Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi spremembe iz Dohe h Kjotskemu protokolu k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja in skupnem izpolnjevanju zavez v okviru te spremembe, v imenu Evropske unije (10400/2014 – C8-0029/2015 – 2013/0376(NLE))

P8_TA(2015)0221 A8-0167/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10400/2014),

–  ob upoštevanju predloga spremembe h Kjotskemu protokolu, ki je bil sprejet na osmem zasedanju konference pogodbenic kot sestanku pogodbenic Kjotskega protokola, ki je potekalo v Dohi v Katarju decembra 2012 (sprememba iz Dohe h Kjotskemu protokolu),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 192(1) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0029/2015),

—  ob upoštevanju pisma Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0167/2015),

1.  odobri sklenitev spremembe iz Dohe h Kjotskemu protokolu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Združenim narodom.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2015 o osnutku sklepa Sveta o podpisu Sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islandijo na drugi strani glede sodelovanja Islandije pri skupnem izpolnjevanju obveznosti Evropske unije, njenih držav članic in Islandije za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije (10883/2014 – C8-0088/2015 – 2014/0151(NLE))

P8_TA(2015)0222 A8-0166/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10883/2014),

–  ob upoštevanju sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islandijo na drugi strani glede sodelovanja Islandije pri skupnem izpolnjevanju obveznosti Evropske unije, njenih držav članic in Islandije za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja v imenu Evropske unije (10941/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 192(1) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0088/2015),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0166/2015),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Islandije.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2015 o priporočilu za sklep Sveta o pristopu Hrvaške h Konvenciji z dne 29. maja 2000 o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je Svet pripravil v skladu s členom 34 Pogodbe o Evropski uniji, ter k Protokolu h Konvenciji z dne 16. oktobra 2001 (COM(2014)0685 – C8-0275/2014 – 2014/0321(NLE))

P8_TA(2015)0223 A8-0156/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije Svetu (COM(2014)0685),

–  ob upoštevanju člena 3(4) in (5) Akta o pristopu Hrvaške, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0275/2014),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0156/2015),

1.  odobri priporočilo Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2015 o priporočilu za sklep Sveta o pristopu Hrvaške h Konvenciji z dne 26. maja 1997, sestavljeni na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji, o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije (COM(2014)0661 – C8-0274/2014 – 2014/0322(NLE))

P8_TA(2015)0224 A8-0157/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije Svetu (COM(2014)0661),

–  ob upoštevanju člena 3(4) in (5) Akta o pristopu Hrvaške, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0274/2014),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0157/2015),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2015 o stanju odnosov med EU in Rusijo (2015/2001(INI))

P8_TA(2015)0225 A8-0162/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. decembra 2012 s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede novega sporazuma med EU in Rusijo(1), z dne 12. septembra 2013 o pritisku Rusije na države vzhodnega partnerstva (glede na bližnje vrhunsko srečanje vzhodnega partnerstva v Vilni)(2), z dne 6. februarja 2014 o vrhunskem srečanju EU-Rusija(3), z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Ukrajini in trenutnem stanju odnosov med EU in Rusijo(4) in z dne 12. marca 2015 o umoru voditelja ruske opozicije Borisa Nemcova in položaju demokracije v Rusiji,(5)

–  ob upoštevanju sklepov in izjav Evropskega sveta, Sveta za zunanje zadeve in voditeljev skupine G7 v zadnjih 18 mesecih o razmerah v Ukrajini in o odnosih z Rusijo,

–  ob upoštevanju sporazumov, doseženih v Minsku dne 5. in 19. septembra 2014 ter 12. februarja 2015(6) ,

–  ob upoštevanju deklaracije ob vrhunskem srečanju Nata v Walesu z dne 5. septembra 2014,

–  ob upoštevanju resolucije, ki jo je 27. marca 2014 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov(7) in resolucije, ki jo je 17. februarja 2015 sprejel Varnostni svet Združenih narodov(8),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0162/2015),

A.  ker si EU že desetletja prizadeva vzpostaviti strateško partnerstvo z Rusijo, ki bi koristilo obema in bi temeljilo na skupnih vrednotah in načelih, kot je demokracija in pravna država, ter na skupnih interesih; ker EU ostaja naklonjena takemu odnosu in dialogu, s katerim bi ta odnos vzpostavili, ter si želi ponovno sodelovati z Rusijo, če bodo ruske oblasti izpolnile svoje mednarodne in pravne obveznosti;

B.  ker se je EU v odziv na rusko kršitev gruzijske ozemeljske celovitosti v letu 2008, še vedno trajajočo zasedbo gruzijskih regij Abhazija in Chinvalska regija/Južna Osetija ter neizpolnitev vseh obveznosti, ki jih ima po sporazumu o prekinitvi ognja iz leta 2008, in kljub temu odločila za model okrepljenega sodelovanja kot nadaljnjih odnosov z Rusijo, ki bili v obojestransko korist; ker je bila namesto omejevalnih ukrepov sprejeta ali poglobljena vrsta pobud za tesnejše sodelovanje, kot so skupni prostori, partnerstvo za modernizacijo, pogajanja o novem sporazumu med EU in Rusijo ter dialog o človekovih pravicah;

C.  ker je Rusija z nezakonito priključitvijo Krima – dejanjem, ki ga je EU ostro obsodila, in ki ne bo priznana – in oboroženim konfliktom proti Ukrajini z neposredno in posredno udeležbo vojaških in varnostnih služb ter namerno destabilizacijo te sosednje suverene in neodvisne države močno škodila svojim odnosom z EU, saj je ogrozila temeljna načela varnosti Evrope, ker ni spoštovala meja, in kršila svoje mednarodne zaveze, zlasti Ustanovno listino Združenih narodov, Helsinško sklepno listino, memorandum iz Budimpešte, Pariško listino za novo Evropo iz leta 1990 ter dvostransko Pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu; ker so se humanitarne razmere na Krimu in na vzhodu Ukrajine močno poslabšale in doslej terjale več tisoč smrtnih žrtev;

D.  ker je Rusija v svojem sosedstvu, in sicer v Pridnestrju, Južni Osetiji, Abhaziji in Gorskem Karabahu, neposredno ali posredno vpletena v številne zamrznjene konflikte, ki resno ovirajo razvoj in stabilnost teh sosednjih držav ter njihovo približevanje Evropski uniji;

E.  ker je Ruska federacija na črno listo uvrstila 89 politikov in uradnikov iz EU – med njimi sedanje in nekdanje poslance Evropskega parlamenta – ter jim prepovedala vstop v Rusijo;

F.  ker je Rusija v nasprotju z duhom dobrososedskih odnosov in ob kršenju mednarodnega prava, pravil in standardov na podlagi doktrine, po kateri si pripisuje pravico ščititi ruske rojake v tujini, namerno izvajala nezakonita dejanja, da bi destabilizirala svoje sosede z nezakonitim trgovinskim embargom ali sklenitvijo povezovalnih pogodb s separatisti in uporniških regij;

G.  ker je EU v odgovor na nezakonito priključitev Krima in hibridno vojno, ki jo je Rusija začela z Ukrajino, sprejela postopne nize omejevalnih ukrepov; ker so številne druge države v odziv na rusko agresijo sprejele podobne sankcije;

H.  ker je treba dolgoročno vzpostaviti tvorne odnose med EU in Rusijo, ki so v interesu obeh strani, tudi zaradi spoprijemanja s skupnimi globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, nov tehnološki razvoj ter boj proti terorizmu, ekstremizmu in organiziranemu kriminalu; ker je bilo sodelovanje med EU in Rusijo na nekaterih področjih, kot je ta severna dimenzija in čezmejno sodelovanje, uspešno; ker je bila Rusija pri nedavnih pogajanjih z Iranom tvorna;

I.  ker ti omejevalni ciljni ukrepi niso uperjeni zoper rusko prebivalstvo, temveč zoper nekatere posameznike in podjetja iz gospodarskega in obrambnega sektorja, ki so povezani z ruskim vodstvom in neposredno izkoriščajo sedanje negotove odnose z Ukrajino, namen ukrepov pa je spodbuditi rusko vlado, naj spremeni politiko skupnega sosedstva ter svoja dejanja pri tem; ker bi bilo treba sankcije, povezane z destabilizacijo vzhoda Ukrajine, odpraviti, takoj ko bo Rusija v celoti izpolnila določbe sporazumov iz Minska; ker bi bilo treba te sankcije okrepiti, če bi se Rusija odločila, da si še naprej neposredno ali posredno prizadeva za destabilizacijo Ukrajine in ogroža njeno teritorialno celovitost; ker bodo sankcije, povezane z nezakonito priključitvijo Krima, obstale, dokler ne bo polotok vrnjen Ukrajini;

J.  ker Rusko federacijo polnopravno članstvo v Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter podpis splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah zavezujeta k spoštovanju načel demokracije, načela pravne države ter človekovih pravic; ker je EU odločno podpirala pristop Rusije k različnim mednarodnim organizacijam in forumom, kot so skupini G8 in G20 ter STO, in njeno sodelovanje v njih; ker je vključitev Rusije v te organe povzročila napetosti, saj je Rusija večkrat kršila pravila, tako da ni upoštevala standardov in obveznosti STO (in uvedla številne diskriminatorne ukrepe proti posameznim državam članicam EU in drugim državam v sosedstvu), in ni izvršila več kot tisoč sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, s čimer ni zajamčila osnovnih človekovih pravic; ker posvetovanje med EU in Rusijo o človekovih pravicah ni prineslo odgovorov ali konkretnih rezultatov;

K.  ker je pravna država eno temeljnih načel EU, ki ne pomeni le spoštovanja demokracije in človekovih pravic, ampak tudi skladnost z mednarodnim pravom, zagotovilo za pravično izvrševanje in uporabo prava ter neodvisnost in nepristranskost pravosodnega sistema in sodnih postopkov; ker ti pogoji v Rusiji niso izpolnjeni, saj organi ne podpirajo pravne države in ne spoštujejo temeljnih pravic, in ker so se politične pravice, civilne svoboščine in svoboda medijev pa v preteklih letih poslabšali; ker je bila nedavno sprejeta zakonodaja z nejasnimi določbami, ki se uporabljajo za dodatno omejevanje opozicije in akterjev civilne družbe; ker je nedavno sprejetje zakona, ki kriminalizira tako imenovano homoseksualno propagando, privedlo do več homofobnega nasilja in nasilja nad lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci ter sovražnih govorov, ki ga organi niso preganjali; ker se je na Krimu po nezakoniti priključitvi tega polotoka resno poslabšalo spoštovanje človekovih pravic, vključno s svobodo izražanja, zbiranja in združevanja, pri čemer je bila najbolj prizadeta skupnost krimskih Tatarov;

L.  ker je bil znani opozicijski voditelj Aleksej Navalni obdolžen in obsojen na podlagi ponarejenih dokazov in je podvržen stalnemu ustrahovanju in nadlegovanju, tako tudi z zaprtjem njegovega brata; ker se progresivni stranki, ki jo vodi, preprečuje, da bi sodelovala na naslednjih parlamentarnih volitvah; ker je poslanka ukrajinske Rade Nadja Savčenko nezakonito pridržana v Rusiji, s čimer se krši mednarodno pravo;

M.  ker je ruska federacija po podatkih indeksa zaznave korupcije 136-ta od 175 držav, zaradi česar je Rusija prava težava v zvezi z mednarodno korupcijo in pranjem denarja, ki ogrožata evropska gospodarstva in njihovo neoporečnost;

N.  ker Rusija dejavno uporablja hibridno vojskovanje, s katerim se namerno zabrisuje ločnica med vojaško/paravojaško dejavnostjo in političnim aktivizmom;

O.  ker je Ruska federacija na svetovni lestvici svobode medijev v letu 2014 med 180 državami 148-ta; ker se je močno razširilo in povečalo financiranje medijev, ki so pod nadzorom države; ker se pobude in dejavnosti zagovornikov človekovih pravic, neodvisnih organizacij civilne družbe, političnih nasprotnikov, neodvisnih medijev in navadnih državljanov pogosto omejujejo ali ovirajo; ker se je prostor za izražanje neodvisnega in pluralističnega mnenja zmanjšal in je stalno ogrožen; ker se Evropska ustanova za demokracijo ukvarja z vprašanjem pluralnosti ruskih medijev in ker je pozvana, da skupaj s partnerji razvije nove pobude za medije;

P.  ker neodgovorna dejanja ruskih lovskih letal v bližini zračnega prostora držav članic EU in Nata ogrožajo varnost civilnih poletov in bi lahko ogrozili varnost evropskega zračnega prostora; ker je Rusija v neposredni bližini EU izvajala provokativne vojaške manevre večjega obsega, grožnje z ruskimi vojaškimi in celo jedrskimi napadi pa so bile javne; ker je Rusija odstopila od pogajanj o Pogodbi o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi in ker je kršila Pogodbo o jedrskem orožju srednjega obsega;

Q.  ker je energija, ki ima osrednjo in strateško vlogo v odnosih med EU in Rusijo, eden od ključnih instrumentov ruske zunanje politike; ker lahko EU z bolj raznovrstno oskrbo z energijo in manjšo odvisnostjo od Rusije postane odporna na zunanje pritiske; ker mora EU, ko gre za energetsko varnost, nastopiti enotno in pokazati močno notranjo solidarnost;

R.  ker je Ruska federacija aktivno spodbujala Evrazijsko gospodarsko unijo; ker tega projekta gospodarskega povezovanja ne bi smeli obravnavati kot konkurenčnega Evropski uniji;

1.  ponavlja, da Rusija z neposredno in posredno udeleženostjo v oboroženem konfliktu v Ukrajini ter nezakonito priključitvijo Krima, s čimer krši ozemeljsko celovitost Gruzije, ter gospodarsko prisilo in politično destabilizacijo svojih evropskih sosed namerno krši demokratična načela in temeljne vrednote ter mednarodno pravo; zato EU ne more preiti nazaj na tekoče poslovanje in nima druge izbire, kot da znova kritično oceni odnose z Rusijo, tako da čim prej pripravi načrt izrednih mehkih ukrepov, s katerimi bi se zoperstavila agresivnim in razdiralnim politikam, ki jih vodi Rusija, ter celovit načrt prihodnjih odnosov s to državo ter z vzhodnimi evropskimi partnerji; poudarja, da je mogoče konflikt na vzhodu Ukrajine rešiti le po politični poti;

2.  poudarja, da Rusije v tem trenutku zaradi njenih dejanj na Krimu in na vzhodu Ukrajine ni več mogoče šteti za strateško partnerico; poudarja, da morajo strateška partnerstva temeljiti na vzajemnem zaupanju in spoštovanju mednarodnega prava, ki temelji na demokraciji, suverenosti držav ter svobodni izbiri notranje ustavne ureditve in zunanjepolitične usmerjenosti, ozemeljski celovitosti držav ter spoštovanju nedotakljivosti pravne države, človekovih pravic in načel mednarodne diplomacije in trgovine;

3.  je globoko zaskrbljen, ker se Rusija zdaj odkrito predstavlja in deluje kot izzivalka mednarodne demokratične skupnosti in njenega na pravu temelječega reda, nenazadnje tako, da si prizadeva s silo spremeniti meje v Evropi; je zaskrbljen zaradi vse večje sovražne naravnanosti proti opozicijskim aktivistom, zagovornikom človekovih pravic, manjšinam in sosednjim narodom, ter poslabšanjem stanja človekovih pravic in pravne države v Rusiji; obsoja ustrahovanje kritičnih glasov z nasiljem, sodnimi procesi, zaporom in drugimi ukrepi države;

4.  obsoja samovoljno prepoved vstopa na rusko ozemlje za politike in uradnike EU in poudarja, da rusko vodstvo kar naprej krši mednarodno pravo in splošne standarde ter ovira transparentnost; meni, da je to ravnanje neproduktivno in da škoduje že tako slabi komunikaciji med Evropsko unijo in Rusijo; poudarja, da bi morali biti ti politiki in uradniki obveščeni o razlogih za prepoved vstopa na rusko ozemlje in bi morali imeti pravico, da se zoper to odločitev pritožijo na neodvisnem sodišču;

5.  meni, da je mogoče med EU in Rusijo dolgoročno vzpostaviti tvorne in predvidljive odnose v korist obeh, zlasti glede na obstoječe politične, trgovinske, transportne in energetske ter medosebne stike, tudi prek programa Erasmus+ in skupnih ukrepov(9), čezmejnega sodelovanja, podnebnih sprememb, okolja in sektorskega sodelovanja, ob upoštevanju, da so recipročne sankcije v škodo gospodarstvu obeh strani, da je treba obravnavati skupne izzive in interese na svetovnem prizorišču in da je mogoče razdiralni pogled na varnost v Evropi premostiti z okrepljenim dialogom; v tem smislu pozdravlja pozitivne rezultate sodelovanja med EU in Rusijo na različnih področjih, kot so boj proti terorizmu, ekstremizmu in organiziranemu kriminalu, partnerstvo severne dimenzije, pogovori o jedrskem vprašanju z Iranom in mirovni proces na Bližnjem vzhodu; poziva Rusijo, naj konstruktivno sodeluje pri iskanju rešitve za sirski konflikt;

6.  poudarja, da morajo odnosi med EU in Rusijo odslej temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava in dialogu, pri čemer bi se bila EU pripravljena znova zavzeti za in začeti sodelovanje z oblastmi v Moskvi na številnih specifičnih področjih, ki so v skupnem interesu; poudarja, da bi ponovno sodelovanje lahko vzpostavili, ko bo Rusija spoštovala ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, vključno s Krimom, v celoti izvajala sporazume iz Minska (ki vključujejo popoln nadzor ukrajinskih organov nad mejo, brezpogojni umik ruskih enot in orožja ter takojšnjo prekinitev pomoči uporniškim skupinam) ter končala vojaške in varnostne dejavnosti za destabilizacijo na mejah držav članic EU; poudarja, da se je OVSE izkazala za strukturo, ki lahko prispeva k rešitvi krize; poudarja, da to potencialno obnovljeno sodelovanje ne sme potekati na račun mednarodnih načel, evropskih vrednot, standardov in mednarodnih zavez; poudarja, da mora EU jasno opredeliti, kaj pričakuje od Rusije, zlasti glede spoštovanja mednarodnega prava in pogodbenih obveznosti ter ravnanja kot predvidljivega partnerja, katere ukrepe bo sprejela po 31. decembru 2015, če Rusija ne bo spoštovala svojih zavez (ali prej v primeru resnih dogodkov na kraju samem), in kakšno ponovno sodelovanje je pripravljena v primeru izpolnitve obveznosti ponuditi; poudarja, da bi moralo to sodelovanje v celoti potekati v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

7.  izreka pohvalo solidarnosti in enotnosti, ki so jo izkazale države članice po nezakoniti ruski priključitvi Krima in neposredni udeležbi Rusije v vojni v Ukrajini, kar je omogočilo sprejetje in nadaljnjo razširitev ukrepov za odzivanje ter njihovo navezavo na popolno izvajanje sporazumov iz Minska; poziva države članice, naj dajejo ohranjanju te enotnosti absolutno prednost ter se vzdržijo dvostranskih odnosov in dogovorov, ki bi lahko enotnost ogrozili ali bi jih lahko tako tolmačili; ponovno izraža, da sta enotnost v delovanju in solidarnost med državami članicami in z državami kandidatkami bistveni za zagotavljanje kredibilnosti, legitimnosti in učinkovitosti politik EU in njene zmožnosti, da vzdrži zunanje izzive in pritiske, hkrati pa spodbujata bolj poglobljene odnose in sodelovanje z državami vzhodnega partnerstva;

8.  v zvezi s tem poudarja, da je močnejša povezanost EU in skladnost med njeno notranjo in zunanjo politiko bistvena za bolj dosledno, učinkovito in uspešno zunanjo in varnostno politiko EU, tudi do Rusije; zato poziva države članice, naj nadaljujejo in okrepijo prizadevanja za učinkovito odpravo ozkih grl pri odločanju ter, tudi z državami kandidatkami, utrditev skupnih politik, zlasti na področjih trgovine, finančnih storitev in transakcij, migracije, energije, upravljanja zunanjih meja ter informacijske in kibernetske varnosti;

9.  znova poziva EU in njene države članice, naj v celoti izkoristijo določbe in instrumente Lizbonske pogodbe, da bi okrepile v prihodnost usmerjeno in strateško naravo evropske zunanje in varnostne politike; je tudi trdno prepričan, da je osrednji pomen človekovih pravic z vseh vidikov zunanjega delovanja EU pogoj, da ima kot globalni akter spoštljivo in verodostojno vlogo;

10.  znova izraža prepričanje, da je energetska politika pomemben element zunanje politike EU; zato odločno podpira hitro ustanovitev trdne evropske energetske unije, zlasti medsebojno povezanost nacionalnih energetskih omrežij, da bi znatno zmanjšali odvisnost posameznih držav članic od zunanjih dobaviteljev energije, zlasti Rusije; je trdno prepričan, da se je proti izzivom za evropsko solidarnost in njeni ranljivosti ter izpostavljenosti posameznih držav članic nezakoniti uporabi energije kot političnega in diplomatskega sredstva v pogajanjih mogoče učinkovito boriti le s popolno uporabo zakonodaje EU na področju energije, zlasti pa z izvajanjem tretjega energetskega svežnja in dokončanjem prostega, preglednega, vključenega, usklajenega, energijsko učinkovitega – s primernim deležem energije iz obnovljivih virov – in odpornega evropskega notranjega trga z energijo z raznovrstno dobavo, za katerega mora nezmotljivo veljati konkurenčna zakonodaja; poziva EU, naj primerno podpre pogodbenice Energetske skupnosti, ki so se zavezale k izvajanju energetskega pravnega reda EU, da bi se okrepil njihov pogajalski položaj v razmerju do zunanjih dobaviteljev energije;

11.  poudarja, da je treba in je pomembno zaradi agresivnega odnosa prekiniti sodelovanje z Rusijo v obrambnem sektorju, in poziva države članice in države kandidatke, naj ne sprejemajo odločitev, ki bi lahko ogrozile to skupno stališče; zato meni, da bi bilo treba sporazume na področju obrambnega sodelovanja z Rusijo ne glede na njihovo dvostransko naravo skrbno oceniti na ravni EU, da bi opredelili ustrezen in dosleden pristop; opozarja na pomen sodelovanja med EU in Natom pri tem;

12.  je zelo zaskrbljen zaradi vedno večjega omejevanja svobode medijev in interneta, krepitve nadzora nad mediji v spletu, uporabe prisile za omejevanje nepristranskega poročanja ter zniževanja novinarskih standardov v Rusiji, pa tudi vedno večjega monopola državnih medijev nad informacijami, ki so na voljo rusko govorečemu občinstvu v tujini; obsoja prepoved oddajanja programov ukrajinskih in tatarskih televizijskih kanalov na Krimu;

13.  ponovno poziva h razvoju okrepljenih analitičnih in nadzornih zmogljivosti ruske propagande, zlasti v ruskem jeziku, da bi lahko opredelili ter se hitro in ustrezno odzvali na namerno pristranske informacije, ki se širijo v različnih jezikih EU; poziva Komisijo, naj brez odlašanja rezervira potrebna sredstva za konkretne projekte, namenjene odvračanju ruske propagande in dezinformacij v EU in v tujini ter zagotavljanju stvarnih informacij širši javnosti v državah vzhodnega partnerstva, ter oblikuje primerne instrumente za strateško komunikacijo; v zvezi s tem pozdravlja sklepe Evropskega sveta z dne 20. marca 2015 o akcijskem načrtu za odvračanje dezinformacijskih kampanj; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo tudi usklajen mehanizem za preglednost nad finančno, politično ali tehnično pomočjo, ki jo Rusija zagotavlja političnim strankam in drugim organizacijam v EU, ter za zbiranje in spremljanje te pomoči in poročanje o njej, da bi ocenili njeno vključenost v politično življenje in javno mnenje v EU in njenih vzhodnih sosedah ter njen vpliv nanju in ustrezno ukrepali;

14.  je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih teženj ruskih državnih medijev, da ponovno pišejo zgodovino ali po svoje razlagajo dogodke v dvajsetem stoletju, na primer podpis Molotov-Ribbentropovega pakta in njegovih tajnih protokolov, ter da zgodovinska dejstva selektivno uporabljajo za politično propagando;

15.  je zelo zaskrbljen zaradi vse intenzivnejših stikov in sodelovanja med evropskimi populističnimi, fašističnimi in skrajno desničarskimi strankami ter nacionalističnimi silami v Rusiji, ki jih dopušča rusko vodstvo; priznava, da to ogroža sistem vrednot v EU, ki temelji na demokraciji in pravni državi; v zvezi s tem poziva institucije in države članice EU, naj ukrepajo proti tej grožnji nastajanja „nacionalistične internacionale“;

16.  je močno zaskrbljen zaradi ruske podpore in financiranja radikalnih in ekstremističnih strank v državah članicah EU; meni, da nedavno srečanje skrajno desničarskih strank v Sankt Peterburgu žali spomin na milijone Rusov, ki so žrtvovali življenje, da bi svet rešili pred nacizmom;

17.  poziva EU, naj zagotovi podporo projektom, namenjenim spodbujanju in razvoju visokih novinarskih standardov, svobodi medijev ter nepristranskim in zaupanja vrednim informacijam iz Rusije, pa tudi odpravljanju propagande v EU in državah vzhodnega partnerstva; poziva Komisijo, naj da na voljo ustrezna finančna sredstva za pobude ustanavljanja medijev v ruskem jeziku, ki bi bili alternativa ruskim medijem, ki jih nadzoruje država, da bi rusko govorečemu občinstvu zagotovili verodostojen in neodvisen vir informacij;

18.  ponovno izraža, da je brezpogojno spoštovanje pravne države osrednje in temeljno načelo EU, in poziva, da se ga v primeru kršitev pravil strogo, hitro in brezpogojno uporabi; poziva Komisijo, naj z enako odločnostjo uporablja načelo svobodne in poštene konkurence na enotnem trgu, tako tudi v postopkih zoper Gazprom; meni, da morajo EU in njene države članice močneje poudarjati, da mora Rusija konstruktivno pristopiti k svojemu članstvu v STO ter v celoti izpolnjevati iz tega izhajajoče obveznosti, tudi tako, da ukine neupravičene trgovinske omejitve in omogoči nediskriminatoren dostop do svojih trgov;

19.  poziva Rusijo, naj v polni meri sodeluje z mednarodno skupnostjo v preiskavi o sestrelitvi letala na letu MH17, ter obsodi vse poskuse in odločitve za pomilostitev ali odlog pregona tistih, ki so bili spoznani za odgovorne; ponovno poziva Rusijo, naj nemudoma vrne razbitino in obe črni skrinjici letala poljske vlade, ki je strmoglavilo v Smolensku; poziva vse institucije EU, naj pri teh zahtevah vztrajajo v vseh dvostranskih odnosih z ruskimi oblastmi;

20.  poziva vlado Ruske federacije, naj prizna obseg in resnost problema nadlegovanja lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev v Rusiji in nasilja nad njimi ter se zaveže, da bo sprejela ukrepe za odpravo teh zlorab in razveljavila določbe zakona št. 135-FZ z dne 29. junija 2013 (zakon o „gejevski propagandi“), ki prepovedujejo širjenje informacij o odnosih lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice EU, naj sprožijo vprašanje homofobije in nasilja nad lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci na srečanjih z zadevnimi ruskimi uradniki, vključno na najvišji ravni; v skladu s smernicami EU iz junija 2013 poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice EU, naj spodbujajo uresničevanje in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev ter prispevajo k boju proti vsem oblikam nasilja nad njimi z iskanjem pomoči in pravnih sredstev za žrtve takšnega nasilja, podporo pobudam civilne družbe in vladnim pobudam za spremljanje primerov nasilja ter z izobraževanjem osebja organov pregona;

21.  glede na to, da se družba z oblikovanjem prave in neodvisne civilne družbe krepi, izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse slabšega stanja človekovih pravic, ki vključujejo svobodo izražanja, združevanja in zbiranja ter pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, ter pravne države v Rusiji in na Krimu po njeni nezakoniti priključitvi; ostro obsoja, da vlada vztrajno zatira drugačen pogled neodvisnih vladnih organizacij s tako imenovanim zakonom o tujih agentih ter trajno in raznoliko zatira aktiviste, politične nasprotnike in kritike režima; še posebej opozarja na umore Ane Politkovske, Natalije Estemirove, Borisa Nemcova, Sergeja Magnickega, Aleksandra Litvinenka in drugih; zahteva, da se vsi atentati na politične aktiviste, novinarje in prijavitelje nepravilnosti ustrezno in neodvisno preiščejo, da se odgovorni privedejo pred sodišče kot znak brezkompromisnega boja proti nekaznovanosti ter da se razmisli o ciljnih omejevalnih ukrepih, kadar izvedene preiskave niso v skladu z mednarodnimi standardi; znova poziva Svet, naj izpolni svojo zavezo za zaščito teh načel in na podlagi predloga, ki bi ga bilo treba nemudoma predložiti podpredsednici/visoki predstavnici, sprejme omejevalne ukrepe za uradnike, vpletene v dobro dokumentiran primer Magnickega; poudarja, da obveznost Rusije, da spoštuje človekove pravice in standarde pravne države, izvira neposredno iz njenega članstva v ZN, Svetu Evrope in OVSE;

22.  poudarja, da je v podporo demokratičnim vrednotam, temeljnim svoboščinam in človekovim pravicam v Rusiji in zasedenem Krimu pomembna stalna politična in finančna podpora neodvisnim aktivistom civilne družbe, zagovornikom človekovih pravic, blogerjem, neodvisnim medijem, družbeno kritičnim akademikom in javnim osebnostim ter nevladnim organizacijam; poziva Komisijo, naj iz obstoječih zunanjih finančnih instrumentov načrtuje bolj ambiciozno finančno pomoč za rusko civilno družbo; spodbuja EU, naj ponudi pomoč ruskim uradnikom in organizacijam civilne družbe, ki so naklonjeni pripravi partnerske in na sodelovanju temelječe vizije političnih in diplomatskih odnosov z EU; poudarja, da je treba za omilitev napetosti in boljše medsebojno razumevanje čim bolj podpreti medosebne stike ter kljub sedanjemu stanju odnosov ohraniti nepretrgan dialog in sodelovanje med študenti in raziskovalci EU in Rusije, med civilnimi družbami in med lokalnimi organi;

23.  poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo, s katero bi zagotovili popolno preglednost političnega financiranja in financiranja političnih strank v EU v skladu s priporočilom Sveta Evrope, zlasti kar zadeva politične in gospodarske deležnike zunaj EU;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Evropski službi za zunanje delovanje, vladi in parlamentu Ruske federacije ter vladam in parlamentom držav vzhodnega partnerstva.

(1) 1 Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0505. (2) 2 Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0383. (3) 3 Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0101. (4) 4 Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0025. (5) 5 Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0074. (6) ‘Protokol o izidu posvetovanj tristranske kontaktne skupine, podpisan 5. septembra 2014, in sveženj ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska, sprejet 12. februarja 2015. (7) Resolucija GS ZN A/RES/68/262 o ozemeljski celovitosti Ukrajine. (8) Resolucija VS ZN S/RES/2202(2015). (9) Skupni ukrepi za odpravo vizumov za kratkoročno prebivanje za državljane Rusije in EU.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2015 o letnem poročilu nadzornega odbora urada OLAF za leto 2014 (2015/2699(RSP))

P8_TA(2015)0226 RC-B8-0539/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999(1),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije(2),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 3. aprila 2014 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o letnem poročilu za leto 2011 o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o letnem poročilu za leto 2013 o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam(5),

–  ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih nadzornega odbora urada OLAF za leto 2014,

–  ob upoštevanju mnenja nadzornega odbora št. 4/2014 z naslovom Nadzor nad trajanjem preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam,

–  ob upoštevanju odziva urada OLAF na mnenje št. 4/2014 nadzornega odbora,

–  ob upoštevanju mnenja nadzornega odbora št. 5/2014 z naslovom Zunanje poročanje urada OLAF o trajanju preiskav,

–  ob upoštevanju odziva urada OLAF na mnenje št. 5/2014 nadzornega odbora,

–  ob upoštevanju poročila nadzornega odbora št. 1/2014 z naslovom Varovanje preiskovalne neodvisnosti urada OLAF,

–  ob upoštevanju poročila nadzornega odbora št. 2/2014 z naslovom Priporočila nadzornega odbora in njihovo izvajanje v uradu OLAF,

–  ob upoštevanju poročila nadzornega odbora št. 3/2014 z naslovom Urad OLAF – Zadeve, odprte v letu 2012,

–  ob upoštevanju odziva urada OLAF na poročilo št. 3/2014 nadzornega odbora,

–  ob upoštevanju obvestila nadzornega odbora o analizi osnutka prednostnih nalog preiskovalne politike urada OLAF za leto 2015, ki jo je pripravil nadzorni odbor,

–  ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih nadzornega odbora za leto 2013,

–  ob upoštevanju mnenja nadzornega odbora št. 2/2013 z naslovom Oblikovanje notranjega pritožbenega postopka v uradu OLAF,

–  ob upoštevanju mnenja nadzornega odbora št. 1/2014 z naslovom Prednostne naloge preiskovalne politike urada OLAF,

–  ob upoštevanju mnenja nadzornega odbora št. 2/2014 z naslovom Izbor zadev, ki jih preiskuje urad OLAF,

–  ob upoštevanju opažanj nadzornega odbora o preiskovalnih postopkih v uradu OLAF,

–  ob upoštevanju priporočil nadzornega odbora za leto 2012,

–  ob upoštevanju dokumenta nadzornega odbora z naslovom Naloge, pristojnosti in cilji nadzornega odbora Evropskega urada za boj proti goljufijam – Srednjeročna strategija (2014–2015),

–  ob upoštevanju dogovorov o načinu dela med nadzornim odborom in uradom OLAF,

–  ob upoštevanju vprašanj za Komisijo in Svet o letnem poročilu nadzornega odbora urada OLAF za leto 2014 (O–000060/2015 – B8–0553/2015, O–000061/2015 – B8–0554/2015 in O–000066/2015 – B8–0555/2015),

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker nadzorni odbor urada OLAF v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2014 ugotavlja, da se je v času reorganizacije urada OLAF (1. februarja 2012) na isti dan z enim samim sklepom generalnega direktorja urada začela obravnava 423 zadev; ker je nadzorni odbor na podlagi svoje analize prišel do zaključkov, da (i) urad OLAF za nobeno od zadev, ki jih je analiziral nadzorni odbor, ni pripravil ustrezne ocene prejetih informacij, (ii) pri veliki večini zadev ni niti sledu kakršnega koli ocenjevanja in (iii) da je generalni direktor urada OLAF obravnavo vseh zadevnih primerov začel, ne da bi bil pred tem ugotovljen dovolj resen sum goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki bi škodile finančnim interesom Unije, kar je bilo v nasprotju s takrat veljavno pravno zahtevo za začetek preiskave urada OLAF;

B.  ker je nadzorni odbor v svojih sporočilih institucijam EU opozoril, da generalni direktor urada OLAF kljub jasni obveznosti iz člena 17(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 leta 2014 nadzornemu odboru ni poročal v zvezi s priporočili uradu OLAF, ki niso bila izvedena;

C.  ker je nadzorni odbor uradu OLAF v prvi polovici svojega mandata izdal 50 priporočil, od tega jih je bilo v celoti izvedenih le osem, šest je bilo delno izvedenih, eno se še izvaja, 20 pa ni bilo izvedenih, in ker nadzorni odbor v 15 primerih ni mogel preveriti izvajanja zaradi nezadostnih vsebinskih informacij;

D.  ker nadzorni odbor v svojem obvestilu o osnutku prednostnih nalog preiskovalne politike urada OLAF za leto 2015 ugotavlja, da urad treh priporočil iz mnenja št. 1/2014 nadzornega odbora ni upošteval: (i) generalni direktor urada OLAF ni izdal smernic o uporabi izbirnih načel, ki izhajajo iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 (učinkovita uporaba virov, sorazmernost/subsidiarnost, dodana vrednost), finančne kazalnike pa je – namesto, da bi jih pregledal in tako prilagodil stvarnosti programov za porabo sredstev – v celoti ukinil, (ii) v osnutku prednostnih nalog preiskovalne politike za leto 2015 naj bi bila upoštevana vrsta dokumentov, ki so jih predložili deležniki, hkrati pa se zdi, da ni bilo dialoga z deležniki o finančnih kazalnikih in možnih nadaljnjih ukrepih v zvezi z zadevami, pri katerih obstaja utemeljen sum goljufije, ki pa so bile na podlagi prednostnih nalog preiskovalne politike ali izbirnih načel zavržene, (iii) generalni direktor urada OLAF nadzornemu odboru ni posredoval ocene izvedbe prejšnjih prednostnih nalog preiskovalne politike ali povzetka povratnih informacij deležnikov, čeprav se je bil k temu zavezal;

E.  ker je nadzorni odbor stalno opozarjal, da zaradi pomanjkljivega dostopa do potrebnih informacij ne more nadzorovati neodvisnosti urada OLAF, njegove preiskovalne funkcije, uporabe procesnih jamstev in trajanja preiskav;

F.  ker je nadzorni odbor izjavil, da ključni problem v zvezi z učinkovitostjo njegove nadzorne vloge ni slabo izvajanje dogovorov o načinu dela, temveč temeljne razlike v pogledih nadzornega odbora in generalnega direktorja urada OLAF na vlogo nadzornega odbora;

G.  ker je Parlament v omenjenih resolucijah o letnih poročilih za leti 2011 in 2013 o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam pozval k izboljšanju zmožnosti nadzornega sveta za opravljanje njegove vloge;

H.  ker je nadzorni odbor ob več priložnostih pozval institucije EU, naj bodisi okrepijo njegove pristojnosti, zlasti s celovitim dostopom do zadev, ki jih proučuje urad OLAF, bodisi sprejmejo druge ukrepe za zagotavljanje odgovornosti urada OLAF;

I.  ker se je generalni direktor urada OLAF marca 2014 zavezal, da bo nazornemu odboru enkrat letno poročal o številu prejetih pritožb, pravočasnosti njihove obravnave in njihovem razvrščanju med utemeljene ali neutemeljene; ker nadzorni odbor poroča, da še ni prejel nobenih tovrstnih informacij;

J.  ker je bila z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 okrepljena vloga nadzornega odbora pri spremljanju trajanja preiskav urada OLAF; ker je nadzorni odbor – navkljub formalnemu izpolnjevanju obveznosti urada OLAF kar zadeva redno poročanje nadzornemu odboru o preiskavah, ki trajajo dlje od 12 mesecev – v svojem mnenju št. 4/2014 z naslovom Nadzor nad trajanjem preiskav urada OLAF, ugotovil, da je prejel premalo informacij, da bi lahko ustrezno in učinkovito nadzoroval trajanje preiskav urada OLAF;

K.  ker je nazorni odbor v svojem mnenju št. 5/2014 z naslovom Zunanje poročanje urada OLAF o trajanju preiskav ugotovil, da urad s svojim poročanjem o trajanju preiskav ni zagotavljal celovitega pregleda uspešnosti svojih preiskav; ker je urad OLAF v svojem letnem poročilu resda navedel, da se preiskave zaključujejo hitreje, a je nadzorni odbor ugotovil, da je izboljšanje rezultatov preiskav urada posledica uvedbe novih metod izračuna;

L.  ker je nadzorni odbor v svojem poročilu št. 1/2014 z naslovom Varovanje neodvisnosti urada OLAF pozval k razjasnitvi vloge urada pri izvajanju politike Komisije za boj proti goljufijam v sektorju cigaret;

M.  ker je nadzorni odbor v svojem letnem poročilu o dejavnostih dve leti zapored izrazil zaskrbljenost zaradi premajhne preglednosti kar zadeva sodelovanje urada OLAF na sestankih klirinške hiše, ki jih je organizirala Komisija, in s tem povezano tveganje za preiskovalno neodvisnost urada;

N.  ker je nadzorni odbor opozoril institucije EU na potrebo po izvajanju zahtev iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 kar zadeva neodvisno delovanje sekretariata nadzornega odbora;

O.  ker je nadzorni odbor opredelil štiri temeljne pogoje za zagotavljanje neodvisnega delovanja sekretariata: (i) vodja sekretariata se zaposli, njegova delovna uspešnost se ocenjuje in poklicno napreduje na podlagi sklepov nadzornega odbora; (ii) položaj vodje sekretariata se opredeli kot višji vodstveni položaj; (iii) vodja sekretariata se zadolži za zaposlovanje, ocenjevanje delovne uspešnosti in napredovanje zaposlenih v sekretariatu; (iv) na vodjo se prenese pristojnost za izvrševanje proračuna sekretariata;

P.  ker je Parlament obravnaval odgovore urada OLAF na poročila in mnenja nadzornega odbora, ki so bili posredovani Parlamentu;

1.  odločno poudarja odgovornost urada OLAF pri izpolnjevanju pravnih zahtev za začetek preiskave; opozarja, da so bila od 423 zadev, katerih obravnava se je začela na isti dan, le pri 8,4 % zadev, ki so bile zaključene, podana priporočila; poziva nadzorni odbor, naj redno spremlja izpolnjevanje pravnih zahtev;

2.  opozarja na omenjeno resolucijo Parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013 in poziva urad OLAF, naj brez nepotrebnega odlašanja posreduje utemeljitve za primere, ko ni izvajal priporočil nadzornega odbora;

3.  meni, da je obžalovanja vredno, da nadzorni odbor ni mogel oblikovati sklepa o tem, ali so bile prednostne naloge preiskovalne politike ustrezno opredeljene in če je imelo njihovo izvajanje pozitivne ali negativne posledice v boju proti goljufijam in korupciji;

4.  obžaluje dejstvo, da nadzorni odbor ne more v celoti izvajati svojega mandata; opozarja na svoji omenjeni resoluciji o letnih poročilih 2011 in 2013 o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam ter poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za izboljšanje zmožnosti nadzornega odbora za nadzorovanje neodvisnosti, preiskovalne funkcije, uporabe procesnih jamstev in trajanja preiskav urada OLAF, ne da bi s temi ukrepi ogrozila neodvisnost urada;

5.  poziva Komisijo, naj spodbudi pogajanja med uradom OLAF in nadzornim odborom, tako da do 31. decembra 2015 pripravi akcijski načrt, s katerim bi se dopolnili njuni dogovori o načinu dela in bi se vzpostavilo delovno okolje, v katerem bo lahko nadzorni odbor izpolnjeval svoj mandat; meni, da bi morali spremenjeni dogovori o načinu dela vsem zadevnim stranem pojasniti vlogo nadzornega odbora; ugotavlja, da ima nadzirani organ (upravni) nadzor nad sekretariatom nadzornega organa;

6.  poziva k izpolnjevanju zaveze generalnega direktorja urada OLAF, da bo nazornemu odboru poročal o številu prejetih pritožb, pravočasnosti njihove obravnave in njihovem razvrščanju med utemeljene ali neutemeljene;

7.  poziva urad OLAF, naj izpolnjuje pravne zahteve in tako nadzornemu odboru omogoči opravljanje ene od njegovih bistvenih funkcij kar zadeva nadzor trajanja preiskav urada;

8.  pozdravlja dejstvo, da sta začela urad OLAF in nadzorni odbor sodelovati, da bi izboljšala obveščanje nadzornega odbora s strani urada in obogatila vsebino poročil o preiskavah, ki trajajo dlje od 12 mesecev;

9.  ugotavlja, da je bilo ob koncu leta 2014 13 od 134 preiskovalcev (10 %) dodeljenih oddelku za tobačne izdelke in ponaredke in 44 (33 %) oddelkoma za kmetijske in strukturne sklade, skupaj pa so obravnavali 86 % ogroženih finančnih interesov (1,9 milijarde EUR); zato priporoča uradu OLAF, naj znova obravnava razporeditev svojih virov;

10.  izraža zaskrbljenost glede preglednosti sodelovanja urada OLAF na sestankih klirinške hiše, ki jih je organizirala Komisija;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom in nadzornemu odboru urada OLAF.

(1) UL L 248, 18.9.2013, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0118. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0287. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0318. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0062.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2015 o razmerah na Madžarskem (2015/2700(RSP))

P8_TA(2015)0227 RC-B8-0532/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju preambule k Pogodbi o Evropski uniji (PEU), zlasti druge uvodne izjave ter četrte do sedme uvodne izjave,

–  ob upoštevanju zlasti člena 2, drugega pododstavka člena 3(3), členov 6 in 7 PEU ter členov PEU in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi s spoštovanjem, spodbujanjem in varovanjem temeljnih pravic v EU,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000, ki je bila razglašena 12. decembra 2007 v Strasbourgu in je decembra 2009 začela veljati skupaj z Lizbonsko pogodbo,

–  ob upoštevanju členov 1, 2 in 19 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju protokola št. 13 h Konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki obravnava odpravo smrtne kazni v vseh okoliščinah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, konvencij, priporočil, resolucij in poročil Parlamentarne skupščine, Sveta ministrov, komisarja za človekove pravice in Beneške komisije Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o razmerah na področju temeljnih pravic: standardi in prakse na Madžarskem (v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2012)(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2012(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 z naslovom Novi okvir EU za krepitev načela pravne države (COM(2014)0158),

–  ob upoštevanju poročila komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 16. decembra 2014, ki ga je pripravil po obisku Madžarske med 1. in 4. julijem 2014,

–  ob upoštevanju sklepov s srečanja Sveta Evropske unije in držav članic na Svetu z dne 16. decembra 2014 o zagotavljanju spoštovanja načel pravne države,

–  ob upoštevanju javne predstavitve o razmerah na področju človekovih pravic na Madžarskem 22. januarja 2015, ki je potekala v okviru Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju izjav Sveta in Komisije, predstavljenih na plenarni razpravi v Evropskem parlamentu 11. februarja 2015 o okviru EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice,

–  ob upoštevanju izmenjave mnenj po sklepu konference predsednikov 30. aprila 2015 o možnih učinkih, ki bi jih imela ponovna uvedba smrtne kazni, tudi na njene pravice in status članice Evropske unije, ki jo je 7. maja 2015 organiziral Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju izjav Sveta in Komisije, predstavljenih na plenarni razpravi v Evropskem parlamentu o razmerah na Madžarskem, ki je potekala 19. maja 2015,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, in ker so te vrednote skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških (člen 2 PEU);

B.  ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

C.  ker je odprava smrtne kazni osnovni pogoj za članstvo v EU, ker EU odločno in načelno nasprotuje smrtni kazni in ker je njena odprava eden od glavnih ciljev politike o človekovih pravicah;

D.  ker je pravica do azila zagotovljena ob ustreznem upoštevanju pravil Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 in njenega protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev, ter v skladu s Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije;

E.  ker sta Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropska konvencija o človekovih pravicah v celoti vključeni v madžarsko ustavo; ker pa so nedavni dogodki na Madžarskem vzbudili skrb zaradi razmer v državi;

F.  ker je madžarski predsednik vlade Viktor Orbán 28. aprila 2015 po nedavnih dogodkih podal izjavo, da je potrebna javna razprava o smrtni kazni; ker je predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz 30. aprila 2015 objavil sporočilo za javnost, v katerem je navedel, da mu je Viktor Orbán zagotovil, da madžarska vlada nima nikakršnih načrtov za ponovno uvedbo smrtne kazni ter da bo upoštevala vse evropske pogodbe in zakone ter ravnala v skladu z njimi; ker je Viktor Orbán podobne izjave ponovil 1. maja 2015 v intervjuju za nacionalni javni radio, ter dodal, da bi morala biti odločitev o ponovni uvedbi smrtne kazni v izključni pristojnosti držav članic, kar odstopa od določb Pogodb EU;

G.  ker je madžarska vlada maja 2015 začela javni posvet o migracijah, v preteklosti pa je potekalo že več podobnih posvetov o drugih temah; ker so javni posveti lahko pomembno in dragoceno sredstvo, s katerim lahko vlade oblikujejo politične ukrepe, pri katerih lahko računajo na podporo prebivalcev; ker so bila vprašanja deležna kritik, ker so sugestivna in retorična in napeljujejo na neposredno povezavo med pojavom migracije in varnostnimi grožnjami;

H.  ker se je večina političnih skupin med izmenjavo mnenj v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve strinjala, da so ponovna uvedba smrtne kazni in vprašanja, postavljena v okviru javnega posveta, nesprejemljiva;

I.  ker je predsedstvo Sveta Evropske unije v izjavi na plenarni razpravi o razmerah na Madžarskem, ki je 19. maja 2015 potekala v Evropskem parlamentu, izjavilo, da Svet ni razpravljal o razmerah na Madžarskem in zato o tem tudi ni sprejel uradnega stališča;

J.  ker prizadevanja za obravnavo sedanjih razmer na Madžarskem ne bi smela biti usmerjena samo v to, da se izpostavi določena država članica ali vlada, ampak v izpolnjevanje skupne obveznosti vseh institucij EU, zlasti Komisije, kot varuhinje pogodb, da zagotovijo izvajanje in spoštovanje Pogodb in Listine po vsej Uniji in v vseh državah članicah;

1.  vztraja, da je smrtna kazen nezdružljiva z vrednotami spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakopravnosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, na katerih temelji Unija, in da bi vsaka država članica, ki bi ponovno uvedla smrtno kazen, kršila Pogodbe in Listino EU o temeljnih pravicah; z vso odločnostjo poudarja, da je odprava smrtne kazni mejnik v razvoju temeljnih pravic v Evropi;

2.  opominja, da bi se v primeru, ko bi ena od držav članic hudo kršila vrednote iz člena 2 PEU, sprožil postopek iz člena 7;

3.  obsoja večkratne izjave madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána, ki je načel razpravo o morebitni ponovni uvedbi smrtne kazni na Madžarskem, s čimer je institucionaliziral in okrepil pojem, ki je kršitev vrednot, na katerih temelji Unija; zato se seznanja z izjavo madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána, ki se zavezal, da na Madžarskem ne bo ponovno uvedel smrtne kazni, in poudarja, da ima kot predsednik vlade odgovornost za spodbujanje vrednot EU in dajanje zgleda;

4.  ugotavlja, da imajo države članice suvereno pravico, da izvajajo nacionalne posvete; vendar opozarja, da bi morali posveti odražati pripravljenost vlad za odgovorno upravljanje, katerega cilj je iskanje demokratičnih političnih rešitev in spoštovanje temeljnih evropskih vrednot;

5.  obsoja javni posvet o migracijah in s njim povezano vsedržavno oglaševalsko kampanjo, ki jo je začela madžarska vlada, in poudarja, da sta vsebina in jezik posveta o priseljevanju in terorizmu na Madžarskem izjemno zavajajoča, pristranska in neuravnotežena in pristransko napeljujeta na neposredno povezavo med pojavom migracij in varnostnimi grožnjami; poudarja, da je treba odgovore na spletni vprašalnik dopolniti z osebnimi podatki, in se tako v nasprotju s pravili o varstvu podatkov razkriva politično mnenje posameznikov; zato poziva, naj se ta posvet umakne;

6.  obžaluje, da se med javnim posvetom vali krivda na institucije EU in njihovo politiko, ne opozarja pa se, da so za to področje odgovorne države članice; opozarja, da so države članice v celoti vključene v zakonodajni postopek EU;

7.  poziva vse države članice, naj konstruktivno sodelujejo v razpravi o evropski agendi za migracije, ki v enaki meri vpliva na notranjo, zunanjo in razvojno politiko, ki jo je treba izvajati v EU;

8.  meni, da morajo vse države članice v svoji zakonodajni in upravni praksi v celoti spoštovati zakonodajo EU in da mora v vseh državah članicah ali državah kandidatkah vsa zakonodaja, tudi primarna, odražati osnovne evropske vrednote, torej demokratična načela, vladavino prava in temeljne pravice, ter biti skladna z njimi;

9.  obžaluje, da se Svet ni odzval na najnovejše dogodke na Madžarskem, in obsoja premajhno zavezanost držav članic pri zagotavljanju spoštovanja načel pravne države, kot je navedeno v sklepih Sveta Evropske unije z dne 16. decembra 2014; poziva Svet Evropske unije in Evropski svet, naj razpravljata o razmerah na Madžarskem in sprejmeta sklepe v zvezi s tem;

10.  ugotavlja, da so ti nedavni dogodki v zadnjem letu zbudili pomisleke v zvezi z načeli pravne države, demokracije in temeljnih pravic na Madžarskem, ki bi skupaj lahko pomenili porajajočo se sistemsko grožnjo pravni državi v tej državi članici;

11.  poziva Komisijo, naj uporabi prvo stopnjo okvira EU za okrepitev pravne države in v ta namen takoj sproži proces podrobnega spremljanja razmer glede demokracije, pravne države in temeljnih pravic na Madžarskem, s čimer bi ocenili morebitno hudo sistemsko kršitev vrednot, na katerih v skladu s členom 2 PEU temelji Unija, vključno s kombiniranim učinkom številnih ukrepov, ki poslabšujejo stanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic, in oceno porajanja sistemske grožnje pravni državi v tej državi članici, ki bi lahko postala očitno tveganje hude kršitve v smislu člena 7 PEU; poziva Komisijo, naj pred septembrom 2015 Parlamentu in Svetu poroča o tem vprašanju;

12.  poziva Komisijo, naj predloži predlog za vzpostavitev mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice kot orodja za upoštevanje in uveljavljanje Listine in Pogodb, kot so jih podpisale vse države članice, ki se bo opiral na skupne in objektivne kazalnike, in naj opravi nepristransko, letno oceno razmer na področju temeljnih pravic, demokracije in pravne države v vseh državah članicah, in sicer neselektivno in enakopravno, ki bo zajemala oceno Agencije Evropske unije za temeljne pravice, skupaj z ustreznimi zavezujočimi in popravnimi mehanizmi, da bi zapolnili obstoječe vrzeli ter omogočili samodejen in postopen odziv na kršitve pravne države in temeljnih pravic na ravni držav članic; naroči Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj prispeva k razvoju in pripravi tega zakonodajnega predloga v obliki zakonodajnega samoiniciativnega poročila, ki bo sprejeto do konca leta;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, predsedniku, vladi in parlamentu Madžarske, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Agenciji EU za temeljne pravice, Svetu Evrope ter Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0315. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0173.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2015 o poročilu Komisije o napredku Turčije za leto 2014 (2014/2953(RSP))

P8_TA(2015)0228 B8-0455/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Turčije za leto 2014 (SWD(2014)0307),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 8. oktobra 2014 o strategiji širitve in glavnih izzivih v letih 2014-15 (COM(2014)0700),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti z dne 10. februarja 2010 o poročilu o napredku Turčije za leto 2009(1), z dne 9. marca 2011 o poročilu o napredku Turčije za leto 2010(2), z dne 29. marca 2012 o poročilu o napredku Turčije za leto 2011(3), z dne 18. aprila 2013 o poročilu o napredku Turčije za leto 2012(4), z dne 13. junija 2013 o razmerah v Turčiji(5), z dne 12. marca 2014 o poročilu o napredku Turčije za leto 2013(6), z dne 13. novembra 2014 o turškem delovanju, ki povzroča napetost v izključni ekonomski coni Republike Ciper(7) in z dne 15. januarja 2015 o svobodi izražanja v Turčiji(8);

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 o stoti obletnici armenskega genocida(9),

–  ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/157/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz partnerstva za pristop z Republiko Turčijo(10) („partnerstvo za pristop“) ter sklepov Sveta o partnerstvu za pristop iz let 2001, 2003 in 2006,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. decembra 2010, 5. decembra 2011, 11. decembra 2012, 25. junija 2013, 24. oktobra 2014 in 16. decembra 2014,

–  ob upoštevanju člena 46 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki navaja, da se pogodbene stranke obvezujejo, da bodo spoštovale končno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju poročila Svetovne banke z dne 28. marca 2014 z naslovom "Pregled carinske unije EU-Turčija",

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Turčije pri izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumske ureditve (COM(2014)0646),

–  ob upoštevanju dela Kati Piri, ki ga je opravila v Odboru za zunanje zadeve kot stalna poročevalka za Turčijo,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005 in je bil začetek teh pogajanj izhodiščna točka dolgotrajnega in odprtega procesa, temelječega na poštenih in strogih pogojih ter zavezanosti reformam;

B.  ker EU ostaja predana nadaljnjim širitvam kot osrednji politiki za spodbujanje miru, demokracije, varnosti in blaginje v Evropi; ker bo vsaka država kandidatka ocenjena na podlagi lastnih dosežkov in ker na tej osnovi Komisija v naslednjih letih tem zakonodajnem obdobju ne predvideva pristopa novih držav v EU;

C.  ker je Turčija predana izpolnjevanju københavnskih meril, ustreznim in učinkovitim reformam, dobrim sosedskim odnosom in postopni uskladitvi z EU; ker je treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost za krepitev institucij in nadaljevanje procesa demokratizacije in modernizacije;

D.  ker je organizacija za svobodo tiska in medijev na svoji lestvici Turčijo uvrstila med države, kjer ni svobode tiska, svoboda interneta pa je le delna;

E.  ker je organizacija Novinarji brez meja Turčijo leta 2014 uvrstila med države, kjer so bili novinarji največkrat tarča groženj in telesnih napadov;

F.  ker bi EU morala ostati merilo za reforme v Turčiji;

G.  ker popolno izpolnjevanje vseh københavnskih meril in zmožnost vključitve v EU v skladu s sklepi zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 ostajata temelj za pristop k EU,

H.  ker so v pogajalskem procesu izjemno pomembna načela pravne države, predvsem delitev oblasti, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, svoboda zbiranja in miroljubnega protestiranja, svoboda izražanja in svoboda medijev, pravice žensk, svoboda veroizpovedi, pravice (narodnih) manjšin ter boj proti diskriminaciji zoper ranljive skupine, kot so Romi ter lezbijke, geji, biseksualne, transseksualne in interseksualne (LGBTI) osebe;

I.  ker je Komisija v svojem sporočilu z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi v obdobju 2014-15 ugotovila, da je Turčija strateška partnerica EU na področju gospodarstva in energetske varnosti ter da je sodelovanje s Turčijo pri zunanjepolitičnih vprašanjih bistvenega pomena; ker je Komisija v istem sporočilu izrazila pomisleke glede varstva temeljnih pravic, neodvisnosti sodstva, pravne države, pravice do zbiranje in svobode izražanja;

J.  ker Turčija še vedno, že deveto leto zapored, ne izvaja določb, ki izhajajo iz pridružitvenega sporazuma med ES in Turčijo, ter dodatnega protokola k sporazumu; ker ta nepripravljenost močno ovira pogajalski proces;

K.  ker mora Turčija, da bi povečala stabilnost in spodbujala dobre sosedske odnose, okrepiti prizadevanja za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, tudi nerešenih pravnih obveznosti ter sporov zaradi kopenskih in morskih meja ter zračnega prostora z neposrednimi sosedami, v skladu z določbami Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnim pravom;

L.  ker se turške oblasti niso strinjale s ponovnim odprtjem pravoslavnega semenišča na otoku Heybeliada (Halki);

Stanje odnosov med EU in Turčijo

1.  pozdravlja poročilo Komisije o napredku Turčije za leto 2014 in se strinja z mnenjem, da je Turčija ključna strateška partnerica EU in da bi z dejavnimi in verodostojnimi pogajanji začrtali ustrezen okvir za izkoriščanje celotnega potenciala odnosov med EU in Turčijo; poudarja, da bi utegnil proces reform v okviru pogajanj z EU ponuditi odlično priložnost, da bi Turčija vzpostavila močan in pluralističen demokratični sistem s stabilnimi institucijami, kar bi koristilo vsem turškim državljanom, prav tako pa bi utrdilo vezi z EU; poziva Komisijo, naj ponovno oceni način, na katerega so se doslej izvajala pogajanja, in možnosti izboljšanja in okrepitve odnosov in sodelovanja med EU in Turčijo;

2.  poudarja, da bi obema stranema koristil učinkovit in delujoč odnos, temelječ na dialogu, tesnejšem sodelovanju, vzajemni predanosti in pogajanjih med EU in Turčijo, sploh če pomislimo na geografsko bližino, zgodovinske povezave, veliko turško skupnost, ki živi v EU, tesne gospodarske vezi in skupne strateške interese; poziva Turčijo, naj uvrsti proces reform v središče notranjepolitičnih ciljev; meni, da bi morala EU izkoristiti to priložnost in prevzeti vlogo glavnega nosilca procesa nadaljnje demokratizacije v Turčiji, pri tem pa spodbujati splošne vrednote in evropske regulativne standarde kot merila uspešnosti za proces reforme, prav tako pa Turčijo podpirati pri oblikovanju trdnih, demokratičnih institucij in učinkovite zakonodaje, ki bi temeljile na spoštovanju temeljnih svoboščin, človekovih pravic in načel pravne države ter zastopale in ščitile interese vseh slojev turške družbe;

3.  spodbuja turško vlado, naj pospeši pogajanja, in jo poziva, naj se jasno zaveže spoštovanju demokratičnih vrednot in načel, ki tvorijo samo jedro EU; podpira novo Komisijo pri prizadevanjih za okrepitev sodelovanja s Turčijo na podlagi skupnih interesov in izzivov; je seznanjen s tem, da so se novembra 2013 začela pogajanja o poglavju 22 (regionalna politika);

4.  pozdravlja izvolitev najbolj vključujočega in reprezentativnega parlamenta v moderni zgodovini Turčije, ki odraža raznolikost države; pozdravlja odpornost turške demokracije in demokratičnega duha njenih državljanov, kar sta pokazala zelo visoka volilna udeležba in izjemno sodelovanje prostovoljcev civilne družbe na volilni dan; poziva vse politične stranke, naj si prizadevajo za oblikovanje trdne in vključujoče vlade, da bi prišlo do oživitve procesa demokratizacije Turčije in dialoga o reformah z EU;

5.  poudarja, kako pomembno si je močneje prizadevati za medosebne stike, da bi ustvarili primerno ozračje za sodelovanje med Turčijo in EU; zato poudarja, da bi bilo treba v interesu tesnejših povezav med EU in Turčijo doseči oprijemljiv napredek na področju liberalizacije vizumskega režima, in sicer na podlagi zahtev, opredeljenih v načrtu za brezvizumsko ureditev za Turčijo; poudarja, da bi morala EU v vmesnem obdobju poenostaviti pridobivanje vizumov za poslovneže in dejavno spodbujati programe študentske in akademske izmenjave ter spominjati na možnosti dostopa za civilno družbo; meni, da bi boljše možnosti dostopa do EU zagotovile dodatno podporo procesu reform v Turčiji;

Pravna država in demokracija

6.  ugotavlja, da Turčija še naprej izvaja reforme iz prejšnjih let; v zvezi s tem pozdravlja spremembe pravnega okvira v zvezi s političnimi strankami in volilnimi kampanjami, saj so omogočile vodenje političnih kampanj tudi v drugih jezikih, legalizirale sopredsedovanje strankam in poenostavile predpise, ki urejajo lokalno organizacijo političnih strank; ponovno poudarja, kako pomembno je znižati 10-odstotni volilni prag, saj bi s tem omogočili politično udejstvovanje vsem elementom turške družbe;

7.  poudarja, da bi nova ustava, temelječa na določbah, ki spodbujajo pluralistično, vključujočo in strpno družbo, podkrepila proces reform in zagotovila trdno podlago za temeljne svoboščine in načela pravne države; želi pohvaliti delo spravnega odbora, ki je pred razpustitvijo dosegel soglasje v zvezi s 60 ustavnimi predlogi sprememb; ponovno poziva, naj se proces ustavnih reform nadaljuje, in poudarja, da mora nova ustava temeljiti na splošnem soglasju v celotnem političnem spektru in vsej družbi; spodbuja Turčijo, naj se v okviru procesa ustavnih reform posvetuje z beneško komisijo;

8.  pozdravlja novo strategijo, s katero želi turška vlada vso novo zakonodajo usmeriti prek ministrstva za zadeve EU, s čimer želi okrepiti usklajevalno vlogo ministrstva in izboljšati skladnost zakonodajnih osnutkov s standardi EU; v zvezi s tem priporoča, da se vlada, kadar koli je to mogoče, natančno posvetuje z beneško komisijo in okrepi dialog z Evropsko komisijo o novi zakonodaji, ki jo pripravlja, in izvajanju veljavne zakonodaje, saj bi tako zagotovili združljivost s pravnim redom Unije;

9.  poudarja, kako pomembno v zakonodajnem procesu je ustrezno posvetovanje s civilno družbo; zato priporoča, da se v okviru procesov oblikovanja zakonodaje in politik ter procesa izvajanja nove zakonodaje vzpostavijo strukturirani mehanizmi posvetovanja s civilno družbo; želi pohvaliti živahno civilno družbo v Turčiji; poudarja, da so nujno potrebne dosledne reforme, s katerimi bi zagotovili svobodo združevanja in izražanja, omogočili organizacijam civilne družbe svobodno delovanje brez omejitev in izboljšali njihov dostop do financiranja;

10.  odločno podpira in spodbuja prizadevanja turške vlade in vseh drugih zainteresiranih strani, da bi s pogajanji s Kurdsko delavsko stranko, ki je na seznamu terorističnih organizacij EU, dosegli celovit in trajen zaključek mirovnega procesa s kurdsko skupnostjo in začrtali proces njenega družbeno-gospodarskega in političnega vključevanja; odločno podpira najavo svobodne demokratične stranke HDP o izrednem kongresu Kurdske delavske stranke, da bi odložili orožje in kot metodo spodbujali demokratično politiko; odločno spodbuja vlado, naj še naprej prednostno obravnava in izboljšuje socialne, kulturne in politične pravice ter enako obravnavo državljanov kurdskega porekla; pozdravlja zakon, s katerim naj bi se oblikovala „močnejša pravna podlaga za proces reševanja vprašanja”, ki ga je Velika narodna skupščina Turčije sprejela 11. junija 2014 in ki vključuje ukrepe za izkoreninjenje terorizma, krepitev socialnega vključevanja, ponovno vključevanje tistih, ki izstopijo iz Kurdske delavske stranke in predajo svoje orožje, ter pripravljanje javnega ozračja na vrnitev nekdanjih borcev; meni, da je uspešna rešitev kurdskega vprašanja izjemno pomembna in bi pozitivno prispevala k demokraciji, miru, stabilnosti in varstvu človekovih pravic v Turčiji; zato spodbuja vse politične stranke, naj podprejo ta proces; poziva Komisijo, naj zagotovi tehnično podporo in nameni sredstva, ki so na voljo v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, med drugim programom družbeno-gospodarskega vključevanja in izobraževanja na jugovzhodu države, s čimer bi okrepili proces reševanja kurdskega vprašanja; ugotavlja, da bi pogajanja o poglavju 22 (regionalna politika) utegnili pomagati Turčiji pri opredelitvi učinkovitega programa kohezije za jugovzhod države;

11.  obžaluje odločitev turškega državnega vodnega gospodarstva, da nadaljuje z deli na jezu Ilsu, ki bo imel uničujoče družbene, okoljske in politične posledice; opominja, da to regijo naseljujejo predvsem Kurdi in da bo gradnja imela resne posledice za kurdsko prebivalstvo in kulturo;

12.  je zaskrbljen, da indeks zaznave korupcije za leto 2014, ki ga je organizacija Transparency International objavila 3. decembra 2014, omenja zaznano strmo povečanje korupcije v Turčiji v zadnjem letu in da Turčijo zdaj uvršča na 64. mesto; globoko obžaluje način, na katerega so se člani turške vlade in parlamenta odzvali na očitke o korupciji, tudi proti nekdanjim članom vlade, iz decembra 2013, in dejstvo, da preiskave resnih očitkov o korupciji niso bile deležne nadaljnje obravnave; izraža zaskrbljenost nad kazenskim pregonom raziskovalnih novinarjev, ki so spremljali primere korupcije; poziva k pregledni in neodvisni preiskavi očitkov iz decembra 2013; poudarja, da je potrebna močnejša politična volja, s katero bi vzpostavili ustrezen pravni okvir za boj proti korupciji, ki ne spodkopava zgolj demokratičnega delovanja institucij in zaupanja ljudi v demokracijo, pač pa lahko tudi ogrozi gospodarski razvoj in ugodno naložbeno okolje;

13.  je zaskrbljen zaradi nedavnih sprememb zakona o visokem svetu sodnikov in tožilcev ter posledičnega množičnega premeščanja in odpuščanja sodnikov in tožilcev, pa tudi aretacij, premeščanja in odpuščanja policistov, ki so povzročile resne in upravičene pomisleke glede neodvisnosti, nepristranskosti in učinkovitosti pravosodja in delitve oblasti, pa tudi glede načel pravne države, ki ostajajo v osrčju københavnskih meril; je zaskrbljen nad pogostimi spremembami pomembne zakonodaje brez ustreznega posvetovanja z ustreznimi deležniki; pozdravlja odpravo člena 10 protiterorističnega zakona; je vseeno zaskrbljen nad tem, da je področje uporabe protiterorističnega zakona zaradi ohlapnih definicij še zmeraj zelo široko in dopušča izjemno široko razlago; opominja, da je potrebna reforma člena 314 kazenskega zakonika, tako da bo mogoče preganjati zgolj tiste, ki so člani teroristične ali oborožene skupine ali pa prispevajo k njenim dejavnostim; poziva k sprejetju strategije za reformo pravosodja v skladu s standardi EU in v sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki; pozdravlja sprejetje prvega ukrepa za skrajšanje najdaljšega pridržanja pred sojenjem z deset na pet let, vendar odločno poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi, saj bi sicer pridržanje dejansko postalo kaznovanje; poudarja, kako pomembno je vzpostaviti regionalna prizivna sodišča in sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotavljanje zakonitega pravnega postopka; spodbuja Turčijo, naj nadaljuje reformo pravosodnega sistema in vsem otrokom zagotovi pravičen in učinkovit dostop do pravnega varstva;

14.  je zelo zaskrbljen zaradi Zakona št. 6532, ki je stopil v veljavo 26. aprila 2014 in je v veliki meri povečal pristojnosti Nacionalne obveščevalne agencije (MIT) ter zmanjšal svobodo medijev, svobodo izražanja in pravico dostopa do informacij javnega interesa, kar povzroča, da je osebje te službe domala imuno na sodne postopke in da se krši zasebnost, saj ta agencija lahko pridobi zasebne podatke brez predhodnega sodnega naloga; meni, da Turčija s temi določbami krši obveznosti mednarodnega humanitarnega prava in lastno nacionalno zakonodajo;

15.  pozdravlja številne pomembne odločitve, ki jih je sprejelo turško ustavno sodišče med zaščito pravne države in temeljnih pravic, kot je svoboda izražanja, kar je ponazorilo odpornost ustavnega sistema; poleg tega ugotavlja, da so sodbe ustavnega sodišča izpostavile nepravilnosti v preiskavah in sodbah v zadevah Ergenekon in Kladivo; pozdravlja dejstvo, da ustavno sodišče še naprej sprejema pritožbe posameznikov; je zaskrbljen zaradi spremembe kazenskega zakonika, zlasti glede uporabe izraza utemeljeni sum, ki dopušča možnost za samovoljne napade na opozicijo; poudarja, da so bile te spremembe odobrene brez posvetovanja s Komisijo, kar je v nasprotju z dogovorom, doseženim med pogajanji;

16.  izraža zaskrbljenost zaradi visoke stopnje politične razdvojenosti v Turčiji; spominja, da bi moral biti pluralizem v središču vseh demokratičnih režimov; zato poziva k spodbujanju dialoga v celotnem turškem političnem spektru; poudarja, da je za ključne, dolgoročne procese reforme, novo ustavo in pogovore za rešitev kurdskega vprašanja tak dialog nujno potreben; poziva vladajočo stranko in opozicijo, naj si prizadevata za sodelovanje in dosego soglasja ter dejavno vključujeta civilno družbo v proces odločanja;

Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin

17.  pozdravlja, da je bil marca 2014 sprejet akcijski načrt za preprečevanje kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki je pomemben korak za uskladitev turškega pravnega okvira s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, in pričakuje, da bo vlada sprejela nadaljnje ukrepe za izvajanje njegovih priporočil; poudarja, da članstvo v Svetu Evrope Turčijo zavezuje k ohranjanju visokih političnih in pravnih standardov, in jo poziva, naj pri procesu reform tesno sodeluje s Svetom Evrope in beneško komisijo; opominja, da je napredek pri pogajanjih odvisen od spoštovanja načel pravne države in temeljnih pravic;

18.  ugotavlja, da večina preiskav o dogodkih v parku Gezi maja/junija 2013 in obtožbah o nesorazmerni uporabi sile in policijskih zlorabah še poteka in da je bilo doseženega le malo napredka pri identifikaciji domnevnih storilcev; poudarja, da je varuh človekovih pravic po številnih pritožbah, ki jih je prejel v zvezi z uporabo sile policistov med protesti v parku Gezi, objavil poročilo, v katerem je ugotovil, da je bila uporaba sile nesorazmerna; poziva turške oblasti, naj zgladijo spor z vsemi žrtvami, pri katerih ni šlo za nasilne protestnike, in žrtvami, ki niso bile med protestniki, temveč so se na kraju dogodkov znašle zgolj po naključju; poziva k dokončanju učinkovitih in nepristranskih preiskav vseh primerov domnevnega slabega ravnanja državnih uradnikov in k sodnemu pregonu odgovornih; poudarja, da bo po tem treba sprejeti jasna pravila za uporabo sile, ki bodo v skladu z mednarodnimi standardi; odločno poziva k odpravi omejitev za miroljubno zbiranje in poudarja, da drugih zakonov, kot je protiteroristična zakonodaja, ne bi smeli uporabljati za to, da bi ljudem odvzemali pravico do miroljubnega protesta, miroljubne demonstracije pa ne bi smele biti razlog za aretacijo; poziva turško vlado, naj zagotovi primerne, objektivne in pregledne zavore in ravnovesja v zvezi s pooblastili agencij kazenskega pregona; priporoča turškim oblastem, naj vzpostavijo neodvisne in učinkovite mehanizme za pritožbo nad delom policije; izraža globoko zaskrbljenost nad svežnjem notranje varnosti, ki je v nasprotju z načelom sodnega nadzora nad dejavnostmi policije in je preobsežen;

19.  poudarja, da je treba pregledati zakon o turški nacionalni instituciji za človekove pravice, da bi ta postala neodvisen organ s primernimi sredstvi, ki bo odgovoren javnosti in v katerem bodo sodelovale skupine civilne družbe; je seznanjen s priporočili iz poročila varuha človekovih pravic, tudi z zahtevo, naj policija silo uporabi postopoma in sorazmerno ter zgolj kot zadnjo možnost in pod nadzorom; poudarja pomen okrepitve pravice varuha človekovih pravic do pobude, njegove zmogljivosti za izvajanje pregledov na kraju samem in jamstev za ustrezne nadaljnje ukrepe v zvezi z njegovimi odločitvami;

20.  želi pohvaliti Turčijo zaradi rastoče romske civilne družbe; se nadeja, da bodo nove romske organizacije dobile podporo in čas, da bodo lahko odigrale pomembno vlogo v pobudah za sodelovanje, usmerjenih v oblikovanje in izvajanje ukrepov na lokalni in nacionalni ravni; priporoča, da vlada združi obstoječe stanovanjske projekte s socialnimi in dolgoročnimi vidiki, kot sta zdravstveno varstvo in izobraževanje; pozdravlja splošne akcijske načrte za boj proti diskriminaciji, ki bi Romom lahko omogočili boljši dostop do trga dela;

21.  poziva turško vlado, naj prednostno zagotovi svobodo medijev in poskrbi za ustrezen pravni okvir, ki bo omogočal pluralnost v skladu z mednarodnimi standardi; obsoja prizadevanja turške vlade, da bi prepovedala dostop do družbenih medijev in spletnih mest oziroma jih blokirala brez sodnega naloga, njen omejevalni pristop k svobodi izražanja ter pritisk na medijske hiše in novinarje, v sklopu katerega pogosto prihaja do ustrahovanja, odpuščanja ali aretacij novinarjev in vsesplošne samocenzure; poudarja, da so se kršitve svobode izražanja po korupcijskem škandalu decembra 2013 povečale; meni, da je treba vzpostaviti pravni okvir, ki bo omogoča popolno preglednost v zvezi z lastništvom medijskih skupin; poudarja, da je EU predana svobodi izražanja v vseh oblikah, in poziva delegacijo EU v Turčiji, naj še naprej spremlja sojenja novinarjem in zagovornikom človekovih pravic;

22.  obsoja nedavne policijske racije in pridržanja številnih novinarjev in predstavnikov medijev, do katerih je prišlo 14. decembra 2014; opozarja, da je svoboden in pluralen tisk osrednje načelo vsakršne demokracije, enako kot pošteno sojenje in neodvisnost sodstva; zato poudarja, da je treba zato v vseh primerih (i) zagotoviti zadostne in pregledne informacije o obtožbah proti obtožencem, (ii) obtožencem zagotoviti poln dostop do obremenilnih dokazov in polno pravico do obrambe ter (iii) zagotoviti primerno obravnavo zadev, da bi brez odlašanja in nedvoumno ugotovili resničnost obtožb; poziva turške organe, naj čim prej pregledajo in obravnavajo te primere, pri tem pa naj, če se bodo postopki nadaljevali, spoštujejo mednarodne postopkovne standarde;

23.  trdi, da so bile nedavne poteze turške vlade proti svobodi tiska in pluralnosti mnenj neskladne s temeljnimi pravicami Evropske unije in torej v nasprotju z duhom pogajalskega procesa;

24.  meni, da so za upoštevanje zavezanosti EU pravni državi in temeljnim vrednotam v Turčiji nujno potrebne reforme na področjih pravosodja in temeljnih pravic ter pravice, svobode in varnosti; verjame tudi, da je izpolnjevanje uradnih meril uspešnosti za odprtje poglavij 23 (pravosodje in temeljne pravice) in 24 (pravica, svoboda in varnost) pomemben korak k spodbujanju resnično učinkovitih reform in za zagotovitev, da bo proces reform v Turčiji oblikovan na podlagi vrednot in standardov EU; ponovno poziva Svet, naj, ko bodo ta merila izpolnjena, začne s pogajanji o pravosodju in temeljnih pravicah ter o pravici, svobodi in varnosti; poziva Turčijo, naj pri tem v čim večji meri sodeluje; poziva Komisijo, naj brez odlašanja spodbudi nadaljnji dialog in sodelovanje s Turčijo na področjih, ki jih pokrivata poglavji 23 in 24, da bi spodbudila soglasje o potrebnih reformah;

25.  pozdravlja odločitev, da bodo reforme v zvezi s pravno državo in temeljnimi pravicami, notranjimi zadevami in civilno družbo deležne povečanega financiranja v okviru instrumenta za predpristopno pomoč 2 za obdobje 2014–2020; poudarja, da so spodbujanje pravne države, demokracije in temeljnih svoboščin osrednja načela predpristopne pomoči; poudarja, da se v skladu s sklepi Sveta iz decembra 2014 uvaja večja skladnost med finančno pomočjo in splošnim doseženim napredkom pri izvajanju predpristopne strategije, tudi polno spoštovanje načel pravne države in temeljnih svoboščin; poleg tega poziva Komisijo, naj natančno spremlja izvajanje instrumenta za predpristopno pomoč II v vseh državah kandidatkah ter naj sredstva, ki so na voljo v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, nameni v podporo svobodi izražanja, vključno s svobodo medijev, pluralnostjo medijev, svobodo združevanja in zbiranja, pravicami sindikatov in svobodo misli;

26.  je seznanjen z dejstvom, da je Turčija prispevala k začetku veljavnosti Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) dne 1. avgusta 2014; kljub temu izraža zaskrbljenost zaradi stalno visoke stopnje nasilja nad ženskami in pomanjkljivega izvajanja določb nacionalnega prava za varovanje žensk pred nasiljem; poziva turške oblasti, naj zagotovijo zadostna zatočišča za zaščito žensk, ki so žrtve nasilja; priporoča vladi, naj spodbuja enakost spolov na političnem, gospodarskem, družbenem, kulturnem, državljanskem in vseh drugih področjih; poziva turško vlado, naj v sodelovanju s civilno družbo in ustreznimi poslovnimi združenji olajša podjetništvo žensk in zmanjša ovire za dostop žensk do gospodarskih dejavnosti, prav tako pa jo v zvezi s tem poziva, naj si zastavi ambiciozne cilje glede dostopa žensk do zaposlitev; poudarja, da poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o razlikah med spoloma za leto 2014 uvršča Turčijo na 125. mesto med 142 državami; močno obžaluje pripombe nekaterih uradnikov in predstavnikov vlade glede vloge žensk v turški družbi in poudarja, da se je treba boriti proti družbenim stereotipom in predsodkom do žensk;

27.  poudarja, kako pomembno je nadaljevati proces reform na področju svobode misli, vesti in veroizpovedi, in sicer z omogočanjem, da verske skupnosti pridobijo status pravne osebe, z odpravljanjem vseh ovir pri izobraževanju, imenovanju, zakonitem prebivanju in nasledstvu duhovnikov, z zagotavljanjem primernega izvajanja vseh ustreznih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in priporočil beneške komisije; v zvezi s tem poudarja potrebo po spodbujanju dialoga z alevitsko skupnostjo in primernem priznanju hiš cema kot verskih središč, pa tudi, da je treba dovoliti ponovno odprtje seminarja Halki in odpraviti ovire za njegovo ustrezno delovanje ter omogočiti javno uporabo cerkvenega naziva ekumenski patriarh; poziva ustrezne turške oblasti, naj obravnavajo vsa nerešena vprašanja, povezana z vračilom zemlje, ki pripada samostanu Mor Gabriel, in drugimi zemljiškimi zahtevki sirske cerkve; opominja na pomen ustreznega izvajanja priporočil beneške komisije glede Imvrosa in Tenedosa v zvezi z varstvom lastninskih pravic in pravico do izobraževanja; poudarja, da je treba v skladu z vrednotami EU v celoti spoštovati pravico do različnih življenjskih slogov, tako laičnih kot temelječih na veroizpovedi, in ohranjati ločitev države od veroizpovedi; poudarja, kako pomembno je zaščititi pravice manjšin; obžaluje dejstvo, da po razveljavitvi predhodnega zakona pred dvema letoma ter zaradi sedanje pravne vrzeli nemuslimanske dobrodelne ustanove ne morejo izvoliti svojih upravnih organov;

28.  poudarja, da je treba priznati pravico do ugovora vesti proti obveznemu služenju vojaškega roka;

29.  poziva Turčijo, naj si resno prizadeva za varstvo pravic skupnosti LGBTI, in meni, da bi ustanovitev posebnega organa za boj proti diskriminaciji, sovražnemu govoru, rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti okrepila pravice posameznikov v Turčiji; poziva Turčijo, naj sprejme celovito protidiskriminacijsko zakonodajo, ki bo vključevala prepoved diskriminacije in sovražnega govora na podlagi etnične pripadnosti, veroizpovedi, spolne usmerjenosti, spola ali spolne identitete, in naj vključi prepoved takšne diskriminacije v novo ustavo; izraža zaskrbljenost zaradi pogostih napadov na transseksualce ter zaradi pomanjkanja varstva oseb LGBTI pred nasilnimi dejanji; močno obžaluje dejstvo, da ostajajo kazniva dejanja iz sovraštva do oseb LGBTI pogosto nekaznovana ali da so kazni storilcem znižane, ker so bili „žrtve krivičnih provokacij”; ponovno poziva turško vlado, naj oboroženim silam naroči, naj prenehajo obravnavati homoseksualnost in transseksualnost kot psihoseksualno bolezen;

30.  izraža obžalovanje zaradi številnih smrti v rudarskih nesrečah v Somi in Ermeneku; pozdravlja, da je Turčija ratificirala konvencijo Mednarodne organizacije dela o varnosti in zdravju v rudnikih, in poziva k hitremu začetku izvajanja te konvencije; poudarja pomen obravnavanja vprašanj zdravja in varnosti pri delu v vseh sektorjih in poziva turške oblasti, naj povečajo preglednost spremljanja nesreč na delovnem mestu s smrtnim izidom; meni, da so svoboda sindikatov, socialni dialog in sodelovanje socialnih partnerjev izjemno pomembni za razvoj cvetoče in pluralistične družbe, in poudarja pomen nadaljnjega napredka na področjih socialne politike in zaposlovanja na podlagi ustreznega in pravočasnega izvajanja konvencij Mednarodne organizacije dela; je seznanjen s pomanjkljivostmi v zakonodaji v zvezi z delavskimi pravicami in pravicami sindikatov; poudarja, da bo treba pravico organiziranja, kolektivnega dogovarjanja in pravico do stavke zaposlenih v zasebnem sektorju in javnih uslužbencev uskladiti s pravnim redom Unije in mednarodnimi standardi; poziva turško vlado, naj pripravi časovni načrt za izboljšanje zakonodaje in njeno uskladitev s standardi Mednarodne organizacije dela; poudarja pomen odprtja poglavja 19 , kako pomembno je, da Turčija izpolnjuje merila uspešnosti za odprtje poglavja o socialni politiki in zaposlovanju; poziva Komisijo, naj Turčiji zagotovi ustrezno tehnično pomoč na področju reforme dela in za spodbujanje standardov EU;

31.  poziva Turčijo, naj sprejme zakonodajo o delovnih pogojih delavcev s krajšim delovnim časom, na primer tistih, ki sedaj delajo v neustreznih pogojih, na negotovih delovnih mestih in ki imajo težave pri včlanjevanju v sindikate; ugotavlja, da sta sektorja rudarstva in gradbeništva najnevarnejši panogi v Turčiji, in poziva k pregledni preiskavi smrtnih nesreč pri delu;

32.  poziva turško vlado, naj zaustavi načrte za izgradnjo jedrske elektrarne Akkuyu; poudarja, da je predvidena lokacija na zelo potresnem področju, zato predstavlja veliko nevarnost ne samo za Turčijo, ampak za vso sredozemsko regijo; zato poziva turško vlado, naj se pridruži Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje (konvencija iz Espooja), ki od podpisnic zahteva, da druga drugo obvestijo o morebitnih večjih projektih, ki bodo najbrž imeli velik negativen čezmejni vpliv na okolje, in se o njih medsebojno posvetujejo; zato poziva turško vlado, naj vlade sosednjih držav, kot sta Grčija in Ciper, pozove k sodelovanju ali naj se vsaj z njimi posvetuje o nadaljnjih korakih v zvezi s projektom Akkuyu;

Skupni interesi in izzivi

33.  poudarja pomembne prednosti carinske unije med EU in Turčijo; opominja, da se je od začetka carinske unije leta 1996 vrednost dvostranske trgovine med Turčijo in EU povečala za več kot štirikrat, obenem pa so se znatno povečale neposredne tuje naložbe iz EU v Turčijo in poglobilo povezovanje med turškimi in evropskimi podjetji v korist obojih; v zvezi s tem poudarja tudi, da je povečanje pozitivnih učinkov carinske unije tesno povezano z izpolnjevanjem predpisov in meril, sprejetih v tej uniji, zato je zelo zaskrbljen zaradi vse več težav, ki jih imajo evropska podjetja pri trgovanju s Turčijo; opozarja na nedavno oceno carinske unije, ki jo je opravila Svetovna banka in v kateri je poudarjena potreba po uvedbi številnih reform, da bi tudi v prihodnje ohranili ugodno okolje za tesno gospodarsko sodelovanje; zlasti poudarja, da je treba (i) razširiti carinsko unijo na kmetijske proizvode, storitve in javna naročila, (ii) ustvariti ugodne pogoje za nadaljnjo rast trgovine, vključno z enostavnejšo pridobitvijo vizuma za poslovneže, in (iii) dejavno spodbujati posvetovanje in izmenjavo informacij med EU in Turčijo o vplivu prostotrgovinskih sporazumov, ki jih EU sklene s tretjimi državami;

34.  meni, da bi moral politični dialog med Turčijo in EU dopolnjevati redni strukturiran gospodarski dialog na visoki ravni o vprašanjih skupnega pomena, vključno s trgovinskimi odnosi s tretjimi državami; v zvezi s tem poudarja vzajemnost med pravilnim delovanjem pravne države in gospodarskim razvojem; meni, da je pomembno razvijati in krepiti gospodarski, institucionalni in pravni okvir Turčije na področju ekonomske in monetarne politike, s posebnim poudarkom na neodvisnosti centralne banke, ter meni, da bi to lahko prispevalo k usklajevanju pravnega reda Turčije s pravnim redom Unije; ugotavlja, da bi se gospodarsko sodelovanje močno okrepilo, če bi Turčija v zadostni meri izpolnjevala standarde EU o javnih naročilih, konkurenci ter zaposlovanju in socialni politiki;

35.  ponovno potrjuje, da podpira sporazum o ponovnem sprejemu z EU, ki je začel veljati 1. oktobra 2014; spodbuja Komisijo, naj še naprej spremlja napredek Turčije pri izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumske ureditve; pozdravlja dejanska prizadevanja za izpolnitev meril, določenih v časovnem načrtu za liberalizacijo vizumske ureditve; opozarja, da je dialog o liberalizaciji vizumske ureditve proces, ki je odvisen od dosežkov, in da mora Turčija izpolniti vse zahteve iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumske ureditve, zlasti celovito in učinkovito izvajanje vseh določb sporazuma o ponovnem sprejetju; ponovno izraža obvezo Turčije, da v celoti in učinkovito uveljavi sporazum o ponovnem sprejetju in liberalizacijo vizumske ureditve v odnosu do vseh držav članic, vključno z nediskriminatornim vstopom na turško ozemlje brez vizuma za državljane vseh držav članic EU; poziva Turčijo, naj popolnoma in učinkovito izvršuje obstoječe dvostranske sporazume o ponovnem sprejemu; spominja, da je Turčija ena ključnih tranzitnih držav za nezakonite migracije v EU in poziva k izboljšanju čezmejnega sodelovanja Turčije s svojimi sosednjimi državami EU na tem področju; pozdravlja začetek veljave zakona o tujcih in mednarodni zaščiti ter ustanovitev generalnega direktorata za upravljanje migracij, s čimer je bil aprila 2014 narejen pomemben korak pri usklajevanju s standardi EU o mednarodni zaščiti zakonitih in nezakonitih migrantov; ugotavlja, da je treba sodelovanje med Turčijo in vsemi državami članicami EU, zlasti na področju zagotavljanja boljšega upravljanja skupnih meja z vsemi državami članicami EU, še okrepiti; poudarja, da mora Turčija dodatno okrepiti varnost na mejah za boj proti nezakonitemu priseljevanju v države EU;

36.  opominja na strateški pomen Turčije za energetsko varnost EU in meni, da je Turčija pomembna partnerica v energetskem sektorju; opozarja na tri projekte južnega plinskega koridorja, ki so bili potrjeni ob koncu leta 2013 in ki bodo povečali zanesljivost oskrbe Turčije s plinom teh izboljšali dostop do EU kot glavnega energetskega trga; meni, da bi lahko Turčija v okviru energetskih trgov, ki med seboj vedno bolj konkurirajo, in potrebe po raznolikih virih energije in transportnih poteh s svojim izjemnim potencialom za obnovljive vire energije zagotovila pomemben prispevek k energetski varnosti EU in njenim ambicijam v zvezi z diverzifikacijo energije v skladu z mednarodnim pravom; je zaskrbljen zaradi tesnejšega sodelovanja med Turčijo in Rusijo na področju energije in zato meni, da bi morala EU pospešiti pogajanja o energiji;

37.  opominja na strateški položaj Turčije kot partnerice EU in članice Nata, njen ključni geopolitični pomen in njen pomen za celovito strategijo, katere cilj je obravnavati varnost in stabilnost v njenem vzhodnem in južnem sosedstvu s posebnim poudarkom na Siriji in Iraku; izpostavlja dejstvo, da je zaradi zelo resnega razvoja dogodkov v regiji in atentatov na evropskih tleh treba v okviru političnega dialoga med EU in Turčijo nujno okrepiti varnostni dialog in sodelovanje z EU o zunanjepolitičnih vprašanjih; poziva Turčijo, naj prevzame dejavno vlogo v mednarodni koaliciji proti terorističnim skupinam, kot je ISIL, in jo prav tako poziva, naj izkoristi vsa sredstva, ki so ji na voljo; poziva Turčijo, naj okrepi ukrepe, s katerimi bi preprečila, da bi tako imenovani tuji bojevniki, denar ali oprema dosegli ISIL in druge ekstremistične skupine na njenem ozemlju; poudarja, da je treba nadaljevati redni protiteroristični dialog med EU in Turčijo, ki je del naših skupnih prizadevanj za boj proti terorizmu v vseh oblikah; poziva Turčijo, naj poskrbi za učinkovit nadzor meja, obenem pa naj še naprej zagotavlja potrebno podporo pri humanitarni pomoči beguncem, ki vstopajo v državo čez mejo s Sirijo, ter zagotovi varnost žrtev državljanske vojne v Siriji; poudarja pomen pogostejšega dialoga in posvetovanj na visoki ravni med EU in Turčijo o zunanjepolitičnih vprašanjih, s čimer bi zagotovili, da se naše politike dopolnjujejo in da bi Turčija postopoma uskladila svojo zunanjo politiko z zunanjo politiko EU;

38.  meni, da bi bilo treba turškega zunanjega ministra povabiti na srečanja Sveta za zunanje zadeve, kadar koli bi bilo to ustrezno; meni, da je potreben okvir za strukturiran dialog, sodelovanje in usklajevanje o vprašanjih zunanje, varnostne in obrambne politike;

39.  obžaluje, da velika narodna skupščina Turčije še vedno ni umaknila grožnje s povodom za napoved vojne, ki jo je izrekla Grčiji, čeprav med Grčijo in Turčijo že nekaj časa potekata dialog in sodelovanje;

40.  izreka pohvalo Turčiji za stalno pomoč približno 1,6 milijona beguncem iz Iraka in Sirije ter za ohranjanje politike odprtih meja za humanitarne namene; pozdravlja direktivo o začasni zaščiti, ki je bila sprejeta oktobra 2014 in ki beguncem podeljuje varen pravni status ter jim omogoča, da pridobijo osebne izkaznice in dostop do trga dela; poziva EU, naj še naprej finančno podpira humanitarno pomoč sirskim in iraškim beguncem v Turčiji; poudarja, da so begunska taborišča dosegla največjo zmogljivost, in opozarja na pritisk, ki ga iskanje prebivališča pomeni za življenje in sredstva beguncev; meni, da bi morala EU zagotavljati aktivno podporo vladi Turčije pri opredeljevanju dolgoročnih programov pomoči za begunce ter spodbujati dostop do izobraževanja, zdravstvene nege in (zakonite) zaposlitve; poziva Komisijo, naj poveča sredstva, ki so na voljo v okviru instrumenta za predpristopno pomoč II in instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, da bi pripomogla k zagotavljanju primerne pomoči lokalnim skupnostim, na katere je vplival velik dotok beguncev; prav tako poziva države članice, naj v duhu pristne delitve odgovornosti najranljivejšim beguncem zagotovijo (začasni) kraj za preselitev;

41.  poziva Turčijo, naj s tehnično in finančno podporo partnerjev omogoči izobraževanje vse večjemu številu sirskih otrok, ki živijo v Turčiji;

Vzpostavljanje dobrososedskih odnosov

42.  poziva turško vlado, naj konča ponavljajoče se kršitve grškega zračnega prostora in teritorialnih voda, pa tudi prelete turških vojaških letal nad grškimi otoki;

43.  poziva turško vlado, naj brez nadaljnjega odlašanja podpiše in ratificira Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS), ki vsebuje nekatere določbe, ki se izvajajo v okviru pravnega reda Unije, in poudarja, da ima Republika Ciper legitimno pravico, da sklene dvostranske sporazume, ki se nanašajo na njeno izključno ekonomsko cono; ponovno poziva Turčijo, naj spoštuje suverene pravice vseh držav članic EU, tudi pravice do raziskovanja in izkoriščanja naravnih virov, kadar so skladne s pravnim redom Unije in mednarodnim pravom; poziva Turčijo naj se vzdrži vsakršnih ukrepov, ki bi škodili dobrososedskim odnosom in ozračju, ki spodbuja miroljubno rešitev dvostranskih sporov;

44.  obžaluje nepripravljenost Turčije, da bi izpolnila svojo obveznost popolnega in nediskriminatornega izvrševanja dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med ES in Turčijo v razmerju do vseh držav članic; ponovno opozarja, da ta nepripravljenost močno ovira pogajalski proces;

45.  ponovno izraža odločno podporo ponovni združitvi Cipra na podlagi pravične, celovite in trajne rešitve za obe skupnosti pod okriljem generalnega sekretarja OZN in v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta OZN ter vrednotami in načeli, na katerih je bila ustanovljena EU, in se zavzema za federacijo dveh skupnosti in dveh območij z enotno suverenostjo, enotno mednarodno pravno entiteto in enim samim državljanstvom, pri čemer bi bili obe skupnosti politično enakovredni, vsi državljani pa bi imeli enake možnosti; pozdravlja najavo posebnega odposlanca OZN Espena Bartha Eideja, da bodo voditelji obeh skupnosti ob prvi priložnosti ponovno začeli pogajanja pod okriljem generalnega sekretarja OZN, in izraža močno podporo prizadevanjem posebnega svetovalca OZN za Ciper, ki želi ustvariti pogoje za vnovičen začetek pogovorov; upa, da bo sporočilo ponovne združitve in sprave, ki ga je posredoval pred kratkim izvoljeni voditelj ciprskih Turkov, odprlo nove možnosti v pogajalskem procesu; poziva Turčijo in vse vpletene strani, naj aktivno podpirajo pogajanja o ponovni združitvi in sprejmejo vse potrebne ukrepe za normalizacijo odnosov s Ciprom; poziva Turčijo, naj začne umikati svoje vojake s Cipra ter naj zaprto območje Famaguste preda Združenim narodom v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 550 (1984); istočasno poziva Republiko Ciper, naj pristanišče Famagusta odpre pod nadzorom carine EU, da bi se ustvarila pozitivna klima za uspešen zaključek pogajanj o ponovni združitvi ter da bi se turškim Ciprčanom omogočilo, da z EU trgujejo na zakonit način, ki bi bil za vse sprejemljiv;

46.  spominja na zadevne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in poziva turško vlado, naj nemudoma preneha kršiti človekove pravice ciprskih državljanov in jim preprečevati, da bi uživali in uveljavljali svoje lastninske, verske in druge človekove pravice, ki izhajajo iz ustavnega reda Republike Ciper in pravnega reda Unije, pa tudi temeljnih načel in vrednot EU;

47.  obžaluje turško politiko naseljevanja in Turčijo poziva, naj na zasedenih območjih Cipra ne naseljuje novih turških državljanov v nasprotju z ženevsko konvencijo in načeli mednarodnega prava; poziva Turčijo, naj ustavi vse ukrepe, ki spreminjajo demografsko ravnovesje na otoku in ovirajo rešitev v prihodnosti;

48.  poziva Turčijo, naj odboru za pogrešane osebe omogoči neoviran dostop do vseh ustreznih arhivov in vojaških območij na severnem delu Cipra za namene ekshumacije in mu posreduje vse bistvene informacije, ki bodo prispevale k odkritju premeščenih posmrtnih ostankov; poziva k posebni obravnavi dela odbora za pogrešane osebe;

49.  poziva Turčijo in Armenijo, naj nadaljujeta urejanje odnosov z brezpogojno ratifikacijo protokolov o vzpostavitvi diplomatskih odnosov in odprtjem meje ter z aktivnim izboljševanjem odnosov, s posebnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in gospodarskem vključevanju; pozdravlja dialog, ki poteka med Turčijo in Armenijo;

o
o   o

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Turčije.

(1) UL C 341 E, 16.12.2010, str. 59. (2) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 98. (3) UL C 257 E, 6.9.2013, str. 38. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0184. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0277. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0235. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0052. (8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0014. (9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0094. (10) UL L 51, 26.2.2008, str. 4.