Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2215(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0343/2015

Predložena besedila :

A8-0343/2015

Razprave :

PV 02/12/2015 - 11
CRE 02/12/2015 - 11

Glasovanja :

PV 02/12/2015 - 13.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0422

Sprejeta besedila
PDF 358kWORD 114k
Sreda, 2. december 2015 - Bruselj
Posebno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic o preiskavi na lastno pobudo v zvezi z agencijo Frontex
P8_TA(2015)0422A8-0343/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. decembra 2015 o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic o preiskavi na lastno pobudo OI/5/2012/BEH-MHZ v zvezi z agencijo Frontex (2014/2215(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju posebnega poročila evropskega varuha človekovih pravic z dne 7. novembra 2013 o preiskavi na lastno pobudo OI/5/2012/BEH-MHZ v zvezi z agencijo Frontex,

–  ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 67(1), člena 72, drugega pododstavka člena 228(1) in člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 41 (Pravica do dobrega upravljanja) in člena 47 (Pravica do učinkovitega pravnega varstva in nepristranskega sodišča),

–  ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta (94/262/ESPJ, ES, Euratom) z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic, zlasti člena 3(7),

–  ob upoštevanju resolucije 1932(2013) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope o agenciji Frontex in odgovornosti na področju človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (uredba Frontex),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1168/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Akcijski načrt EU o vračanju (COM(2015)0453),

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja agencije Frontex o skupnih operacijah vračanja, ki jih usklajuje agencija Frontex,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 15. oktobra 2015, zlasti točke 2(n),

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov iz leta 1951 o statusu beguncev (Ženevske konvencije) in Protokola o statusu beguncev iz leta 1967,

–  ob upoštevanju prvega stavka člena 220(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za peticije v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za peticije (A8-0343/2015),

A.  ker mora agencija v skladu z Uredbo (EU) št. 1168/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (v nadaljevanju uredba Frontex) zagotavljati popolno spoštovanje temeljnih pravic ter pravic migrantov, beguncev in prosilcev za azil;

B.  ker mora agencija Frontex tako kot druge institucije, organi, uradi ali agencije EU pri svojih dejavnostih spoštovati Listino o temeljnih pravicah in ker je ta obveznost izražena v členu 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se lahko „/v/ aktih o ustanovitvi organov, uradov in agencij Unije /.../ določijo posebni pogoji in podrobnosti glede tožb fizičnih ali pravnih oseb zoper akte teh organov, uradov ali agencij, ki imajo zanje pravni učinek“;

C.  ker tudi danes usklajevalnih dejavnosti agencije Frontex v praksi ni mogoče ločiti od dejavnosti države članice, ki poteka v usklajevanju s to agencijo, tako da bi lahko agencija Frontex (in prek nje EU) neposredno ali posredno vplivala na pravice posameznikov in sprožila nepogodbeno odgovornost (gl. sodbo Evropskega sodišča v zadevi T-341/07, Sison III); ker take odgovornosti ni mogoče preprečiti zaradi upravnih dogovorov z državami članicami, vključenimi v operacijo, ki jo usklajuje agencija Frontex, ko taki dogovori vplivajo na temeljne pravice;

D.  ker naj bi Unija pristopila k Evropski konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

E.  ker člen 26a uredbe Frontex določa strategijo za temeljne pravice in da mora agencija pripraviti in nadalje razvijati ter izvajati svojo strategijo, ustanoviti svetovalni forum in imenovati uradnika za temeljne pravice;

F.  ker člen 5(a) kodeksa ravnanja za osebje, ki sodeluje v dejavnostih agencije Frontex, poudarja, da sodelujoči v dejavnostih agencije Frontex med drugim spodbujajo posredovanje informacij o pravicah in postopkih osebam, ki prosijo za mednarodno zaščito;

G.  ker člen 9 Uredbe (ES) št. 863/2007 določa, da člani skupin, ki izvajajo dejavnosti spremljanja in nadzora na zunanjih mejah ravnajo v skladu s pravom Skupnosti in nacionalnim pravom države članice gostiteljice;

H.  ker je leta 2012 evropski varuh za človekove pravice uvedel preiskavo na lastno pobudo o tem, kako Frontex izvaja svoje obveznosti s področja temeljnih pravic;

I.  ker osnutek priporočil evropskega varuha človekovih pravic vključuje tudi uvedbo mehanizma za individualne pritožbe;

J.  ker je evropski varuh človekovih pravic poleg tega izdal posebno poročilo, v katerem je vztrajal pri uvedbi mehanizma za individualne pritožbe;

K.  ker je evropski varuh človekovih pravic v skladu s členom 220(2) Poslovnika Parlament dolžan obvestiti o nepravilnostih in ker lahko pristojni odbor o teh primerih pripravi poročilo;

L.  ker je naloga agencije Frontex, da s tesnejšim usklajevanjem operativnega sodelovanja med državami članicami zagotovi učinkovito izvajanje skupnih pravil o standardih in postopkih za kontrolo in nadzor zunanjih meja z vidika spoštovanja temeljnih pravic, in ker imajo te dejavnosti nedvomno posledice za človekove pravice, ki jih agencija in Evropska unija ne obravnavata ustrezno;

M.  ker agencija Frontex kot sestavni del svoje naloge vzpostavlja operativno sodelovanje z državami izven Evropske unije na bistvenih področjih, kot so izmenjava informacij, analiza tveganja, usposabljanje, raziskave in razvoj, skupne operacije (vključno s skupnimi operacijami vračanja) ter poskusni projekti;

N.  ker v skladu s členom 14(1) uredbe Frontex agencija in države članice izpolnjujejo normative in standarde, ki so vsaj enakovredni standardom iz zakonodaje Unije, tudi ko sodelujejo s tretjimi državami na ozemlju teh držav;

O.  ker operativno sodelovanje agencije Frontex s pristojnimi organi partnerskih držav poteka prek delovnih dogovorov, ki niso pravno zavezujoči in ne sodijo na področje mednarodnega prava, tako da njihovo praktično izvajanje ne more veljati kot izpolnjevanje mednarodnih obveznosti s strani agencije Frontex in EU; ker ta položaj predstavlja element pravne negotovosti, kar bi lahko bilo v nasprotju z obveznostmi agencije Frontex na področju človekovih pravic;

P.  ker imajo agencija Frontex in države članice skupne, a različne pristojnosti glede ukrepov uradnikov, napotenih na operacije agencije in poskusne projekte;

Q.  ker bi morala agencija Frontex glede to, da se njene pristojnosti od ustanovitve povečujejo, odgovarjati za svoja dejanja kot prvi deležnik v postopku upravljanja meja, tudi pri obtožbah glede temeljnih pravic;

R.  ker so sodelujoči v operacijah agencije Frontex zvečine gostujoči uradniki, ki jih v podporo operaciji agencije pošljejo druge države članice in ne država članica, kjer operacija poteka;

S.  ker se v skladu s členom 2a uredbe Frontex kodeks ravnanja uporablja za vse osebe, ki sodelujejo v dejavnostih agencije;

T.  ker lahko v skladu s členom 10(3) uredbe Frontex gostujoči uradniki, ki sodelujejo na misijah agencije Frontex, opravljajo le naloge in izvajajo pooblastila v skladu z navodili in praviloma v prisotnosti pripadnikov mejne straže države članice gostiteljice;

U.  ker se med operacijami agencije Frontex poleg njenega emblema uporabljajo različne uniforme, zaradi česar posamezniki težko ugotovijo, pod čigavo pristojnostjo je uradnik, in navsezadnje tudi kam nasloviti pritožbo: na agencijo Frontex ali neposredno na ustrezno državo članico;

V.  ker na podlagi člena 3(1a) uredbe Frontex agencija nima izvršne pristojnosti v državah članicah in ne more kaznovati držav članic ali njihovih uradnikov;

W.  ker so operativni načrti skupnih operacij agencije Frontex pravno zavezujoči, na podlagi člena 3a(1) uredbe Frontex pa se morata o njih dogovoriti izvršni direktor agencije Frontex in država članica gostiteljica v posvetovanju z državami članicami, ki sodelujejo pri teh operacijah;

X.  ker je agencija Frontex že vzpostavila sistem prijavljanja incidentov, kamor so vključeni oddelek agencije Frontex za operacije, njen pravni oddelek in uradnik agencije za temeljne pravice, končno odločitev pa sprejme izvršni direktor agencije; ker so v ta sistem vključene le interne pritožbe, ki jih vložijo uslužbenci agencije in gostujoči uradniki, posledično pa niso obravnavane neposredne pritožbe posameznikov zaradi domnevne kršitve njihovih temeljnih pravic;

Y.  ker na evropski ravni že obstajajo mehanizmi za individualne pritožbe v strukturah Evropske investicijske banke, Evropske agencije za temeljne pravice in Evropske mreže varuhov človekovih pravic; ker je treba opozoriti, da je agencija Frontex operativna agencija, ki se po svoji naravi razlikuje od navedenih organizacij;

Z.  ker se je Komisija zavezala, da bo v bližnji prihodnosti pregledala uredbo Frontex;

Zakaj bi morala agencija Frontex vzpostaviti mehanizem za individualne pritožbe?

1.  pozdravlja posebno poročilo evropskega varuha človekovih pravic v okviru preiskave na lastno pobudo glede agencije Frontex; podpira prizadevanja agencije Frontex pri upoštevanju 12 od 13 priporočil evropskega varuha človekovih pravic; priznava sedanja prizadevanja agencije Frontex, da okrepi spoštovanje temeljnih pravic tako, da se med drugim vzpostavi sistem poročanja o incidentih ter oblikujejo kodeksi ravnanja, vzpostavi posvetovalni forum o temeljnih pravicah in ustanovi urad za temeljne pravice;

2.  podpira priporočila evropskega varuha človekovih pravic, da bi morala agencija Frontex obravnavati individualne pritožbe zaradi kršitev temeljnih pravic pri svojih operacijah in temu nameniti zadostno upravno podporo; poziva agencijo Frontex, naj vzpostavi ustrezen mehanizem za pritožbe, tudi v okviru sedanjih delovnih dogovorov, sklenjenih s pristojnimi organi tretjih držav;

3.  je močno zaskrbljen zaradi pravne praznine pri napotitvi uradnikov tretjih držav med skupnimi operacijami vračanja, kot je poudarjeno v poročilu evropskega varuha človekovih pravic, ter zaradi pomanjkanja odgovornosti, ki bi tako prevladalo v primeru kršitve človekovih pravic, v katero bi bili vpleteni uradniki tretjih držav;

4.  meni, da je glede na vse večje humanitarne in pravne izzive na zunanjih mejah EU in krepitev operacij agencije Frontex potreben mehanizem, ki bo omogočal obravnavo individualnih pritožb glede domnevnih kršitev temeljnih pravic med operacijami agencije Frontex ali sodelovanjem s tretjimi državami, s čimer bi postal organ prve stopnje za pritožbe;

5.  meni, da bi imeli z vzpostavitvijo mehanizma za individualne pritožbe posamezniki možnost, da uveljavijo svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva v primeru kršitve njihovih temeljnih pravic; priznava, da bi z uvedbo takega mehanizma za pritožbe povečali preglednost in spoštovanje temeljnih pravic tudi v okviru delovnih dogovorov agencije Frontex, saj bi se agencija in institucije EU bolj zavedale morebitnih kršitev temeljnih pravic, ki bi sicer lahko ostale neopažene, neprijavljene in nerešene; poudarja, da to pomanjkanje preglednosti zlasti velja za delovne dogovore agencije Frontex, pri katerih Parlament ne more izvajati demokratičnega nadzora, saj ni obveznega posvetovanja z njim pred določitvijo teh dogovorov, Parlament pa tudi ni obveščen, kako se izvajajo v praksi;

6.  ugotavlja, da v skladu z uredbo Frontex očitno ni pravnih ovir za uvedbo mehanizma za individualne pritožbe, tak mehanizem pa bi celo sodil na področje uporabe člena 26a(3) uredbe Frontex, na podlagi katere uradnik za temeljne pravice prispeva k mehanizmu za spremljanje spoštovanja temeljnih pravic; ugotavlja, da bi bil tak mehanizem v skladu s pravom EU in načelom dobrega upravljanja ter bi okrepil učinkovito izvajanje strategije te agencije za temeljne pravice; meni, da bi bilo treba pri razširitvi vloge agencije Frontex v pravu EU okrepiti njene zmogljivosti za obravnavanje morebitnih kršitev temeljnih pravic, in sicer zlasti s sodelovanjem te agencije v podpornih skupinah za upravljanje migracij, ki delujejo na „žariščnih točkah“, in njenim operativnim sodelovanjem s pristojnimi organi partnerskih držav prek delovnih dogovorov;

7.  meni, da usklajevalna vloga agencije Frontex ne bi smela omejevati njene odgovornosti v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU, zlasti glede zagotavljanja spoštovanja in varstva temeljnih pravic migrantov in prosilcev za azil; opozarja, da vse agencije Unije in države članice pri izvajanju prava EU zavezujejo določbe Listine o temeljnih pravicah;

Struktura mehanizma za individualne pritožbe

8.  meni, da se upravičeno pričakuje, da je dejanja sodelujočih v operacijah agencije Frontex mogoče pripisati tej agenciji in na splošno Evropski uniji; poudarja, da pravni odnosi in različne, vendar skupne odgovornosti med agencijo Frontex in državami članicami ne bi smele ogrožati varstva temeljnih pravic in njihovega spoštovanja v skupnih operacijah; opozarja, da agencija Frontex ne more kaznovati držav članic ali njihovih uradnikov; meni, da bi bilo zato treba ustrezno obravnavati vprašanje pristojnosti agencije Frontex in držav članic;

9.  poudarja, da agencija Frontex za obravnavo individualnih pritožb potrebuje uradno osrednjo strukturo; priporoča, naj ima urad uradnika agencije Frontex za temeljne pravice glavno vlogo pri obravnavi pritožb; meni, da bi moral urad zlasti nepristransko preveriti dopustnost pritožb, jih filtrirati, predati pristojnim organom in skrbno spremljati njihovo nadaljnjo obravnavo;

10.  pozdravlja dejstvo, da je agencija Frontex že vzpostavila temeljit postopek za obravnavo internih poročil uslužbencev agencije in gostujočih uradnikov o hudih kršitvah temeljnih pravic; poudarja, da se ta postopek že uporablja za obravnavo pritožb tretjih strani, ki niso neposredno vključene v operacijo agencije Frontex, ter priporoča nadgraditev tega postopka, da bi vzpostavili celovit in dostopen mehanizem za individualne pritožbe; poudarja, da bi morala agencija Frontex zagotoviti, da so v mehanizmu upoštevana merila dostopnosti, neodvisnosti, učinkovitosti in preglednosti;

Vlaganje in dopustnost pritožb

11.  meni, da bi morale imeti pravico do vložitve pritožbe osebe, ki naj bi jih oškodovali pripadniki mejne straže z emblemom agencije Frontex; poziva agencijo Frontex, naj zagotovi popolno zaupnost in naj ne razkriva identitete pritožnika tretjim stranem brez njihove privolitve, razen če mora to storiti na podlagi sodne odločbe; meni, da bi morala agencija Frontex zagotoviti, da se stori vse za preprečevanje navzkrižja interesov med obravnavo pritožb;

12.  priznava, da so potrebni zaščitni ukrepi, da bi preprečili zlorabo mehanizma za pritožbe; zato priporoča, naj se ne sprejemajo anonimne pritožbe; vendar poudarja, da to ne izključuje pritožb, ki jih vložijo tretje strani, ki ravnajo v dobri veri v interesu pritožnika, ki ne želi razkriti svoje identitete; poleg tega predlaga, naj bodo dopustne zgolj pritožbe zaradi kršitev temeljnih pravic, kot jih ščiti pravo EU; meni, da to agencije Frontex ne bi smelo ovirati pri upoštevanju drugih virov informacij o domnevnih kršitvah temeljnih pravic izven pritožbenega postopka, tudi splošnih poročil nevladnih organizacij, mednarodnih organizacij in drugih ustreznih deležnikov; poudarja, da so potrebna jasna merila za dopustnost pritožb, in priporoča uvedbo standardnega obrazca za pritožbe, kjer bo treba navesti podrobne informacije, kot so kraj in datum incidenta, saj bi to olajšalo odločitve o dopustnosti; priporoča, naj se merila in standardni obrazec določijo v sodelovanju s posvetovalnim forumom;

13.  poudarja, da bi moral biti ta obrazec dostopen v jezikih, ki jih razumejo migranti in prosilci za azil ali se upravičeno domneva, da jih razumejo, hkrati pa bi morale biti na njem navedene vse potrebne informacije o tem, kako vložiti pritožbo, skupaj s praktičnimi, razumljivo napisanimi smernicami; opozarja, da Uredba (EU) št. 656/2014)že določa, da so na kopnem na voljo tolmači, pravni svetovalci in drugi ustrezni strokovnjaki; priporoča možnost, da se pritožba lahko vloži ustno pri osebi, ki nosi emblem agencije Frontex, to pritožbo pa bi zadevni uradnik natančno zapisal; poziva agencijo Frontex, naj bo obrazec za pritožbo dostopen na njenem spletnem mestu v elektronski obliki, primerni za pametne telefone, in v papirni obliki v centrih za razvrščanje v državah članicah in pri uslužbencih agencije Frontex ter gostujočih uradnikih, ki sodelujejo pri operacijah te agencije;

14.  priporoča, naj agencija Frontex določi razumen rok za vložitev pritožbe in zagotovi možnost, da se pritožba vloži po končanju operacije agencije Frontex; meni, da je to posebej pomembno pri operacijah vračanja; priporoča, naj države članice pritožbe obravnavajo v razumnem roku v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili;

Pritožbe proti gostujočim uradnikom

15.  priznava, da se lahko morebitne pritožbe nanašajo na ravnanje gostujočih uradnikov, ki sodijo pod posebno pristojnost države članice, a nosijo emblem agencije Frontex; ugotavlja, da ti uradniki pri opravljanju nalog pogosto nosijo svoje nacionalne uniforme, na katerih ni vedno vidno ime ali identifikacijska številka; ugotavlja, da morajo gostujoči uradniki sicer imeti akreditacijsko listino, vendar pa je zahteva za identifikacijo lahko ovira za vložitev pritožbe proti uradniku; priporoča, naj bo pri vseh osebah, ki delajo pod emblemom agencije Frontex, na uniformi vidno ime ali identifikacijska številka;

16.  opozarja, da Frontex ni pristojen za uvedbo disciplinskih ukrepov zoper osebe, ki niso uslužbenci te agencije, ter da v skladu s členom 3(1a) uredbe Frontex uvedba disciplinskih ukrepov sodi v izključno pristojnost matične države članice;

17.  ugotavlja, da države članice zelo različno obravnavajo pritožbe proti gostujočim uradnikom; je zaskrbljen, da nekatere države članice domnevnih kršitev temeljnih pravic morda ne raziščejo učinkovito; poziva agencijo Frontex in države članice k tesnemu sodelovanju in izmenjavi najboljše prakse, da bi zagotovili ustrezno nadaljnje spremljanje pritožb proti gostujočim uradnikom;

18.  priporoča, da bi moral urad uradnika za temeljne pravice pritožbe proti gostujočim uradnikom posredovati pristojnemu nacionalnemu organu po natančno opredeljenem sistemu napotitev; priporoča, naj ta sistem vključuje mehanizem za pritožbe v primerih, ko je zahtevek razglašen za nedopustnega ali zavrnjen; meni, da je nujno vključiti nacionalne varuhe človekovih pravic ali druge ustrezne organe, pristojne za temeljne pravice, ki so pooblaščeni za preiskovanje nacionalnih organov in uradnikov, glede na to, da uradnik za temeljne pravice teh pravic nima; poudarja, da mora agencija Frontex sodelovati z nacionalnimi organi za človekove pravice in nacionalnimi mejnimi organi;

19.  priporoča, naj bo za uslužbence agencije Frontex in gostujoče uradnike pred vključitvijo v operacijo agencije obvezno usposabljanje z vidika spola, predvsem da bi okrepili ozaveščenost o nasilju na podlagi spola in ranljivosti migrantk;

20.  meni, da bi moral po potrebi uradnik za temeljne pravice v tesnem sodelovanju z ustrezno skupino agencije Frontex za operacije prispevati k preiskavam nacionalnih organov in jim posredovati dodatne informacije o incidentu;

21.  poudarja, da bi morala agencija Frontex skrbno spremljati pritožbe in uradno zahtevati odgovor od ustrezne države članice ter po potrebi poslati opozorilno pismo o možnih ukrepih, ki jih lahko uvede agencija Frontex, če na pismo ne prejme odgovora; opozarja, da ima agencija Frontex v okviru svoje obveznosti, da spremlja spoštovanje temeljnih pravic pri vseh svojih dejavnostih, pravico prejeti informacije o kršitvah temeljnih pravic s strani gostujočih uradnikov; priporoča, naj agencija Frontex tesno sodeluje ne le z nacionalnimi mejnimi organi, temveč tudi z nacionalnimi organi za človekove pravice;

22.  priporoča, naj uradnik za temeljne pravice pritožniku pošlje obrazložitev skupaj s kontaktnimi podatki pristojnega nacionalnega organa, če agencija Frontex ne bo sprožila nadaljnjega postopka;

23.  opozarja, da se lahko disciplinski postopek agencije Frontex uporablja tudi za napotene gostujoče uradnike in napotene nacionalne strokovnjake, če se s tem strinja ustrezna država članica; opozarja, da lahko agencija Frontex od države članice zahteva, da ustreznega gostujočega uradnika ali napotenega nacionalnega strokovnjaka takoj umakne iz dejavnosti agencije, če država članica ne dovoli uvedbe disciplinskega postopka, in po potrebi to osebo umakne iz nabora gostujočih uradnikov;

24.  poziva izvršnega direktorja agencije Frontex, naj premisli o izključitvi uradnikov, pri katerih so bile ugotovljene kršitve temeljnih pravic, iz sodelovanja v operacijah agencije Frontex ali poskusnih projektih; poudarja, da bi to moralo veljati tudi za nacionalne uradnike iz partnerskih držav, ki v okviru delovnega dogovora sodelujejo v operacijah agencije Frontex;

25.  meni, da bi bilo treba preučiti možnost odvzema finančne podpore državam članicam ali začasno izključitev države članice iz skupnih operacij v primeru hudih kršitev temeljnih pravic; poleg tega meni, da bi se bilo treba odločiti o izključitvi in navsezadnje prenehanju operacije v primer hudih ali nenehnih kršitev temeljnih pravic, pri čemer pa ne bi posegali v reševanje življenj;

26.  meni, da bi bilo treba določiti jasna merila, kdaj bi bilo treba končati operacije agencije Frontex po priporočilih posvetovalnega foruma, uradnika za temeljne pravice in drugih ustreznih akterjev in nevladnih organizacij, kot so Agencija EU za temeljne pravice, Visoki komisariat Združenih narodov za begunce ali Mednarodna organizacija za migracije;

27.  poudarja, da se mehanizma za individualne pritožbe ne bi smelo obravnavati, kot da tistim, ki vložijo pritožbo, podeljuje dodatne pravice dostopa do kazenskega sodstva; opozarja, da mora kazenske preiskave izvesti država članica, kjer operacije potekajo;

Splošne ugotovitve

28.  meni, da je lahko mehanizem za individualne pritožbe učinkovit le, če se s pravico posameznika do pritožbe seznani morebitne pritožnike ter uradnike, ki sodelujejo v operacijah agencije Frontex, in sicer z učinkovito informacijsko kampanjo, kjer se upošteva vidika spola in poteka v uradnih jezikih Evropske unije in v jezikih, ki jih razumejo prosilci za azil in migranti ali za katere se upravičeno domneva, da jih razumejo; meni, da bi lahko s tako informacijsko kampanjo in natančno strukturiranim preverjanjem dopustnosti pritožb močno omejili število morebitnih nedopustnih pritožb; ugotavlja, da bi bilo treba vrnjene osebe pred operacijo vračanja seznaniti z njihovimi pravicami, tudi s pravico do pritožbe;

29.  meni, da bi moral biti mehanizem za individualne pritožbe učinkovit in pregleden; poudarja, da mora imeti urad za temeljne pravice ustrezno opremo in dovolj osebja za obravnavanje prejetih pritožb, ter poziva, naj se za to namenijo potrebni dodatni viri;

30.  meni, da je opis nalog uradnika za temeljne pravice preveč omejen in nenatančno ubeseden; ugotavlja, da so naloge uradnika ta čas opisane le v razpisu za prosto delovno mesto; predlaga, naj se v prihodnji pregled uredbe Frontex vključijo določbe o nalogah uradnika za temeljne pravice;

31.  meni, da bi bilo treba o uporabi sredstev v agenciji Frontex redno poročati Parlamentu ter jo objaviti na spletnem mestu agencije Frontex, s čimer bi izboljšali preglednost, odgovornost in učinkovitost te agencije ter omogočili temeljito preiskavo individualnih pritožb;

32.  pozdravlja pripravljenost evropske varuhinje človekovih pravic, članov Evropske mreže varuhov človekovih pravic s pristojnostmi za temeljne pravice in posvetovalnega foruma agencije Frontex, da podprejo to agencijo pri vzpostavitvi in izvajanju mehanizma za individualne pritožbe; poziva agencijo Frontex, naj upošteva dobro prakso drugih evropskih organov, kot je Evropska investicijska banka, v tesnem sodelovanju z evropsko varuhinjo človekovih pravic;

33.  agenciji Frontex in evropski varuhinji človekovih pravic priporoča, naj tesno sodelujeta, da bi izboljšala varstvo posameznikov pred morebitnimi nepravilnostmi pri dejavnostih agencije Frontex, tudi kadar agencija prek delovnih dogovorov deluje zunaj zunanjih meja Evropske unije;

34.  poziva države članice in partnerske države, ki so z agencijo Frontex sklenile delovne dogovore, naj učinkovito sodelujejo z agencijo in s tem zagotovijo nemoteno delovanje mehanizma za pritožbe; spodbuja agencijo Frontex, naj državam članicam in ustreznim tretjim državam nudi tehnično pomoč in s tem zagotovi učinkovitost mehanizma;

35.  poudarja, da je treba posebej zaščititi mladoletnike brez spremstva, ženske, ki so žrtve preganjanja zaradi spola, osebe LGBTI ter druge ranljive skupine; priporoča, naj se agencija Frontex v ta namen po potrebi posvetuje z ustreznimi agencijami EU;

36.  poziva agencijo Frontex, naj v okviru svojega letnega poročila zagotovi javno dostopne informacije o mehanizmu za pritožbe; priporoča, naj se navedejo število prejetih pritožb, vrste kršitev temeljnih pravic, ustrezna operacija agencije Frontex in nadaljnji ukrepi, ki jih je uvedla agencija; ugotavlja, da bi lahko agencija Frontex s pomočjo teh informacij opredelila morebitne pomanjkljivosti in izboljšala svoje delovne metode;

37.  priporoča, naj se v prihodnji pregled uredbe Frontex vključijo določbe o mehanizmu za individualne pritožbe;

o
o   o

38.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, evropski varuhinji človekovih pravic, nacionalnim parlamentom in agenciji Frontex.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov