Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2015 o svobodi izražanja v Bangladešu (2015/2970(RSP))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bangladešu, zlasti z dne 21. novembra 2013 o Bangladešu: človekove pravice in prihodnje volitve(1), z dne 18. septembra 2014 o kršitvah človekovih pravic v Bangladešu(2) in z dne 16. januarja 2014 o nedavnih volitvah v Bangladešu(3),
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU(4) in z dne 13. junija 2013 o svobodi tiska in medijev po svetu(5),
– ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ljudsko republiko Bangladeš o partnerstvu in razvoju iz leta 2001,
– ob upoštevanju izjav tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 1. aprila 2015 in 9. avgusta 2015 o umoru blogerjev v Bangladešu,
– ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN z dne 7. avgusta 2015, v kateri so obsodili umor blogerja Niloja Nila,
– ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Huseina z dne 5. novembra 2015, v kateri je pozval Bangladeš, naj bolje zaščiti pisatelje, založnike in druge ljudi, ki jim grozijo skrajneži v tej državi,
– ob upoštevanju izjave delegacije EU v Bangladešu z dne 11. februarja 2015,
– ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 9. aprila 2015 o bližnji usmrtitvi Muhamada Kamaruzamana v Bangladešu,
– ob upoštevanju izjave delegacije EU v Bangladešu z dne 29. oktobra 2014 o smrtni kazni v tej državi,
– ob upoštevanju predhodnih ugotovitev posebnega poročevalca OZN o svobodi veroizpovedi ali prepričanja z dne 9. septembra 2015, potem ko je obiskal Bangladeš,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo z dne 20. julija 2015,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je podpisal tudi Bangladeš, zlasti člena 19,
– ob upoštevanju Deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic,
– ob upoštevanju smernic EU glede svobode izražanja na spletu in drugje z dne 12. maja 2014,
– ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja z dne 24. junija 2013,
– ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,
– ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,
A. ker je v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah svoboda izražanja, vključno s svobodo tiska in medijev, nepogrešljiv steber demokratične, pluralistične in odprte družbe;
B. ker je spodbujanje in zaščita svobode veroizpovedi ali prepričanja ena bistvenih prednostnih nalog politike EU na področju človekovih pravic, ki vključuje popolno podporo načelu nediskriminacije in enake zaščite ljudi z neteističnim ali ateističnim prepričanjem;
C. ker je Bangladeš v zadnjih letih dosegel pomemben napredek, zlasti pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja; ker ima EU dobre, dolgoletne odnose z Bangladešem, tudi v okviru sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj;
D. ker so v bangladeški ustavi, sprejeti leta 2014, zapisane temeljne svoboščine, tudi svoboda izražanja;
E. ker so v Bangladešu še vedno razširjene kršitve temeljnih svoboščin in človekovih pravic, vključno z nasiljem in spodbujanjem k njemu, sovražnimi govori, nadlegovanjem, ustrahovanjem in cenzuro, uperjenimi proti novinarjem in blogerjem; ker je ta država na svetovni lestvici svobode tiska med 180 državami na 146. mestu;
F. ker so se povečale napetosti med posvetnimi in verskimi silami in ker je naraslo nasilje proti osebam, ki izražajo nestrinjanje; ker fundamentalistične nacionalistične islamske skupine skrajnežev, zlasti skupina Ansarulah Bangla Team, že leta objavljajo seznam za likvidacijo oseb, za katere menijo, da kritizirajo islam, na katerem je tudi dobitnica nagrade Saharova Taslima Nasrin, in pozivajo k usmrtitvam posvetnih blogerjev in pisateljev ter skoraj nekaznovano izvajajo brutalne umore;
G. ker so 31. oktobra 2015 z mačetami brutalno umorili založnika pri založbi Džagriti Prokašoni v njegovi pisarni v Daki; ker so istega dne napadli in ranili še enega založnika in dva pisatelja, drugi pa še vedno prejemajo grožnje;
H. ker je bilo letos v Bangladešu umorjenih najmanj pet posvetnih blogerjev in novinarjev (Niladri Čaterdži, z drugim imenom Niloj Nil, Fajsal Arefin Dipan, Ananta Bidžoj Das, Vašikur Rahman Babu in Abhidžit Roj), ker so uveljavljali svojo temeljno pravico do svobode govora o političnih, družbenih in verskih vprašanjih; ker so odgovornost za več ubojev prevzele islamske skupine skrajnežev;
I. ker je bil leta 2013 umorjen ugledni bloger Ahmed Radžip Hajder, leta 2014 pa univerzitetni profesor A. K. M. Šafjul Islam; ker so številni drugi blogerji prejeli smrtne grožnje v družbenih medijih – na Facebooku so bili objavljeni seznami za likvidacijo posvetnih pisateljev – ali preživeli poskuse atentatov, več pa jih je prenehalo pisati ali so pobegnili iz države;
J. ker je predsednica vlade Šejk Hasina obsodila te uboje in izjavila, da je njena vlada zavezana boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu; ker je napovedala, da bodo organi pregona vodili politiko ničelne tolerance za kršitve človekovih pravic, in sprejela zakon o policijski reformi, ki bo predpisoval kodeks ravnanja; ker je kljub temu podprla, da vlada odvzame prostost posvetnim blogerjem in da se ustanovi obveščevalna komisija, ki bo v družbenih medijih iskala potencialno bogokletne vsebine;
K. ker je bangladeška vlada avgusta 2014 uvedla novo medijsko politiko, ki še naprej vzbuja pomisleke glede svobode izražanja; ker v okviru te politike omejuje svobodo medijev, na primer s prepovedjo govora, ki je uperjen proti državi, smeši nacionalno ideologijo ali ni skladen z bangladeško kulturo, in z omejevanjem poročanja o brezvladju, uporih in nasilju; ker bangladeška vlada vse bolj zatira družbene medije z začasno ali popolno onesposobitvijo interneta ter aplikacij Facebook, WhatsApp, Viber in Messenger;
L. ker je bilo v zadnjih mesecih več novinarjev aretiranih in obsojenih zaradi kršenja zakona o informacijski in komunikacijski tehnologiji, v katerem so med kaznivimi dejanji tudi žaljive in protidržavne publikacije;
M. ker je leta 2014 zaradi uvedbe neupravičenih zakonov zaskrbljujoče naraslo nadlegovanje; ker se je 13 oseb, zaposlenih v medijih, znašlo v postopku zaradi nespoštovanja, kar je prispevalo k splošnemu vzdušju strahu in ustrahovanja ter spodbudilo samocenzuro;
N. ker je bil 16. avgusta 2015 aretiran novinar Probir Sikdar, lastnik spletnega časopisa Uttaradhikar Ekattor News, saj naj bi na Facebooku domnevno žalil vladnega ministra; ker je bil 18. avgusta 2015 aretiran predsednik Bangladeškega zveznega sindikata novinarjev Šokat Mahmud, ker naj bi 23. januarja 2015 povzročil napad na avtobus s požigom; obtožen je bil v treh zadevah, povezanih z domnevnim napadom;
O. ker je nekaj članov opozicijskih strank v zadnjih letih izginilo v nepojasnjenih okoliščinah;
P. ker EU nasprotuje uporabi smrtne kazni v vseh primerih in pod kakršnimi koli pogoji ter nenehno poziva k njeni odpravi povsod po svetu;
Q. ker sta bila 21. novembra 2015 dva visoka voditelja bangladeške opozicije usmrčena zaradi vojnih zločinov, zagrešenih leta 1971 med vojno za neodvisnost s Pakistanom, potem ko je bila zavrnjena še njuna zadnja prošnja za pomilostitev;
R. ker je bil 18. novembra 2015 ustreljen italijanski duhovnik in zdravnik Piero Arolari; ker je bil 28. septembra 2015 umorjen italijanski humanitarni delavec Cesare Tavella, 3. oktobra 2015 pa japonski socialni delavec Kunio Hoši; ker so za te umore odgovornost prevzeli bojevniki Islamske države, tako kot tudi za bombne napade med procesijo ob praznovanju ašure v glavnem svetišču šiitskih muslimanov v Daki 24. oktobra 2015, v katerih je bil ubit najstnik, na desetine pa je bilo ranjenih;
S. ker je vlada predlagala osnutek zakona o urejanju tujih donacij (prostovoljnih dejavnosti), ki naj bi urejal dejavnosti in financiranje skupin, ki prejemajo donacije iz tujine;
1. obsoja vse pogostejše napade islamskih skrajnežev na posvetne pisatelje, blogerje, verske manjšine in tuje humanitarne delavce; obžaluje izgubo življenj in žrtvam ter njihovim družinam izreka iskreno sožalje;
2. poziva bangladeške oblasti, naj še naprej obsojajo grozljiva neprenehna dejanja proti svobodi izražanja in naj si dejavno prizadevajo za takojšnji konec vseh nasilnih dejanj, nadlegovanja, ustrahovanja in cenzure proti novinarjem, blogerjem in civilni družbi;
3. izraža globoko zaskrbljenost, ker so v Bangladešu razmere na področju uveljavljanja pravice do svobodnega izražanja vse slabše in spremljajo širjenje verskega fundamentalizma, nestrpnosti in ekstremističnega nasilja; poziva bangladeške oblasti, naj okrepijo prizadevanja, da bi bolje zaščitile aktiviste in novinarje; poziva vse politične stranke in njihove voditelje, naj nedvoumno in brez zadržkov obsodijo ekstremistično nasilje ter podprejo pravico do svobodnega izražanja;
4. opominja pristojne bangladeške organe na njihove domače in mednarodne pravne obveznosti, tudi na dolžnost, da zagotovijo varnost in zaščito vseh državljanov, ne glede na njihovo politično ali versko prepričanje, ter uveljavljanje svobode izražanja in svobode tiska v državi brez samovoljnih omejitev in cenzure;
5. poziva bangladeške oblasti, naj zagotovijo izvedbo neodvisnih preiskav in pojasnilo za izginotja članov opozicijskih strank v zadnjih nekaj letih, zlasti v mesecih pred volitvami januarja 2014 in po njih;
6. poziva bangladeške oblasti, naj preprečijo nekaznovanje in storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi identificirale napadalce in jih privedle pred sodišče; v ta namen naj začnejo neodvisne, verodostojne in pregledne preiskave ter zagotovijo pravična sojenja brez uporabe smrtne kazni;
7. ugotavlja, da si oblasti prizadevajo za aretacijo oseb, povezanih z umori Abhidžita Roja, Vašikurja Rahmana Babuja in Niladrija Čaterdžija; pozdravlja napredek, dosežen pri kazenskih preiskavah smrti italijanskega državljana Cesareja Tavelle in japonskega državljana Kunia Hošija;
8. poziva bangladeško vlado, naj sprejme potrebne ukrepe, da ne bo prišlo do še več ubojev, in naj dejansko zaščiti pisatelje, založnike in druge žrtve groženj, ne le s fizičnim varovanjem, posebej namenjenim osebam, ki so potencialne tarče napadov, temveč tudi z javnimi razpravami, v katerih se bodo obsodile vse vrste ekstremističnih stališč;
9. poziva bangladeške oblasti, naj ponovno vzpostavijo popolno neodvisnost medijev, umaknejo vse obtožbe proti založnikom in novinarjem, ki so objavljali do vlade kritično vsebino, omogočijo takojšnje ponovno odprtje vseh zaprtih medijskih hiš in nemudoma omogočijo poln in neoviran dostop do vseh vrst publikacij, tudi elektronskih;
10. poziva bangladeške oblasti, naj nemudoma izpolnijo svoje zaveze in izvajajo Akcijski načrt ZN za varnost novinarjev in vprašanje nekaznovanosti, sprejet 2013;
11. poziva bangladeške oblasti, naj zagotovijo neodvisnost in nepristranskost sodnega sistema ter spremenijo zakon o informacijski in komunikacijski tehnologiji in zakon o kibernetski varnosti iz leta 2015, da bi ju uskladili z mednarodnimi standardi svobodnega govora in bi se opustila kriminalizacija „protidržavnih“ publikacij;
12. je zelo zaskrbljen zaradi pogostih primerov etnično in versko motiviranega nasilja, zlasti pa nasilja na podlagi spola nad ženskami in osebami LGBTI; poziva bangladeško vlado ter verske organizacije in njihove voditelje, naj se podajo v proces sprave; prav tako jo poziva, naj se zavzema, da bodo krivci za tovrstno nasilje privedeni pred sodišče; poleg tega vlado poziva, naj nudi potrebno zaščito in jamstva manjšinam, kot so šiitski muslimani, ahmadijci, hindujci, budisti in kristjani, pa tudi Biharci;
13. ugotavlja, da je osnutek zakona o urejanju tujih donacij (prostovoljnih dejavnosti) iz leta 2014 vodil do nekaj primerov, v katerih je vlada izvajala samovoljen nadzor nad legitimnimi organizacijami civilne družbe; poziva bangladeške oblasti, naj to zakonodajo revidirajo, da v prihodnje ne bi več prihajalo do takih primerov;
14. poziva bangladeške oblasti, naj nemudoma izpolnijo svoje zaveze in izvajajo Akcijski načrt ZN za varnost novinarjev in vprašanje nekaznovanosti, sprejet 2013;
15. zahteva, naj bangladeška vlada mednarodnim nevladnim organizacijam dovoli delovati v državi in zagotovi, da bodo lahko vse skupine zagovornikov človekovih pravic in druge skupine civilne družbe delale v vzdušju brez strahu in zatiranja;
16. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, delegacijo EU v Bangladešu in delegacije držav članic, naj pozorno spremljajo razmere na področju človekovih pravic in politične razmere v Bangladešu ter uporabijo vse razpoložljive instrumente, tudi evropski instrument za demokracijo in človekove pravice;
17. poziva EU, naj v skladu s strateškim okvirom o človekovih pravicah in demokraciji nemudoma začne obravnavati pomisleke in priporočila z bangladeškimi oblastmi;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter vladi in parlamentu Bangladeša.