brezposelni; poziva države članice, naj izpolnijo zahteve iz Direktive 96/71/ES z namenom boja proti socialnemu dampingu in naj v zvezi s tem sprejmejo vse potrebne ukrepe za uveljavljanje in zaščito pravic napotenih delavcev glede enake obravnave, kar zadeva zdravje in varnost pri delu;

36.  poudarja, da je treba pri izboljšanju zdravja in varnosti pri delu upoštevati tudi delo v gospodinjstvu; poziva delodajalce in oblikovalce politik, naj zagotovijo in omogočijo ustrezno ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, pri čemer naj upoštevajo vse večje število zaposlenih, ki morajo delo usklajevati z oskrbo; poudarja, da se je treba boriti proti predolgim delovnikom, da se omogoči ravnotežje med delom in družino; poziva države članice, naj v celoti izvajajo Direktivo 2003/88/ES, in v zvezi s tem poudarja, da je pomembno spremljati skladnost z določbami o največjem dovoljenem številu delovnih ur;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo ustrezne politike o staranju delovne sile; meni, da bi moral regulativni okvir za varnost in zdravje pri delu spodbujati trajnostno delovno življenje in zdravo staranje; poziva države članice, naj spodbujajo ukrepe za rehabilitacijo starejših delavcev in njihovo ponovno vključevanje z uporabo rezultatov pilotnega projekta EU o zdravju in varnosti starejših delavcev;

38.  poudarja pomen ukrepov za zdravje in varnost pri delu za reševanje posebnih izzivov in tveganje, s katerimi se srečujejo ženske na delovnem mestu, vključno s spolnim nadlegovanjem; poziva Komisijo in socialne partnerje, naj zagotovijo enakopravnejšo zastopanost moških in žensk v celotnem procesu socialnega dialoga; poziva Komisijo, naj pri pregledu strateškega okvira za varnost in zdravje pri delu v letu 2016 upošteva enakost med spoloma; poziva jo tudi, naj oblikuje evropsko strategijo za boj proti nasilju nad ženskami na delovnem mestu in v sklopu tega procesa oceni, ali bi bilo treba Direktivo 2006/54/ES spremeniti, da bi razširili področje njene uporabe in vključili nove oblike nasilja in nadlegovanja; poziva države članice, naj izvajajo priporočilo Komisije 92/131/EGS za ozaveščanje o spolnem nadlegovanju ali drugih spolnih prestopkih;

39.  opozarja Komisijo na vlogo, ki bi jo lahko imeli sektorski odbori za socialni dialog pri obvladovanju tveganj za varnost in zdravje pri delu in ustvarjanju dodane vrednosti v posameznih sektorjih, in sicer s sporazumi med socialnimi partnerji, ki bi se opirali na njihovo obsežno poznavanje specifičnih razmer v sektorjih;

40.  poudarja, da bi morala Komisija zbirati podatke, poskrbeti za raziskave in razviti statistične metode za ocenjevanje preprečevanja tveganj, pri katerih bi upoštevali spol in starost, da bi se soočili s posebnimi izzivi za ranljive skupine, vključno z ženskami, na delovnem mestu;

41.  poudarja, da je treba vlagati več v politike za preprečevanje tveganj, pa tudi v spodbujanje, razvoj in podporo kulture preprečevanja, kar zadeva zdravje in varnost pri delu; poziva države članice, naj spodbujajo ozaveščanje in namenijo večjo pozornost preprečevanju ter varnosti in zdravju pri delu v učnih načrtih na vseh ravneh, tudi med vajeništvom; meni, da se je treba na preprečevanje osredotočiti v že najzgodnejših fazah proizvodnega procesa in se zavzemati za izvajanje programa za sistematično preprečevanje tveganja na podlagi ocene tveganja, ki delavce in delodajalce spodbuja, da prispevajo k varnemu in zdravemu delovnemu okolju; poudarja, da je v številnih državah članicah kakovost preventivnih storitev bistvenega pomena za podporo podjetjem, predvsem malim in srednjim, pri izvajanju ocen tveganja in sprejemanju ustreznih preventivnih ukrepov; poziva Komisijo, naj preuči, kaj nacionalna zakonodaja držav članic določa v zvezi z nalogami in zahtevami glede usposabljanja za preventivne storitve;

42.  poudarja, da je treba ženske vključiti v postopek odločanja o razvoju boljše prakse na področju zdravja in varnosti v delovnem okolju;

43.  poziva Komisijo, naj ne spregleda razvoja rakavih obolenj, povezanih z delom, kot so tumorji v nosni votlini, ki so pogostejši pri delavcih, katerih dihalni sistemi niso ustrezno zaščiteni pred razmeroma pogostimi vrstami praha, ki nastajajo pri obdelavi lesa, usnja, moke, tkanin, niklja in drugih materialov;

44.  spodbuja države članice, naj zagotovijo enake možnosti pri uveljavljanju pravic delavcev in enak dostop do storitev javnega zdravstva za vse državljane, pri tem pa naj zlasti upoštevajo ženske na podeželskih območjih in druge ranljive skupine državljanov;

Statistični podatki

45.  poziva Komisijo in države članice, naj v vseh sektorjih, tudi v javnem, izboljšajo zbiranje zanesljivih in primerljivih podatkov o poklicnih boleznih, izpostavljenosti in nevarnostih, da bi brez nesorazmernih stroškov opredelili najboljšo prakso, spodbujali primerjalno učenje in vzpostavili skupno zbirko podatkov o poklicni izpostavljenosti; poudarja pomen udeležbe nacionalnih strokovnjakov in posodabljanja te podatkovne zbirke; poziva države članice in Komisijo, naj zberejo več podatkov o tveganjih, povezanih z digitalizacijo, varnostjo v cestnem prometu v zvezi z delom ter morebitnimi učinki krize na poklicno zdravje in varnost;

46.  poziva Komisijo in države članice, naj zberejo visokokakovostne po spolu in starosti ločene statistične podatke o boleznih, povezanih z delom, da bi stalno izboljševale in po potrebi prilagodile zakonodajni okvir novim in nastajajočim tveganjem;

47.  poziva države članice, naj izvedejo študije, razčlenjene glede na spol, starost ter področje gospodarske dejavnosti, o pogostosti kostno-mišičnih obolenj med delovno populacijo na nacionalni ravni, za boj proti tem boleznim in njihovo preprečevanje;

48.  poudarja, da je pomembno posodabljati in zagotavljati skupne zdravstvene kazalnike in opredelitve z delom povezanih bolezni, kot je stres na delovnem mestu, ter statistične podatke za vso EU, da bi določili cilje za zmanjšanje njihovega pogostosti;

49.  opozarja na težave pri zbiranju podatkov v mnogih državah članicah; poziva k izboljšanju dela Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound); poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bodo delodajalci poročali o nezgodah pri delu;

Mednarodna prizadevanja

50.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo vsi trgovinski sporazumi s tretjimi državami izboljšali delovno okolje in s tem zaščito zdravja in varnosti delavcev;

51.  poudarja, da ima EU interes in obveznost, da dvigne delovne standarde, vključno z ravnmi zdravja in varnosti pri delu po vsem svetu;

52.  poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje na področju varnosti in zdravja pri delu z mednarodnimi organizacijami, vključno z MOD, OECD, G20 in Svetovno zdravstveno organizacijo;

53.  obžaluje, da konvencije MOD št. 187 za promocijo varnosti in zdravja pri delu niso ratificirale vse države članice; države članice poziva, naj jo ratificirajo;

o
o   o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 354, 31.12.2008, str. 70.
(2) UL L 183, 29.6.1989, str. 1.
(3) UL L 299, 18.11.2003, str. 9.
(4) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
(5) UL L 165, 27.6.2007, str. 21.
(6) UL C 77 E, 28.3.2002, str. 138.
(7) UL C 304 E, 1.12.2005, str. 400.
(8) UL C 303 E, 13.12.2006, str. 754.
(9) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 321.
(10) UL C 41 E, 19.2.2009, str. 14.
(11) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.
(12) UL C 168 E, 14.6.2013, str.102.
(13) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0093.
(14) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0012.
(15) Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 31(1): Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo.
(16) Druga Evropska raziskava podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER-2), EU-OSHA, 2015)
(17) Eurofound: „Delovne razmere starajočih se delavcev“ (2008)
(18) Izjava direktorja EU-OSHA, 18.11.2014.
(19) Poročilo o zaposlitvenih možnostih oseb s kroničnimi boleznimi, Eurofound (2014).
(20) Ocena evropske strategije o varnosti in zdravju pri delu za obdobje 2007–2012, Evropska komisija (2013) in Socialno-ekonomski stroški nesreč pri delu in z delom povezanih bolezni, Evropska komisija (2012).
(21) Berechnung des internationalen „Return on Prevention“ für Unternehmen: Kosten und. Nutzen von Investitionen in den betrieblichen Arbeits- und Gesundheitsschutz, DGUV (2013).
(22) Peta evropska raziskava o delovnih razmerah, pregledno poročilo, Eurofound (2012).
(23) Druga Evropska raziskava podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER-2), EU-OSHA, 2015)
(24) Druga Evropska raziskava podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER-2), EU-OSHA, 2015)
(25) Zastopanje delavcev ter posvetovanje o varnosti in zdravju pri delu, EU-OSHA (2012).
(26) Prožne oblike dela: zelo netipične pogodbene ureditve, Eurofound (2010) in Zdravje in dobro počutje na delovnem mestu: poročilo na podlagi pete evropske raziskave o delovnih pogojih, Eurofound (2012).
(27) Peta evropska raziskava o delovnih razmerah, pregledno poročilo, Eurofound (2012) in Tretja evropska raziskava o podjetjih, Eurofound (2015).
(28) Poročilo o sedanjih razmerah v povezavi s sistemi poklicnih bolezni v državah članicah EU in državah EFTA/EGP, Evropska komisija (2013).
(29) EU-OSHA, 2013, Nova tveganja in trendi pri varnosti in zdravju žensk pri delu.
(30) Tveganja na področju zdravja in varnosti pri delu za najranljivejše delavce, tematski sektor A v Evropskem parlamentu, ekonomska in znanstvena politika, 2011, str. 40.
(31) UL C 230, 14.7.2015, str. 82.
(32)Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0093.
(33) The Cost of Inaction (Stroški neukrepanja), Nordon (2014); Rapport sur les perturbateurs endocriniens, le temps de la précaution (Poročilo o endokrinih motnjah, čas za previdnost), Gilbert Barbier (2011).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov