Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. junija 2015 o Siriji: razmere v Palmiri in primer Mazena Darviša (2015/2732(RSP))

P8_TA(2015)0229 RC-B8-0575/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, zlasti tiste z dne 30. aprila 2015(1),

–  ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom „Elementi regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji IS/Daiš“ z dne 6. februarja 2015,

–  ob upoštevanju izjav in poročil generalnega sekretarja OZN in visokega komisarja OZN za človekove pravice o konfliktu v Siriji,

–  ob upoštevanju poročil neodvisne mednarodne preiskovalne komisije o Siriji, ki jih je opredelil Svet Združenih narodov za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, sprejetega 17. julija 1998, zlasti člena 8(2)(b)(ix), ki določa, da je dejanje namernega napadanja zgodovinskih spomenikov vojno hudodelstvo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. aprila 2015 o uničevanju kulturnih artefaktov, ki ga izvaja IS/Daiš(2),

–  ob upoštevanju člena 167 PDEU, ki določa, da Unija in države članice podpirajo sodelovanje s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami na kulturnem področju,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. Decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta iz sprejete na srečanju 25. in 26. oktobra 2012 o vzpostavitvi neuradne mreže organov pregona in strokovnjakov, pristojnih za področje kulturnih artefaktov (EU CULTNET),

–  ob upoštevanju drugega protokola k Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu kulturnih artefaktov v primeru oboroženega spopada iz leta 1999,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 21. maja 2015 o razmerah v Palmiri; ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 17. februarja 2012, v kateri je obsodila prijetje Mazena Darviša, ter lokalne izjave EU z dne 3. aprila 2012 o še vedno trajajočem pridržanju Darviša in sedmih drugih zagovornikov človekovih pravic brez obtožnice,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, sprejetih junija 2004 in posodobljenih leta 2008,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2222 (2015),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je od začetka konflikta v Siriji leta 2011 življenje izgubilo že več kot 220 000 ljudi, med njimi največ civilistov; ker so Asadov režim, skupini IS/Daiš in Al Nusra ter druge strani, vpletene v konflikt, zagrešile hude in ponavljajoče se kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava; ker velika večina teh zločinov ostaja nekaznovana;

B.  ker so se v preteklih mesecih dramatično povečali uporaba mučenja, množična prijetja in uničevanje naselij na širšem območju; ker je veliko število Sircev razseljenih, veliko pa jih je bilo prisiljenih, da so se umaknili od humanitarne pomoči, ki jo potrebujejo;

C.  ker je organizacija IS/Daiš v Palmiri, odkar je zavzela to starodavno sirsko mesto, ubila vsaj 400 oseb, tudi žensk in otrok, po oceni sirskega observatorija za človekove pravice pa usmrtila vsaj 217 oseb, 600 pa jih priprla, med njimi ženske in otroke, ki so obtoženi trgovanja z vladnimi silami in skrivanja članov vlade v svojih hišah;

D.  ker so zavzetju mesta Palmira sledili uničujoči letalski udari, ki so jih izvedle sile, zveste predsedniku Asadu, v katerih je bilo ubitih več kot ducat civilistov, številni prebivalci, ki so še ostajali v mestu, pa so pobegnili;

E.  ker je IS/Daiš po novi ofenzivi v aprilu in maju 2015 17. maja osvojil mesto Ramadi, 21. maja pa še Palmiro, tako da sedaj nadzoruje 50 % sirskega ozemlja; ker tako imenovana Islamska država zaradi svoje nadnacionalne narave, znatnih finančnih sredstev in po nekaterih virih približno 200 000 borcev pomeni grožnjo za širšo regijo; ker se po nekaterih ocenah s temi oboroženimi skupinami bojuje na tisoče tujcev, tudi državljanov EU; ker se je z vzponom IS/Daiš humanitarna kriza zaostrila, zlasti zaradi obsežne razselitve civilnega prebivalstva;

F.  ker so člani varnostnega sveta OZN 5. junija 2015 izrazili ogorčenje zaradi naraščajočega nasilja in napadov na civiliste v Siriji ter obsodili teroristične napade, ki jih v Siriji izvajajo IS/Daiš, Fronta Al Nusra in druge teroristične skupine;

G.  ker leži Palmira med Damaskom in mestom Deir Al Zour na severu države, v njeni bližini pa so pomembna naftna polja in rudniki fosfatov; ker je IS/Daiš Palmiro zavzela istočasno kot mesto Ramadi v iraški provinci Anbar, a tudi kmalu po tem, ko je izgubil ozemlja v okolici Tikrita;

H.  ker je to mesto, staro več kot 2000 let, kulturno bogastvo, ki je vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine; ker je 21. maja 2015 generalna direktorica Unesca pozvala k takojšnjemu prenehanju vojnih operacij v Palmiri;

I.  ker je Palmira simbol bogate sirske kulturne dediščine, saj vsebuje monumentalne razvaline velikega mesta, ki je bilo eno od najpomembnejših središč antičnega sveta; ker množični poboji in uničevanje arheološke in kulturne dediščine, ki jih izvaja IS/Daiš, v nekaterih okoliščinah štejejo za hudodelstva proti človečnosti in kulturno čiščenje, v skladu z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča pa so enakovredni vojnim hudodelstvom; ker je generalna direktorica Unesca Irina Bokova te sistematične napade na kulturno dediščino označila za kulturno čiščenje;

J.  ker IS/Daiš sistematične napade in uničevanje kulturne dediščine Iraka in Sirije uporablja kot vojno taktiko za širjenje strahu in sovraštva; ker zaradi zavzetja IS/Daiš grozi njeni zgodovinski dediščini Palmire grozi uničenje;

K.  ker je EU v regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za nevarnost IS/Daiš, ki jo je Svet za zunanje zadeve sprejel 16. marca 2015, strogo obsodila namerno uničevanje arheološke dediščine, ter ugotovila, da so takšna dejanja po Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča lahko enakovredna vojnim hudodelstvom;

L.  ker so Unesco in drugi partnerji začeli projekt zaščite sirske dediščine, ki bo trajal tri leta in katerega namen bo nujna zaščita kulturne dediščine;

M.  ker je nedovoljena trgovina s kulturnimi artefakti ta hip najbolj pomembna trgovina po tisti z mamili in orožjem; ker to nedovoljeno trgovino nadzorujejo organizirane kriminalne mreže in ker veljavni nacionalni in mednarodni mehanizmi niso ustrezno opremljeni niti podprti, da bi se spoprijeli s to problematiko; ker je EU sprejela vse ustrezne ukrepe v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2199 (2015), da bi preprečila nedovoljeno trgovino s kulturno lastnino;

N.  ker vse od začetka sirskega konflikta marca 2011 prihaja na tamkajšnjem širšem območju do hudih kršitev človekovih pravic, zlasti namernega ciljanja, samovoljnih prijetij in izginotij neodvisnih novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, humanitarnih delavcev in zdravstvenega osebja, ki v Siriji postanejo žrtev groženj, nasilja, samovoljnih prijetij in izginotij;

O.  ker je sirski novinar in aktivist ter predsednik sirskega centra za medije in svobodo izražanja Mazen Darviš zaprt že od leta 2012, tako kot Hani Al Zajtani in Husein Ghrer, zaradi njihovega dela na področju zagovarjanja svobode izražanja; ker naj bi Mazena Darviša hudo mučili in z njim slabo ravnali, 6. maja 2015 pa naj bi ga prepeljali na neznano lokacijo; ker je Mazen Darviš prejemnik Unescove nagrade za svobodo tiska za leto 2015 in drugih pomembnih mednarodnih nagrad, na primer nagrade Neustrašljiva beseda (Das unerschrockene Wort) za leto 2015, ki jo podeljujejo Lutrova mesta, nagrade Bruna Kreiskega za zasluge na področju človekovih pravic za leto 2013 in nagrade PEN-Pinter za leto 2014; ker je trajajoče priprtje Mazena Darviša, Hanija Al Zajtanija in Huseina Ghrera še en dokaz represivne narave Asadovega režima v Siriji;

P.  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 67/262 z dne 15. maja 2013, ki zahteva, da morajo sirski organi takoj izpustiti vse samovoljno pridržane osebe, tudi člane Sirskega centra za medije in svobodo izražanja;

Q.  ker je 19. februarja 2015 visoki komisar OZN za človekove pravice Zeid Ra’ad Al Hussein sirske oblasti pozval, naj izpustijo vse osebe, k iso bile pridržane zaradi miroljubnega izražanja mnenj, zlasti Marzena Darviša;

R.  ker je na stotine zagovornikov človekovih pravic v Siriji žrtev groženj, nasilja, samovoljnih prijetij in izginotij; ker je med njimi tudi odvetnica za človekove pravice in prejemnica nagrade Saharova za leto 2011 Razan Zajtuneh, ki je bila ugrabljena v Dumi 9. decembra 2013;

1.  odločno obsoja grozljivo sistematično in vsesplošno kršenje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki jih Asadov režim, teroristi, pripadniki IS/Daiša, in druge džihadistične skupine izvajajo v Siriji, ter zaporne kazni in obsodbe zoper zagovornike političnih, civilnih in človekovih pravic, pisce spletnih dnevnikov in novinarje; ponovno izraža svojo absolutno obsodbo mučenja, vse večjega obstreljevanja in uporabe zračnega bombardiranja, tudi s sodi z razstrelivom, ki ga izvajajo sirske vladne sile; izraža globoko sočutje z žrtvami; je zgrožen zaradi strašnega človeškega trpljenja in izgube življenj v sirskem konfliktu ter je zelo zaskrbljen zaradi vse slabših humanitarnih in varnostnih razmer v Siriji;

2.  obsoja dejstvo, da je IS/Daiš 21. maja 2015 po devetih dneh krvavih bojev osvojil Palmiro, ter obžaluje, da je od tistega dne v mestu in okolici usmrtil najmanj 217 oseb ter stopnjeval zlorabe in grozodejstva v kalifatu, ki ga je razglasil na območjih Sirije in Iraka pod njegovim nadzorom;

3.  izraža zaskrbljenost zaradi razmer v Palmiri, zaradi tisočih prebivalcev tega mesta ter tistih, ki so se izselili zaradi napredovanja sil IS/Daiša; zaskrbljen je zaradi žensk in otrok v Palmiri, saj je znana navada IS/Daiša, da ugrablja, izkorišča in zlorablja ženske in otroke, tudi s posilstvi, spolnimi zlorabami, prisilnimi porokami in nasilnim novačenjem otrok;

4.  spodbuja Svet, Komisijo in visoko predstavnico, naj dajo na voljo vse potrebne finančne in človeške vire za pomoč beguncem;

5.  pozdravlja zavezo, sprejeto na ministrskem srečanju mednarodne koalicije proti IS/Daišu 2. junija 2015 v Parizu, da se podvojijo skupna prizadevanja za poraz IS/Daiša; poziva koalicijo, naj poveča prizadevanja za izvajanje skupne, večstranske in dolgoročne strategije za oslabitev in morebitno izkoreninjenje IS/Daiša; poudarja, da je to strategijo treba izvajati z okrepljenim sodelovanjem z vsemi državnimi in nedržavnimi subjekti v regiji, ki se želijo boriti proti IS/Daišu;

6.  je še vedno prepričan, da v Siriji ni mogoče dejansko rešiti konflikta niti doseči trajnega miru, če ne bodo vse vpletene strani prevzele odgovornosti za zločine, ki so jih storile med konfliktom;

7.  opozarja, da je lahko trajna rešitev sirske krize le rezultat vključujoče politične rešitve, ki bo temeljila na izjavi iz Ženeve 30. junija 2012 in jo bo podpirala mednarodna skupnost; poziva posebnega odposlanca OZN Staffana de Misturo, naj si z vsemi vpletenimi stranmi prizadeva za resnično politično tranzicijo, ki bo zagotovila uresničitev upravičenih teženj sirskega prebivalstva in mu omogočila, da bo neodvisno in demokratično odločalo o svoji prihodnosti;

8.  je močno zaskrbljen zaradi hudega pomanjkanja sredstev za pozive ZN v letu 2014, kar je privedlo do začasne ukinitve pomoči Svetovnega programa za hrano sirskim beguncem; zato mednarodno skupnost poziva, naj poveča sredstva in pomoč v odziv na bodoče pozive;

9.  poziva mednarodno skupnost, naj poveča prizadevanja , da bi se našla rešitev za ublažitev krize ter prenehanje vojne v Siriji, ter pomaga akterjem v vojni proti IS/Daišu v Siriji in Iraku; poziva vlade v tej regiji, naj sodelujejo v tem boju, saj bo le tesno sodelovanje omogočilo ponovno vzpostavitev miru in varnosti;

10.  poziva mednarodno skupnost, naj naredi vse, kar je v njeni moči, da zaščiti civilno prebivalstvo in reši edinstveno kulturno dediščino v Palmiri, ter poziva vse vpletene strani, naj nemudoma prenehajo sovražnosti v Palmiri ter omogočijo varen prehod civilnega prebivalstva, ki beži pred nasiljem;

11.  zahteva takojšnje prenehanje uničevanja kulturne dediščine v Siriji in Iraku, vključno z verskimi nahajališči in objekti; poudarja, da ni mogoče dopustiti takih dejanj, ki jih zagrešijo pripadniki IS/Daiša ali drugi posamezniki, skupine, podjetja in subjekti, ter poziva k ohranitvi kulturne dediščine v Iraku, k zaščiti kulturnega in verskega premoženja in nahajališč v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom;

12.  poziva EU in države članice, naj spodbujajo kampanje ozaveščanja, da se preprečita nedovoljen nakup in prodaja kulturnih artefaktov s konfliktnih območij;

13.  ponovno izpostavlja neprecenljivo vrednost kulturne dediščine za vse človeštvo, zato meni, da bi moralo trgovanje z njimi veljati za nesprejemljivo vojno hudodelstvo;

14.  poudarja, da so potrebna skupna prizadevanja mednarodne skupnosti, da se preprečita nezakonita trgovina s kulturno lastnino in nedovoljena trgovina s kulturnimi artefakti, ki prispevata k financiranju IS/Daiša;

15.  podpira izjave generalne direktorice Unesca ter vse izjemne ukrepe, ki sta jih sprejela OZN in Unesco za zaščito Palmire in vseh drugih ogroženih kulturnih in zgodovinskih krajev;

16.  poziva generalnega sekretarja OZN, naj od varnostnega sveta zahteva sprejem resolucije o zaščiti vseh kulturnih krajev, ki jih ogrožajo teroristične skupine in IS/Daiš;

17.  poziva države članice in Evropsko unijo, naj z OZN sprejmejo konkretne ukrepe za zaščito ogroženih kulturnih, zgodovinskih, verskih, in arheoloških krajev, Palmire in na splošno Bližnjega vzhoda;

18.  pozdravlja in poudarja ključni pomen delovanja lokalnih in mednarodnih organizacij civilne družbe pri dokumentiranju kršenja človekovih pravic, vojnih hudodelstev in zločinov proti človečnosti ter drugih kršitev; izraža globoko občudovanje in solidarnost z vsemi sirskimi aktivisti, ki neutrudno in ob lastnem izpostavljanju življenjski nevarnosti spremljajo, dokumentirajo in poročajo o položaju človekovih pravic v njihovi državi, ki jo je razdejala vojna;

19.  je globoko zaskrbljen zaradi hitrega slabšanja razmer na področju humanitarnih in človekovih pravic v Siriji ter poudarja, da je treba v skladu z mednarodnimi obveznostmi Sirije spoštovati svobodo izražanja ter svobodo zagovornikov človekovih pravic pri opravljanju njihovega dela; opozarja, da ima vsak človek pravico do svobode mnenja in izražanja ter da je to temeljna človekova pravica; obsoja vse kršitve svobode tiska in nasilje nad novinarji v Siriji;

20.  poziva sirske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno spustijo in oprostijo obtožb Mazena Darviša in vse, ki so zaprti, obtoženi in/ali obsojeni zaradi miroljubnega uveljavljanja pravice do svobodnega izražanja in zbiranja, zagovornike človekovih pravic in politične aktiviste, ki jim je bila samovoljno odvzeta prostost zaradi delovanja na področju človekovih pravic;

21.  poziva sirske oblasti, naj nemudoma sporočijo, kjer so omenjeni trije zaporniki in kakšna je njihova usoda, ter naj zagotovijo, da bodo varni pred mučenjem in grdim ravnanjem, naj se jim nemudoma omogoči stik z družinami in odvetniki ter naj se jim nudi vsa potrebna zdravniška pomoč;

22.  poziva vse države članice, naj brez odlašanja ratificirajo Mednarodno konvencijo o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj spodbujajo splošno ratifikacijo in izvajanje tega ključnega instrumenta s področja človekovih pravic ter naj podprejo delo Odbora OZN o prisilnih izginotjih, ki je bil ustanovljen v okviru omenjene konvencije;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, posebnemu odposlancu OZN in Arabske lige za Sirijo ter vsem stranem, vpletenim v konflikt v Siriji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0187. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0179.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. junija 2015 o Paragvaju: pravni vidiki otroških nosečnosti (2015/2733(RSP))

P8_TA(2015)0230 RC-B8-0547/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju okvirnega medregijskega sporazuma o sodelovanju, ki sta ga leta 1999 sklenila EU in Mercosur,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2013 in politiki Evropske unije na tem področju(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta(ES) št. 1567/2003 z dne 15. julija 2003 o podpori politikam in ukrepanju na področju reproduktivnega zdravja in zdrave spolnosti ter s tem povezanimi pravicami v državah v razvoju(2),

–  ob upoštevanju paragvajskega kazenskega zakonika (zakon št. 1160/97) z dne 26. novembra 1997, zlasti njegovega člena 109(4),

–  ob upoštevanju petega razvojnega cilja tisočletja (izboljšanje zdravja mater),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah, zlasti njenega člena 3,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima (Carigrajska konvencija),

–  ob upoštevanju izjave delovne skupine OZN o vprašanju diskriminacije žensk v zakonodaji in praksi z dne 11. maja 2015,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju, ki je začela veljati 26. junija 1987,

–  ob upoštevanju zahteve Odbora OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice iz marca 2015, s katero je Paragvaj pozval, naj pregleda in spremeni zakonodajo o splavu in tako zagotovi, da bo skladna z drugimi pravicami, kot sta pravici do zdravja in življenja;

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je po nedavnih podatkih OZN 19 % nosečih deklet v Paragvaju mladoletnih, vsak dan rodita po dve dekleti, mlajši od 14 let, umrljivost mater med 10. in 14. letom pa je 2,13-odstotna; ker v Paragvaju, ki ima 6,8 milijona prebivalcev, vsako leto zanosi približno 600 deklet, mlajših od 14 let, kar je tudi do desetkrat več otroških nosečnosti kot v drugih državah v tej regiji;

B.  ker je tveganje umrljivosti mater – mladostnic do 16 let v Latinski Ameriki štirikrat višje, pri 65 % nosečih mladostnic pa se pojavi fistula, zaradi česar vse življenje trpijo hude posledice: resne zdravstvene težave in socialno izključenost; ker je nosečnost v zelo mladih letih nevarna tudi za dojenčke, saj je njihova umrljivost za 50 % višja od povprečja; ker je do 40 % žensk v regiji doživelo spolno nasilje, 95 % splavov, ki se opravijo v Latinski Ameriki, pa je nevarnih;

C.  ker je bila pri desetletni deklici, ki je 21. aprila 2015 obiskala porodnišnico in pediatrično bolnišnico Trinidad v mestu Asunción, ugotovljena 21-tedenska nosečnost; ker je po pregledu deklice direktor bolnišnice javno priznal, da je njena nosečnost visoko tvegana; ker je bil pobegli dekličin očim 9. maja 2015 aretiran in obtožen, da jo je posilil; ker je deklica zaradi bolečin v trebuhu od januarja 2015 obiskala več zdravstvenih domov, nosečnost pa je bila potrjena šele 21. aprila 2015;

D.  ker je 28. aprila 2015 njena mati zahtevala prostovoljno prekinitev hčerine nosečnosti, saj da je zelo mlada, njeno zdravje in življenje pa sta ogrožena; ker je dekličina mati zaprta, saj naj deklice ne bi zaščitila pred spolno zlorabo, zaradi katere je zanosila; ker so desetletno deklico po zadnjih poročilih napotili v center za mlade matere in jo ločili od matere;

E.  ker je dekličina mati januarja 2014 prijavila, da deklico njen očim spolno zlorablja, vendar tožilstvo ni ukrepalo, prijave ni raziskalo in deklice ni zaščitilo, saj po njegovem mnenju ni bila v nevarnosti;

F.  ker je to le eden izmed številnih primerov v Paragvaju in drugih državah Latinske Amerike; ker Paragvaj iz verskih razlogov deklici še vedno onemogoča dostop do varnega in zakonitega splava, s čimer krši njeno pravico do zdravja, življenja ter telesne in duševne celovitosti; ker bi zaradi mladosti in okoliščin, zaradi katerih je prišlo do nosečnosti, dekle po rojstvu otroka utrpelo posledice za duševno in telesno zdravje; ker je bil 7. maja 2015 ustanovljen interdisciplinarni strokovni odbor, sestavljen iz treh strokovnjakov, ki so jih predlagale lokalne organizacije, treh predstavnikov zdravstvenega ministrstva in treh članov vrhovnega sodišča, ki naj bi spremljal njeno stanje;

G.  ker je v skladu s členom 109(4) paragvajskega zdravstvenega zakonika splav dovoljen samo, če med nosečnostjo pride do zapletov, ki ogrožajo življenje ženske ali deklice, v vseh ostalih primerih, vključno s posilstvom, incestom ali zarodkom, ki ne more preživeti, pa je prepovedan; ker oblasti zatrjujejo, da dekličino zdravje ni ogroženo; ker je desetletna žrtev posilstva prisiljena, da nadaljuje neželeno nosečnost in rodi otroka;

H.  ker strokovnjaki OZN opozarjajo, da odločitev paragvajskih organov pomeni hudo kršitev dekličinih pravic do življenja, zdravja ter telesne in duševne celovitosti, pa tudi njene pravice do izobraževanja, kar zmanjšuje njene ekonomske in socialne možnosti;

I.  ker je treba pri vseh ukrepih, ki se nanašajo na otroke in ki jih izvajajo tako javne kot zasebne ustanove za socialno pomoč, sodišča in upravni ali zakonodajni organi, v skladu s členom 3 Konvencije OZN o otrokovih pravicah najprej pomisliti na koristi otroka in ker morajo države zagotoviti dostop do varnega in zakonitega splava, če je življenje nosečnice ogroženo;

J.  ker je Odbor OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice marca 2015 zahteval, naj Paragvaj pregleda in spremeni svojo zakonodajo o splavu in tako zagotovi, da bo skladna z drugimi pravicami, kot sta pravici do zdravja in življenja; ker telesno, spolno in duševno nasilje nad ženskami pomeni obsežno kršitev človekovih pravic;

K.  ker je Paragvaj aktivno sodeloval na 59. zasedanju Komisije OZN za položaj žensk in ker bi morale vse strani še naprej spodbujati pekinška izhodišča za ukrepanje, med drugim glede dostopa do temeljnih človekovih pravic do izobraževanja in zdravja ter spolnih in reproduktivnih pravic;

L.  ker so organi OZN za spremljanje izvajanja sporazumov, tudi Odbor za človekove pravice in Odbor za odpravo diskriminacije žensk, pozvali več držav Latinske Amerike, naj uvedejo izjeme k omejevalni zakonodaji o splavu, kadar nosečnost ogroža življenje ali zdravje žensk, kadar je plod močno poškodovan in kadar je nosečnost posledica posilstva ali krvoskrunstva;

M.  ker je ta nečloveški zakon močno ogrozil življenje omenjene desetletne deklice, ki je pred nosečnostjo tehtala le 34 kg; ker je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila nevarnosti za mladoletne nosečnice, ki še niso popolnoma razvite; ker ta organizacija opredeljuje zdravje kot stanje popolne fizične, duševne in družbene dobrobiti in ne zgolj stanje brez bolezni ali bolehnosti;

N.  ker je Odbor proti mučenju ugotovil, da gre lahko v več primerih omejevanja dostopa do reproduktivnih zdravstvenih storitev in zlorab, kadar ženske iščejo te storitve, za kršenje Konvencije OZN proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ki so jo ratificirali Paragvaj in vse države članice EU, z utemeljitvijo, da to ogroža zdravje in življenje žensk ali pa jim lahko povzroči hudo fizično ali duševno bolečino ali trpljenje;

O.  ker je nasilje nad ženskami in dekleti, bodisi fizično, spolno ali psihično, še vedno najbolj razširjena oblika kršenja človekovih pravic, ki prizadene vse ravni družbe, hkrati pa je eno najredkeje prijavljenih kaznivih dejanj;

1.  znova obsoja vse oblike zlorabe žensk in deklet ter nasilja nad njimi, zlasti uporabo spolnega nasilja kot orožja v vojni in nasilje v družini; poziva Paragvaj, naj zagotovi, da bodo imele ženske in dekleta dostop do varnega in zakonitega splava, kadar sta ogrožena njihovo zdravje in življenje, kadar je plod močno poškodovan in v primerih posilstva ali krvoskrunstva;

2.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi velikega števila otroških nosečnosti v Paragvaju; poziva paragvajske oblasti, naj izpolnijo mednarodne obveznosti in zaščitijo človekove pravice, tako da bodo imela vsa dekleta dostop do vseh razpoložljivih informacij in zdravstvenih storitev za obvladovanje močno tveganih nosečnosti, ki so posledica posilstva;

3.  poziva paragvajske oblasti, naj izvedejo neodvisno in nepristransko preiskavo o navedenem posilstvu in storilca privedejo pred sodišče; poziva jih tudi, naj nemudoma izpustijo dekličino mater; pozdravlja predlog članov paragvajskega kongresa, naj se najvišja zaporna kazen za posilstvo mladoletnikov z 10 let zviša na 30 let;

4.  je seznanjen z ustanovitvijo interdisciplinarnega strokovnega odbora in pričakuje, da bo celovito ocenil dekličino stanje in ji zagotovil spoštovanje vseh človekovih pravic, zlasti pravice do življenja, zdravja ter telesne in duševne celovitosti;

5.  obžaluje, da v zvezi s telesi žensk in deklet, še zlasti njihovim spolnim zdravjem in reproduktivnimi pravicami, še vedno potekajo ideološki spori, in poziva Paragvaj, naj prizna neodtujljive pravice žensk in deklet do telesne celovitosti in samostojnega odločanja, med drugim glede pravice do dostopa do prostovoljnega načrtovanja družine ter varnega in zakonitega splava; meni, da sta splošna prepoved splava iz zdravstvenih razlogov in splava pri nosečnostih, ki so posledica posilstva in krvoskrunstva, ter odklanjanje brezplačnega zdravstvenega varstva v primerih posilstev isto kot mučenje;

6.  priznava, da je porodno nasilje nekje med institucionalnim nasiljem in nasiljem nad ženskami ter pomeni hudo kršitev človekovih pravic, kot so pravice do enakosti, nediskriminacije, obveščenosti, telesne in duševne celovitosti ter zdravstvene in reproduktivne neodvisnosti, ki ima za posledico ponižujoč in nečloveški porod, zdravstvene zaplete, hudo duševno stisko, travme in celo smrt;

7.  izraža globoko zaskrbljenost, ker si vlade zatiskajo oči pred nečloveškimi primeri otroških nosečnosti in spolne zlorabe žensk, ko je vsaka tretja ženska v življenju izpostavljena nasilju;

8.  poudarja, da nobena desetletna deklica še ni dovolj razvita, da bi postala mati, in da se s tem prizadeta dekleta nenehno spominja na nasilje, ki jim je bilo storjeno, kar jim povzroča hude travmatske motnje, lahko pa utrpijo tudi dolgotrajne psihološke težave;

9.  poziva Komisijo, naj pospeši pripravo predloga Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bo EU omogočil, da bo ratificirala in izvajala Carigrajsko konvencijo in tako zagotovila skladnost med svojim notranjim in zunanjim delovanjem, povezanim z nasiljem nad otroki, ženskami in dekleti;

10.  poziva Svet, naj vprašanje varnega in zakonitega splava vključi v smernice EU o posilstvih žensk in deklet ter nasilju nad njimi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo evropsko razvojno sodelovanje potekalo skladno s pristopom človekovih pravic, pri tem pa naj posebno pozornost nameni enakosti spolov in boju proti vsem oblikam spolnega nasilja nad ženskami in dekleti; izpostavlja, da je splošni dostop do zdravja, zlasti spolnega in reproduktivnega ter s tem povezanih pravic, temeljna človekova pravica, in poudarja pravico do prostovoljnega dostopa do načrtovanja družine, vključno z varno in zakonito oskrbo pri splavu, in potrebo po obveščanju in izobraževanju za zmanjšanje umrljivosti mater in dojenčkov ter odpravo vseh oblik nasilja na podlagi spola, tudi pohabljanja ženskih spolovil, otroških, zgodnjih in prisilnih porok, spolnega genocida, prisilne sterilizacije in posilstva v zakonski zvezi;

11.  spodbuja Komisijo in Svet, naj razvijeta metode za zbiranje podatkov in kazalnike v zvezi s tem pojavom, Evropsko službo za zunanje delovanje pa, naj ta problem upošteva pri razvoju in izvajanju strategij držav na področju človekovih pravic; Evropsko službo za zunanje delovanje nadalje poziva, naj še naprej uvaja dobro prakso v boju proti posilstvom in spolnemu nasilju nad ženskami in dekleti v tretjih državah, da bi odpravila temeljne vzroke tega problema; poziva, da za zagotavljanje humanitarne pomoči EU in njenih držav članic ne bi smele veljati omejitve drugih partnerskih donatorjev glede potrebnega zdravljenja, vključno z dostopom do varnega splava za ženske in dekleta, ki so žrtve posilstva ali krvoskrunstva;

12.  poziva voditelje držav ali vlad EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), naj na svojem drugem vrhunskem srečanju v akcijskem načrtu EU-CELAC za obdobje 2013–2015, sprejetem na prvem vrhunskem srečanju, ki je potekalo januarja 2013 v Santiagu de Chile, razširijo poglavje o nasilju na podlagi spola, da bi pripravili jasen časovni načrt za izvajanje ukrepov, ki bi zagotovili potrebno skrbnost pri preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in preiskavah ter kaznih v zvezi s tem, pa tudi ustrezno odškodnino žrtvam;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in kongresu Republike Paragvaj, Uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice, parlamentu Mercosurja (Parlasur), Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini in generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0076. (2) UL L 224, 6.9.2003, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. junija 2015 o razmerah v Nepalu po potresih (2015/2734(RSP))

P8_TA(2015)0231 RC-B8-0580/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nepalu,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini, komisarja za razvoj Nevena Mimice ter komisarja za humanitarno pomoč in krizno odzivanje Hristosa Stilianidisa z dne 25. aprila 2015 o potresu v Aziji, pa tudi drugih uradnih izjav,

–  ob upoštevanju izjav predsednika delegacije Parlamenta za odnose z državami južne Azije z dne 30. aprila 2015 o potresu v Nepalu,

–  ob upoštevanju obiska delegacije Parlamenta za odnose z državami južne Azije v Nepalu ob 9. medparlamentarnem srečanju med Evropskim parlamentom in Nepalom, ki je potekalo od 8. do 10. aprila 2015,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 13. maja 2015 o krepitvi nujne pomoči, rehabilitacije in obnove kot odgovoru na uničujoče posledice potresa v Nepalu,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju nepalskih pobud po potresu, kot sta nacionalni načrt za obnovo in rehabilitacijo in ocena potreb po nesreči,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so humanitarne razmere, ki po uničujočem potresu 25. aprila 2015 in kasnejšem potresu 12. maja 2015 vplivajo na Nepal in okoliške regije, še vedno zelo kritične, pri čemer je po poročanjih do danes umrlo 8800 ljudi, še veliko več pa je ranjenih, uničenih je vsaj pol milijona domov, 2,8 milijona ljudi je razseljenih, milijoni pa potrebujejo nujno humanitarno pomoč;

B.  ker je poleg tega približno 1,7 milijona otrok prizadela razseljenost, smrt enega ali obeh staršev ali uničenje domov ali šol; ker sirote še posebej ogrožajo lakota, bolezni, zlorabe, zapostavljenost in trgovina z ljudmi; ker je nepalska policija poročala o skupinah otrok, ki so jih odpeljali odrasli, ki z njimi niso v sorodu; ker je bila napovedana prepoved potovanja za mladoletne brez spremstva, mednarodne posvojitve pa so ustavljene;

C.  ker je poleg izjemno velikega števila smrti in številnih ranjenih potres povzročil hudo škodo kulturni, verski in zgodovinski dediščini te države, vključno s štirimi od sedmih krajev svetovne dediščine in tisoči spomenikov, templjev in samostanov, kar pomeni hud udarec nacionalni identiteti in vpliva na nepogrešljive vire dohodka;

D.  ker poročila navajajo več kot 500 večjih zemeljskih plazov v gorskih regijah, ki so na več mestih zajezili reke, kar pomeni tveganje poplav ali nevarnost, da popustijo ledeniške pregrade in jezera poplavijo; ker je nevarnost nadaljnjih plazov, poplav in popustitev jezerskih pregrad zaradi bližajočega se monsunskega obdobja zelo visoko;

E.  ker obstajajo resni pomisleki zaradi tveganja izbruha prenosljivih bolezni, zlasti na prenaseljenih območjih in na območjih z motenimi vodovodnimi, sanitarnimi in komunalnimi sistemi;

F.  ker naj bi se monsunsko deževje začelo zelo kmalu in bo bistveno vplivalo na prizadevanja za pomoč, zlasti na odročnejših območjih;

G.  ker je OZN ocenila, da 1,4 milijona ljudi potrebuje pomoč v hrani zaradi velike škode v kmetijstvu, ki zagotavlja njihovo preživetje; ker se setvena sezona začne ta mesec in okoli 236 000 ljudi potrebuje kmetijske vložke, vključno s semeni riža in zelenjave, in ker so razmere hujše zaradi velike izgube živine; ker bodo kmetje, ki bodo zamudili letošnjo setveno sezono, pridelek lahko pobrali šele proti koncu leta 2016;

H.  ker je komisar Hristos Stilianidis skupaj z generalno podsekretarko OZN Valerie Amos od 30. aprila do 2. maja 2015 obiskal prizadeta območja;

I.  ker so EU in njene države članice zagotovile znatno finančno pomoč s takojšnjo sprostitvijo 6 milijonov EUR za nujne potrebe in sredstvi Komisije, ki do danes znašajo 22,6 milijona EUR, poleg tega pa so prek mehanizma EU na področju civilne zaščite ponudile materialno pomoč ter ekipe za iskanje in reševanje;

J.  ker pa je humanitarni koordinator OZN dne 4. junija 2015 izjavil, da je mednarodno financiranje v podporo Nepalu še vedno nezadovoljivo in da je OZN prejela zgolj 120 milijonov USD od skupaj obljubljenih 422 milijonov USD;

K.  ker sta nedavno odprti center za pomoč pri nesrečah in območje za razdeljevanje humanitarne pomoči, ki je zagotavljalo obroke hrane za 200 000 ljudi za dva tedna, finančno pa jo je podprla tudi EU, obratovala uspešno in sta dobra primera usmeritve, ki jo je vlada sprejela pred potresom;

L.  ker prizadevanja za pomoč ovira omejena in poškodovana infrastruktura, oskrbovalne poti pa so bile vzpostavljene preko sosednjih držav, zlasti Indije prek njene operacije Prijateljstvo;

M.  ker težave v zvezi z dolgotrajnimi carinskimi postopki za humanitarno opremo, ki so jo v Nepal poslali uradni in zasebni donatorji, – čeprav so bile delno že rešene – še ostajajo; ker je 30-dnevna oprostitev plačila dajatve na uvoz potekla, nadomestil pa jo je seznam predmetov, ki so v celoti ali delno izvzeti plačila uvozne dajatve, zaradi tega pa se uvozna dajatev zdaj za nekatere predmete za pomoč zaračuna;

N.  ker številnim pomoči potrebnim po potresu grozi, da si bodo morali pomagati sami, saj obstajajo zaskrbljujoči znaki, da prizadevanja za pomoč ovira diskriminacija na podlagi spola, kaste in etnične pripadnosti; ker več kot polovica dalitske skupnosti v državi še vedno čaka na zatočišča in obroke hrane;

O.  ker nepalsko finančno ministrstvo ocenjuje, da bo strošek obnove znašal približno 10 milijard USD, kar je polovica letnega BDP države;

P.  ker je nepalska vlada napovedala, bo 25. junija 2015 v Katmanduju organizirala mednarodno konferenco, da bi mobilizirala mednarodno finančno pomoč za obnovo in rehabilitacijo v državi;

Q.  ker se je v Nepalu, ki sodi med najrevnejše države na svetu, šele nedavno in počasi končala desetletna državljanska vojna; ker se je vlada kljub temu v zadnjih letih prizadevala pripraviti na pričakovan večji potres;

1.  izraža globoko sožalje vsem, ki jih je prizadela ta huda tragedija, vključno z družinami več kot 8800 oseb, ki so izgubile življenje v Nepalu, Indiji, na Kitajskem in v Bangladešu;

2.  pozdravlja trud nepalskih institucij in družbe v obdobju po potresih;

3.  pozdravlja hitro pomoč Komisije in držav članic Nepalu in poziva mednarodno skupnost, naj še naprej pomaga nepalski vladi s kratkoročno humanitarno pomočjo in dolgoročnimi prizadevanji za okrevanje in obnovo, pri čemer se je treba še posebej osredotočiti na kmetijski sektor in težko dostopne predele; mednarodno skupnost poziva tudi, naj izpolni svoje obljube v zvezi s finančnimi prispevki;

4.  poudarja pomen nujne zdravstvene oskrbe in ukrepov za preprečevanje izbruha nalezljivih bolezni; poziva EU in mednarodno skupnost, naj podpreta obnovo zdravstvenih ustanov in storitev v tej državi, zlasti v oddaljenih predelih, tudi z dostavo medicinskih šotorov in opreme za poškodovane in uničene zdravstvene ustanove;

5.  poziva nepalsko vlado in mednarodno skupnost, naj zagotovita, da se otroci, ki so bili ločeni od svojih družin, z njimi čim prej ponovno združijo, ter naj bodo otroci v središču humanitarnega posredovanja; poleg tega poziva, naj se posebna pozornost nameni posebej ranljivemu položaju otrok, vključno s številnimi primeri podhranjenosti in nevarnostjo zlorab in trgovine z ljudmi; poudarja, da je pomembno, da se otroci vrnejo v šolo;

6.  je zaskrbljen zaradi poročil o zlorabah in nadlegovanju žensk in otrok v začasnih taboriščih in poziva nepalsko vlado, naj sprejme dodatne ukrepe, da bi zagotovila varnost ranljivih oseb in hitro preiskavo tovrstnih poročil;

7.  poziva mednarodno skupnost, naj nepalski vladi pomaga pri reševanju in obnovi poškodovane kulturne, verske in zgodovinske dediščine;

8.  poudarja, da OZN ocenjuje, da je za nudenje humanitarne pomoči potrebnih dodatnega 298,2 milijona ameriških dolarjev, zlasti zaradi bližnjega monsunskega obdobja, ter poziva k novih mednarodnim prizadevanjem za kritje potreb po nujni finančni podpori;

9.  poziva nepalsko vlado, naj reši preostale težave s carinskimi postopki za humanitarno opremo, odpravi t.i. „davke na pomoč‟, ki jih na humanitarno opremo na nepalskih mejah odmerja lokalna policija, ter naj sodeluje z agencijami za pomoč, da bi zagotovila, da bo pomoč hitro prispela tja, kjer jo potrebujejo;

10.  je zaskrbljen zaradi poročil o diskriminaciji pri razdeljevanju humanitarne pomoči in poziva nepalsko vlado, naj zagotovi, da pomoč prispe do tistih, ki jo potrebujejo, ne glede na to, kdo so in od kod prihaja pomoč; nadalje poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj pri stikih z Nepalom to vprašanje sproži na najvišji možni politični ravni;

11.  želi pohvaliti vlade v tej regiji, zlasti indijsko, za pomoč pri mednarodnih prizadevanjih; poziva Komisijo, države članice in mednarodne deležnike, naj še naprej sodelujejo z nepalsko vlado in drugimi vladami v tej regiji, da bi povečali pripravljenost in odpornost na naravne nesreče, tudi kar zadeva gradbene predpise, infrastrukturo in načrte za izredne razmere; poudarja, da bi moral nacionalni načrt za ponovno izgradnjo in obnovo obravnavati tudi druga ključna vprašanja, vključno z bojem proti revščini, varstvom okolja in podnebnimi spremembami;

12.  poudarja, da Nepal kot pokonfliktna država za prehod v demokracijo potrebuje dodatna domača prizadevanja in mednarodno pomoč; poziva nepalske politične sile, naj skupaj delujejo v duhu tvornega sodelovanja in iskanja kompromisov, da bi sprejeli novo, demokratično in vključujočo ustavo, ki bi zadostila željam nepalskega ljudstva in bila mejnik v mirovnem procesu ter znatno prispevala k uspešni obnovi po tej naravni katastrofi; v zvezi s tem pozdravlja sporazum, ki so ga 8. junija 2015 dosegle največje nepalske stranke;

13.  poudarja, da je zelo pomembno izvesti že dolgo potrebne lokalne volitve, saj bo uspeh prizadevanj za obnovo odvisen od administrativnih zmogljivosti lokalnih organov;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladi in ustavodajni skupščini Nepala, vladam in parlamentom Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. junija 2015 o strateških vojaških razmerah na območju Črnega morja po nezakoniti priključitvi Krima k Rusiji (2015/2036(INI))

P8_TA(2015)0232 A8-0171/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini, zlasti resolucije z dne 15. januarja 2015(1),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 12. septembra 2013 o pomorski razsežnosti skupne varnostne in obrambne politike(2), z dne 12. septembra 2012 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki(3), z dne 3. julija 2012 o trgovinskih vidikih vzhodnega partnerstva(4) in z dne 14. decembra 2011 o pregledu evropske sosedske politike(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2011 o strategiji EU za Črno morje(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta EU z dne 17. marca 2014, 21. marca 2014 in 18. decembra 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta (za zunanje zadeve) o Ukrajini z dne 17. novembra 2014 in 29. januarja 2015,

–  ob upoštevanju zadnjih izjav Sveta za zunanje zadeve z dne 9. februarja 2015 in 16. marca 2015,

–  ob upoštevanju pridružitvenih sporazumov med EU ter Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ruski federaciji, zlasti resolucije z dne 13. marca 2014 o invaziji Rusije na Ukrajino(7), z dne 17. aprila 2014 o ruskem pritisku na države vzhodnega partnerstva, zlasti o destabilizaciji vzhodne Ukrajine(8), in z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Ukrajini in trenutnem stanju odnosov med EU in Rusijo(9),

–  ob upoštevanju deklaracije z vrha zveze Nato v Walesu z dne 5. septembra 2014,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0171/2015),

A.  ker je območje Črnega morja ena strateško najpomembnejših regij na svetu, ki je bistvenega pomena za EU in njene države članice, zlasti ko gre za zagotavljanje njihove varnosti in obrambe, ter za evropsko sosedsko politiko in vzhodno partnerstvo; ker je pomen okrepljenega sodelovanja med Evropsko unijo in državami v regiji priznan v sinergiji Črnega morja – regionalni politiki EU, objavljeni leta 2008; ker vsi obstoječi dolgotrajni spori v Republiki Moldaviji (Pridnestrje), Gruziji (Južna Osetija in Abhazija) in Gorskem Karabahu potekajo na območju Črnega morja;

B.  ker je območje Črnega morja zelo pomembna zunanja meja Evropske unije;

C.  ker je Evropski svet močno obsodil priključitev Krima in Sevastopola Ruski federaciji, ki je v nasprotju z Ustanovno listino ZN, Pariško listino in Helsinško sklepno listino OVSE ter obveznostmi Rusije v skladu z memorandumom iz Budimpešte iz leta 1994, ter je ne bo priznal; ker je Rusija ravnala z namenom, da bi destabilizirala razmere na vzhodu Ukrajine; ker so bile posledično uvedene določene omejitve trgovanja med EU in Krimom;

D.  ker je zveza Nato obsodila stopnjevanje vojaških dejavnosti Ruske federacije na Krimu, njeno nezakonito in nelegitimno priključitev Krima ter njeno nadaljevanje namerne destabilizacije vzhodne Ukrajine in kršenja mednarodnega prava;

E.  ker se je po nezakoniti priključitvi Krima vojaško ravnovesje na območju Črnega morja prevesilo, tako da ima Rusija zdaj protipravno pod nadzorom več sto kilometrov krimske obale in sosednjih voda ob morskih mejah zveze Nato in EU; ker je Rusija spodbujala napadalne ukrepe na ozemlju Ukrajine;

F.  ker je bilo pred nezakonito priključitvijo na Krimu le malo ruskih zemeljskih in zračnih sil, ki so bile namenjene predvsem obrambi Sevastopola – glavnega oporišča ruske črnomorske flote – in dveh sosednjih pomorskih oporišč; ker je priključitev Krima resno oslabila ukrajinske oborožene sile in zlasti prizadela mornarico, ki so jo prevzele ruske enote; ker je Rusija s krepitvijo vojaške navzočnosti na Krimu in območju Črnega morja po priključitvi začela oblikovati združene napadalne udarne sile, ki vključujejo mornarico, kopenske sile in vojno letalstvo;

G.  ker je Rusija po priključitvi pospešila širjenje in posodabljanje črnomorske flote; ker načrt za posodobitev črnomorske flote sodi med najbolj velikopotezne dele ruskega državnega programa za javna naročila orožja v obdobju 2011–2020; ker je decembra 2014 ruska vlada odobrila novo vojaško doktrino, po kateri velja zveza Nato za glavno grožnjo varnosti Rusije;

H.  ker je Rusija leta 2007 prekinila sodelovanje pri Pogodbi o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi; ker je 11. marca 2015 Ruska federacija nehala sodelovati v skupni posvetovalni skupini v okviru Pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi in je posledično v celoti odstopila od pogodbe;

I.  ker je Turčija država kandidatka EU, zaveznica v okviru Nata, pomorska sila, dejavna akterka v regionalni zunanji politiki in bistvena partnerica EU tudi v vprašanjih glede zanesljivosti oskrbe z energijo in varnosti meja; ker je strateška lega Turčije zelo pomembna tudi zaradi druge velike grožnje, s katero se soočata tako zveza Nato kot EU – samooklicane države Daesh (Islamske države); ker lahko Turčija igra pomembno vlogo pri preprečevanju groženj na območju Črnega morja in nasprotovanju Daeshu; ker se Turčija – čeprav meni, da si je Rusija Krim priključila nezakonito – o tej priključitvi in njenih posledicah še ni jasno izrekla; ker nedavne diplomatske usmeritve Turčije, zlasti v zvezi z bližnjimi konflikti, dopuščajo dvome in niso skladne s stališči EU in Nata; ker je Turčija strateška partnerica na področju varnosti in ima posebno vlogo v črnomorski regiji, tako kot med drugim določajo pogoji Konvencije iz Montreuxa iz leta 1936;

J.  ker je odziv EU na ruski napad in kršitev ozemeljske celovitosti Gruzije leta 2008 Rusijo morda spodbudil k podobnemu ravnanju v Ukrajini; ker so EU, zveza Nato in ZDA obsodile „pogodbi“, ki sta ju novembra 2014 in marca 2015 podpisali Rusija in separatistični vladi Abhazije in Južne Osetije, ter so ponovno potrdile svojo podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije; ker ti „pogodbi“ kršita temeljna načela mednarodnega prava, pa tudi mednarodne zaveze Rusije, tudi tiste, ki jih je sprejela v okviru sporazuma o prekinitvi ognja dne 12. avgusta 2008;

K.  ker se v Abhaziji, v Chinvalski regiji/Južni Osetiji in nazadnje na Krimu, odkar so ga zasedle ruske sile, dogajajo kršitve človekovih pravic; ker se na Krimu dogajajo kršitve človekovih pravic, ki jih doživljajo manjšinske skupine in nasprotniki Ruske okupacije, zlasti krimski Tatari, proukrajinski aktivisti, aktivisti civilne družbe in ljudje, ki so želeli obdržati ukrajinsko državljanstvo;

Spremembe strateškega položaja in varnostnih razmer na območju Črnega morja

1.  odločno podpira nepriznanje ruske priključitve Krima; ponovno poudarja svojo zavezanost neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, predvsem členom 2; v celoti podpira sklepe Evropskega sveta, da EU ne bo priznala nezakonite priključitve Krima in Sevastopola; poudarja, da priključitev krši tudi Pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu med Ukrajino in Rusko federacijo iz leta 1997; poudarja, da morajo EU in države članice glede odnosov EU z Rusijo nastopati enotno;

2.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je nezakonita priključitev Krima povzročila bistveno spremembo strateškega položaja na območju Črnega morja in sosednjem območju; meni, da se Rusija z napadalnimi dejanji vrača k pristopu medsebojno zoperstavljenih sovražnih blokov; opozarja, da je Rusija z zasedbo celega polotoka pridobila zelo pomembno izhodišče tako proti zahodu (Balkan, Pridnestrje in ustje Donave) kot proti jugu (vzhodno Sredozemlje), kjer je nastanila stalne pomorske sile, in da je z nezakonito priključitvijo Krima Rusija pridobila „južni Kaliningrad“, še eno izpostavo, ki neposredno meji na zvezo Nato;

3.  meni, da sprememba geostrateškega položaja, razvijajoče se vojaške razmere na območju Črnega morja in nasilna priključitev Krima s strani Rusije nakazujejo širše in sistemske izzive za na normah temelječo evropsko varnostno arhitekturo po hladni vojni; meni, da morajo imeti EU in države članice varnostni odgovor na te izzive in ponovno razmisliti o svojih zunanjih in varnostnih politikah, ki jih morata odražati ponovno pregledana evropska varnostna strategija, evropska strategija pomorske varnosti in strategija EU za Črno morje; je zaskrbljen zaradi stopnjevanega pritiska Rusije na vzhodno mejo EU, vključno z Romunijo, Poljsko in baltskimi državami, saj to pomeni precejšnje tveganje;

4.  meni, da bi morala EU okrepiti tudi lastno odpornost ter se odzvati na izziv informacij, ki se uporabljajo kot orožje, in varnosti informacij; pozdravlja sklep Sveta z dne 19. in 20. marca 2015 o začetku projekta za boj proti ruski propagandi, vključno s financiranjem več televizijskih kanalov v ruskem jeziku;

5.  je globoko zaskrbljen zaradi trenutnega kopičenja ruskih obrambnih in napadalnih sil na območju Črnega morja ter načrtovanih širitve in posodobitve ruske črnomorske flote, ki vključujeta šest novih, sodobnih dizelskih podmornic vrste Rostov na Donu in šest novih fregat vrste admiral Grigorovič; opozarja, da se bosta z nameščanjem sredstev napadalnih zračnih sil in nadgradnjo vojaške infrastrukture na Krimu izboljšala napadalni vojaški položaj Rusije in njena sposobnost uporabe moči zunaj svojega ozemlja;

6.  z zaskrbljenostjo opaža stalno krepitev ruske vojaške navzočnosti v okupiranih gruzijskih regijah Abhaziji in Chinvalski regiji/Južni Osetiji. ugotavlja, da ta vojaška infrastruktura ofenzivnega in defenzivnega značaja s širokim obsegom delovanja resno ogroža celotno črnomorsko regijo;

7.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Rusija okrepila svojo zračno in pomorsko obrambo na območju Črnega morja, saj je tam namestila nove pomorske obrambne (protiladijske) rakete (z dosegom 600 km, ki lahko dosežejo Bospor) in zagotovila, da imajo ruska bojna letala nadzor nad približno tremi četrtinami zračnega prostora nad območjem Črnega morja (kar je dosegla tako, da je skoraj potrojila število letališč na Krimu); v zvezi s tem ugotavlja, da je Rusija okrepila svoje zmogljivosti tako v strateškem kot v taktičnem smislu: kar zadeva strateškega, bi lahko bombniki dolgega dosega, ki lahko prenašajo manevrirne izstrelke, in izvidniška letala, ki letijo blizu zahodnih obal Črnega morja, prodrli globoko v srednjo Evropo, taktično pa dve brigadi mornariške pehote – ki ju lahko podpirajo nosilke helikopterjev vrste Mistral – predstavljata veliko grožnjo morebitnega izkrcanja; pozdravlja odločitev Francije, da ponovno razmisli o dostavi amfibijsko desantnih ladij vrste Mistral Rusiji in pozdravlja pogajanja Francije za nedvoumno in dokončno odpoved tega posla;

8.  je globoko zaskrbljen zaradi izjave predsednika Putina, da je bil med ruskim zavzemanjem Krima pripravljen ukazati pripravljenost ruskih jedrskih sil, če bi Zahod posredoval proti priključitvi; je tudi globoko zaskrbljen zaradi grozečih izjav visokih ruskih uradnikov, da ima Rusija pravico razmestiti in imeti jedrsko orožje na Krimu, saj bi to imelo svetovne posledice; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Rusija marca 2015 med vojaško vajo na Krimu razmestila neznano število strateških bombnikov Tu-22M3 z jedrsko zmogljivostjo; je zaskrbljen nad novo rusko vojaško doktrino iz decembra 2014, ki dovoljuje uporabo jedrskega orožja proti državi, ki takega orožja nima;

9.  ugotavlja, da morebitna ruska postavitev dvonamenskih oborožitvenih sistemov na Krimu postavlja pod vprašaj dobre namene Rusije, ko gre za doseganje napredka v programu večstranskega jedrskega razoroževanja v okviru prihodnjega pregleda Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, kar ogroža dosedanja prizadevanja v tej smeri;

10.  meni, da so nedavni preleti ruskih bojnih letal v bližini vojnih ladij Nata in raziskovalnih ploščadi v Črnem morju jasen znak agresivnejše ruske drže na območju Črnega morja, in opozarja na povečano tveganje zaostritve razmer; poziva k uporabi neposrednih medvojaških komunikacijskih poti, da bi se izognili tragičnim nesporazumom z daljnosežnimi vojaškimi in varnostnimi posledicami;

11.  je globoko zaskrbljen zaradi izredno resnih razmer v vzhodni Ukrajini – kjer vojna povzroča destabilizacijo Ukrajine in cele regije – vključno z morebitno grožnjo o vzpostavitvi zemeljskega koridorja, ki bi rusko ozemlje povezoval s Krimom prek ozemlja pod nadzorom separatistov ob zahodni obali Azovskega morja (Mariupol), s čimer bi bila Ukrajina povsem odrezana od morja; odločno poziva Ukrajino in Republiko Moldavijo, naj ukrepata, da bi preprečili oskrbovanje dnestrske regije z orožjem in drugimi vojaškimi sredstvi po kopnem in po zraku;

12.  obsoja posredno in neposredno podporo, ki jo Rusija nudi separatističnim skupinam v Ukrajini, vključno z orožjem in rekrutiranjem, s čimer omogoča nadaljevanje vojne; je zaskrbljen zaradi poročil o vojnih zločinih, zagrešenih v regiji pod nadzorom separatistov, ki jih podpira Rusija, vključno z incidentom sestrelitve civilnega potniškega letala MH-17, o katerem trenutno poteka neodvisna mednarodna preiskava; odločno poziva Rusijo, naj umakne vse svoje vojaške sile z ukrajinskega ozemlja in spoštuje sporazume iz Minska; odločno poziva Rusijo in vse vpletene strani, naj uporabijo svoj vpliv za prekinitev spopadov ter preprečijo nadaljnje vojne zločine in nove žrtve; poudarja, da za zagrešene vojne zločine ni mogoče podeliti amnestije;

13.  obžaluje, da sta se pobudi za regionalno sodelovanje na področju varnosti BLACKSEAFOR in „Black Sea Harmony“ (Črnomorska složnost), ki sta bili zasnovani, da bi zunanjemu svetu dokazali, da znajo obrežne države prevzeti glavno odgovornost za svojo varnost, obenem pa ohraniti možnosti za ponovno oživitev sodelovanja med državami v prihodnosti, izkazali za prešibki in sta trenutno ohromljeni;

Vztrajanje in komuniciranje z Rusijo

14.  poudarja, da bi moral biti odnos z Rusijo, ki je pomembna akterka v mednarodnem sistemu, dolgoročno na splošno v znaku sodelovanja, ne pa sporov; vendar meni, da se je treba na kratki in srednji rok zaradi pomanjkanja zaupanja po zadnjih dejanjih Rusije pri vsakršni ponovni uvedbi sodelovanja še naprej trdno opirati najprej na močno strateško varovanje, ki ga svojim vzhodnim članicam zagotavlja zveza Nato, nato pa še na spremembo ruske politike do Ukrajine, zlasti na popolno in brezpogojno izvajanje sporazumov iz Minska, sklenjenih septembra 2014 in februarja 2015 (ki se nanašajo zgolj na konflikt v vzhodni Ukrajini) in na vračilo Krima Ukrajini, s čimer bi obnovili prvotno stanje in ukrajinskim oblastem vrnili nadzor nad ozemljem države v okviru mednarodno priznanih meja;

15.  upa, da bo spoštovan sporazum o premirju, dosežen 12. februarja 2015 v Minsku, kar bi omogočilo čas za pogajanja o politični rešitvi; je zaskrbljen nad številnimi znaki kršitev sporazuma na strani Rusije in separatistov; poudarja, da je treba v celoti spoštovati obstoječi mednarodni pravni okvir;

16.  meni, da bi bilo treba sistem sankcij nadaljevati in okrepiti, če Rusija ne bo v celoti začela izvajati sporazumov o premirju iz Minska ter bo nadaljevala z destabilizacijo vzhodne Ukrajine in nezakonito priključitvijo Krima, prav tako pa bi bilo treba nadaljevati in okrepiti podporo Ukrajini pri spodbujanju njenih obrambnih sposobnosti; poudarja, da mora EU pokazati enotnost, solidarnost in zavezanost pri sankcioniranju ruskih ukrepov, ki kršijo veljavne določbe mednarodnega prava;

17.  poziva države članice EU, naj ostanejo neomajne in združene, ko gre za zavezanost dogovorjenim sankcijam proti Rusiji, tudi tako, da zamrznejo vse vojaško in obrambno sodelovanje ter prekličejo pogodbe, kot je tista za dobavo amfibijsko-desantnih ladij vrste Mistral Rusiji; z veseljem pričakuje uspešen zaključek pogajanj o odpovedi te pogodbe;

Zanesljivost oskrbe z energijo, pomorska varnost ter varnost meja in ljudi v črnomorski regiji

18.  pozdravlja izvajanje energetske politike EU, namenjene spodbujanju zanesljivosti oskrbe z energijo vseh držav članic; odločno poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bi zmanjšale energetsko odvisnost ter zagotovile varnost izkoriščanja in prevoza nafte in zemeljskega plina v črnomorski regiji; poziva EU, naj podpre pobude za razširitev črnomorskih virov energije, tudi z naložbami in finančnimi ukrepi v okviru strategije za energetsko neodvisnost; poziva Komisijo, naj nadaljuje z deli za izgradnjo plinovoda Nabucco; meni, da je najboljše zagotovilo za energetsko oskrbo držav članic konstruktiven odnos s sosednjimi državami, ki temelji na zaupanju;

19.  izraža zaskrbljenost, ker so prednosti izkoriščanja in prevoza nafte in zemeljskega plina v Črnem morju vse bolj odvisne od stopnje militarizacije, ki sta jo sprožila nezakonita priključitev Krima Rusiji in kasnejše kopičenje ruskih vojaških zmogljivosti na tem območju; ponovno poudarja, da ima zaradi možnosti za nestabilnost in zlasti odvisnosti Evrope od Črnega morja za namene prenosa energije Evropska unija strateški interes za to, da regionalne akterje odvrača od skrajnih ukrepov, in da bo za ta namen morda morala na Črno morje razmestiti evropska pomorska in zračna sredstva; odločno poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bi zagotovile varnost izkoriščanja in prevoza nafte in zemeljskega plina v črnomorski regiji;

20.  poudarja, da trenutna kriza negativno vpliva na sodelovanje na drugih pomembnih področjih, kot so upravljanje in varnost meja (zlasti nadzor preseljevanja), prekupčevanje in boj proti organiziranemu kriminalu;

21.  obsoja kršitve človekovih pravic na Krimu, do katerih prihaja, odkar so ga zasedle ruske sile, vključno z zastraševanjem in čedalje več prisilnimi izginotji(10), cenzuro svobode govora in pregonom manjšin, zlasti etničnih in narodnih; obsoja sistematično preganjanje avtohtonih krimskih Tatarov, ki so se udeležili demonstracij v podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine; opozarja, da krimski Tatari v tisočih bežijo iz domovine zaradi strahu pred preganjanjem in se zatekajo v druge regije Ukrajine; izraža solidarnost z njimi in odločno poziva k izboljšanju razmer; poziva ruske oblasti, naj takoj nehajo nadlegovati mejlis, izvršilni organ krimskih Tatarov; poziva Rusijo, naj v celoti spoštuje pravice lokalnega prebivalstva Krima, in poziva Ukrajino, EU in njene države članice, naj spremljajo spoštovanje človekovih pravic na Krimu;

22.  poziva k preiskavam in boljšemu dostopu mednarodnih organizacij za spremljanje položaja človekovih pravic do vseh primerov resnih zlorab človekovih pravic na Krimu; poziva ukrajinsko vlado, naj uporabi vsa sredstva, ki so ji na voljo, ter razišče in sodno preganja vojne zločine, zagrešene na njenem ozemlju; poziva mednarodno skupnost, vključno s haaškim sodiščem, naj začne preiskovati morebitne zločine, zagrešene med nezakonito priključitvijo Krima in sporom v vzhodni Ukrajini;

23.  opozarja na izjemno ranljivost okolja na območju Črnega morja; poudarja, da naraščajoča vojaška prisotnost v regiji predstavlja dodatno tveganje za občutljivi ekosistem, in poziva k vzpostavitvi učinkovitega mehanizma za preprečevanje incidentov z zanesljivim sistemom izmenjave informacij med vsemi državami ob obalah Črnega morja v nujnih primerih;

24.  opozarja, da mora EU ostati združena in nastopati enotno, ko gre za rusko hibridno vojno v Ukrajini; je trdno prepričan, da je enotnost predpogoj za učinkovit odziv na vse varnostne grožnje in politične izzive, ki izhajajo iz kombinacije ruskih vojaških in nevojaških ukrepov v Ukrajini;

Vloga EU in mednarodnih akterjev

25.  poudarja, da bi morala biti regija Črnega morja resnično prednostna naloga za EU; meni, da je trenutna oblika sinergije Črnega morja zastarela; ponovno poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj čim prej pripravita celovito strategijo EU za regijo Črnega morja; poudarja, da bi bilo treba določbe strategije pomorske varnosti EU uporabljati tudi v primeru Črnega morja; poziva k pregledu evropske varnostne strategije in pričakuje, da bo pregled evropske sosedske politike, ki zajema vse ustrezne programe v regiji, prinesel večje sodelovanje med SVOP in partnerskimi obalnimi državami Črnega morja;

26.  poudarja, da bi se moralo učinkovito sodelovanje z državami na območju Črnega morja kljub temu, da je sinergija Črnega morja tako rekoč zamrznjena, nadaljevati; pozdravlja misije SVOP, ki trenutno potekajo – svetovalno misijo EU, nadzorno misijo EU in misijo EU za pomoč na mejah –, kot pomembne sestavne dele prispevka EU k reševanju dolgotrajnih sporov v regiji; pozdravlja prizadevanja držav članic za izboljšanje vojaških zmogljivosti črnomorskih obalnih držav, s katerimi želijo izboljšati možnosti teh držav za odziv na krizne razmere v regiji; meni, da EU potrebuje pogumen in k rezultatom usmerjen pristop, zlasti ko gre za gospodarska, obrambna in varnostna področja, da bi notranje okrepili EU, posodobili in izboljšali obstoječe instrumente ter okrepili zmožnost odzivanja EU na razvoj dogodkov v sosednjih državah, ki vpliva na evropsko varnost;

27.  poudarja kritičen pomen usklajevanja z Natom, zlasti s črnomorskimi obalnimi državami, ki so članice zavezništva, in Združenimi državami, saj je območje Črnega morja bistven del evroatlantske varnosti; poudarja, da sta posodobitev in izboljšanje vojaških zmogljivosti obalnih držav, ki so članice EU in Nata, bistvenega pomena za zagotavljanje varnosti in stabilnosti v regiji; pozdravlja zavezo zveze Nato, da bo podpirala regionalna prizadevanja obalnih držav Črnega morja za zagotavljanje varnosti in stabilnosti; poudarja nujnost podpore EU in zveze Nato za ohranjanje Črnega morja kot odprtega gospodarskega območja; poziva OVSE, naj razširi obseg svojih prizadevanj v zvezi z varnostjo v območju Črnega morja; poziva EU, naj podpre okrepljeno prisotnost OVSE in nove pobude OVSE v regiji, namenjene omilitvi varnostnega položaja;

28.  opozarja, da morajo, zlasti zaradi varnostnega položaja v območju Črnega morja, v skladu s členom 42 (7) PEU vse države članice EU uživati enako raven varnosti;

29.  pozdravlja zavezo držav članic zveze Nato kolektivni varnosti in izvajanju člena 5 Washingtonske pogodbe, če je to potrebno; pozdravlja odločitev s srečanja na vrhu zveze Nato v Walesu glede ukrepov strateškega varovanja in akcijskega načrta za pripravljenost, pomembnih elementov za varnost najbolj prizadetih držav članic zveze Nato; poziva zvezo Nato, naj nadaljuje razvijanje zmogljivosti kibernetske in raketne obrambe tudi v regiji Črnega morja ter naj pripravi načrte ukrepov za odvračanje asimetričnega in hibridnega vojskovanja in odgovor nanj;

30.  odločno poziva Komisijo, naj podpre države članice pri prizadevanjih za iskanje rešitev, s katerimi bi obrambni proračun zvišali na optimalno raven 2 %; pozdravlja zavezo, ki so jo na zadnjem vrhunskem srečanju Nata v Newportu sprejele članice zveze, da bodo njihovi obrambni izdatki do leta 2024 dosegli najmanj 2 % BDP; izraža zaskrbljenost nad najavami nekaterih zaveznic, da nameravajo dodatno varčevati pri izdatkih za obrambo; v zvezi s tem opozarja na člen 3 Washingtonske pogodbe;

31.  opozarja, da je zveza Nato, čeprav leta 2008 vlogi Gruzije in Ukrajine za akcijski načrt za članstvo zveze Nato nista bili sprejeti, na srečanju na vrhu v Bukarešti napovedala, da bosta Gruzija in Ukrajina postali članici zveze; ugotavlja, da je po vojni leta 2008 v Gruziji in nezakoniti priključitvi Krima leta 2014 Rusija ozemeljsko okrnila obe državi, da ne bi bili upravičeni do članstva v zvezi Nato; meni, da ima zveza Nato, čeprav Gruzije in Ukrajine ne more neposredno braniti, moralno dolžnost, da ju podpira pri obrambi;

32.  poudarja, da mora zveza Nato obdržati splošno pomorsko in zračno prevlado na območju Črnega morja ter ohraniti zmožnost nadzorovanja območja;

o
o   o

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladam in parlamentom držav članic EU in vseh držav na območju Črnega morja.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0011. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0380. (3) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 77. (4) UL C 349 E, 29.11.2013, str. 38. (5) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 26. (6) UL C 136 E, 11.5.2012, str. 81. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0248. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0457. (9) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0025. (10) V smislu člena 7(1)(i) Rimskega statuta (2002).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. junija 2015 o nedavnih razkritjih korupcije na visoki ravni pri FIFI (2015/2730(RSP))

P8_TA(2015)0233 RC-B8-0548/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. februarja 2014 o boju proti korupciji v EU (COM(2014)0038),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. junija 2011 z naslovom Boj proti korupciji v EU (COM(2011)0308),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. januarja 2011 z naslovom Razvijanje evropske razsežnosti v športu (COM(2011)0012),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2012 o evropski razsežnosti v športu(2),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 11. julija 2007 o športu (COM(2007)0391),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 21. maja 2014 o delovnem načrtu Evropske unije za šport (2014–2017),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o vnaprejšnjem dogovarjanju o izidih tekem in korupciji v športu(3),

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 23. aprila 2015 o reformi upravljanja nogometa,

–  ob upoštevanju novega programa za šport v okviru Erasmus+ in zlasti njegovega cilja odprave čezmejnih groženj za integriteto športa, kot so doping, dogovarjanje o izidih tekem in nasilje, skupaj z vsemi oblikami nestrpnosti in diskriminacije, ter spodbujanja in podpiranja dobrega upravljanja v športu,

–  ob upoštevanju stockholmskega programa – Odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje,

–  ob upoštevanju člena 2 statuta Fife, ki določa njene cilje: spodbujati integriteto, etiko in pošteno igro z namenom preprečiti vse postopke ali ravnanja, kot so korupcija, doping ali prirejanje tekem, ki bi lahko ogrozili integriteto tekem, tekmovanj, igralcev, uradnikov ali članov ali bi lahko privedli do zlorab nogometa,

–  ob upoštevanju poročila Michaela Garcie o spornih postopkih zbiranja kandidatur za svetovni prvenstvi leta 2018 in 2022, o katerega objavi se je Fifa dogovorila decembra 2014,

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so švicarske oblasti 27. maja 2015 v Zürichu dale aretirati 14 uradnikov Fife, med njimi tudi njenega podpredsednika; ker je aretacijo zahtevalo pravosodno ministrstvo ZDA na podlagi obtožb zaradi pranja denarja, izsiljevanja, podkupovanja in prevar v višini več kot 150 milijonov USD;

B.  ker so v Švici in ZDA začeli ločeno kriminalistično preiskavo o izboru Rusije in Katarja za organizacijo svetovnih nogometnih prvenstev leta 2018 in leta 2022;

C.  ker Fifa že več let deluje kot neodgovorna in nepregledna organizacija, znana po svoji koruptivnosti; ker nedavne aretacije potrjujejo, da so prevare in korupcija pri Fifi sistematične, močno razširjene in stalne ter ne gre samo za posamezne primere neustreznega ravnanja, kot trdi njen nekdanji predsednik Joseph Blatter;

D.  ker je bil Joseph Blatter 29. maja 2015 kljub aretacijam visokih uradnikov Fife in obtožbam proti njim in kljub krizi, ki preplavlja to organizacijo, že petič izvoljen za njenega predsednika; ker ponovna izvolitev Josepha Blatterja za predsednika Fife in njena odločitev, da ne objavi ugotovitev iz poročila Michaela Garcie o izboru Rusije in Katarja kot gostiteljev svetovnega prvenstva leta 2018 in 2020, kažeta, da Fifa deluje neodgovorno in ne prevzema odgovornosti ter še vedno ni pripravljena uvesti reform in sprememb, ki so potrebne za izboljšanje upravljanja mednarodnega nogometa;

E.  ker sta odstop Josepha Blatterja in aretacija uradnikov Fife ustvarila pogoje za čimprejšnjo korenito reformo njenih struktur in praks, s katerimi bi izboljšali njeno upravljanje in se borili proti korupciji v tej organizaciji;

F.  ker je integriteta športnih organizacij zelo pomembna, saj imata tako profesionalni kot ljubiteljski šport pomembno vlogo pri uveljavljanju miru, spoštovanja človekovih pravic in solidarnosti, družbi prinašata zdravstvene in gospodarske koristi, bistveno vlogo pa imata tudi pri poudarjanju temeljnih izobraževalnih in kulturnih vrednot ter spodbujanju socialnega vključevanja;

G.  ker je evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Tibor Navracsics v izjavi dne 3. junija 2015 obsodil nedavne dogodke v Fifi ter pozval k obnovitvi zaupanja in vzpostavitvi trdnega sistema dobrega upravljanja v tej organizaciji;

H.  ker sta Komisija in Svet prepoznala potrebo po partnerstvu med vodstvenimi organi nogometa in javnimi organi za dobro upravljanje tega športa, v okviru katerega bi se spoštovala samoregulacija profesionalnega športa, to pa je privedlo k strukturiranemu dialogu o športu;

I.  ker so v športnih organizacijah preglednost, odgovornost in demokracija – z drugimi besedami, dobro upravljanje – temeljni pogoji za režim samoregulacije in za to, da bi športno gibanje lahko uspešno in sistematično preprečevalo prevare in korupcijo v športu ter se bojevalo proti njim;

J.  ker je Parlament že pozval vodstvene nogometne institucije k vzpostavitvi večje demokracije, preglednosti, legitimnosti in odgovornosti (in sicer s finančno revizijo, ki naj jo izvede neodvisen revizijski organ) ter dobremu upravljanju, Komisijo pa je pozval, naj predloži smernice o tem, kako se lahko podpre legitimna in ustrezna samoregulacija;

K.  ker lahko korupcija, če ne bo nemudoma in ustrezno obravnavana, še naprej spodkopava zaupanje v športne institucije in ogrozi integriteto vsega športa;

L.  ker je boj proti korupciji ena od prednostnih nalog stockholmskega programa, ki mu Komisija sledi pri ukrepih na področju pravosodja in notranjih zadev;

M.  ker je šport tudi velik in hitro rastoč sektor gospodarstva EU ter pomembno prispeva k rasti in novim delovnim mestom, pri čemer dodana vrednost in učinki na zaposlovanje presegajo povprečne stopnje rasti;

1.  obsoja sistematično in nagnusno korupcijo, odkrito v Fifi, in razglaša, da ti očitki še zdaleč niso presenetljivi;

2.  poziva športne organizacije, države članice in EU, naj v celoti sodelujejo v vseh sedanjih in prihodnjih preiskavah glede očitkov koruptivnega ravnanja v Fifi;

3.  poudarja izjemni pomen preiskave pravosodnih organov Švice in ZDA o odločitvi izvršnega odbora Fife, da kot gostitelje nogometnih prvenstev leta 1998, 2010, 2018 in 2022 izbere Francijo, Južno Afriko, Rusijo in Katar;

4.  poudarja, da je pomembno zagotoviti, da bodo nadaljnje preiskave v zvezi s preteklim koruptivnim ravnanjem v Fifi po potrebi vključevale odstavitev vseh uradnikov, vpletenih v nepošteno finančno ravnanje, in pregled odločitev, povezanih s koruptivnimi ali kaznivimi dejanji; poziva EU, naj ta postopek pozorno spremlja in zagotovi potrebne pogoje za nepristransko zunanjo preiskavo; pozdravlja izjavo vodje odbora Fife za revizijo in skladnost, da bi se lahko podelitev svetovnih prvenstev leta 2018 in 2022 razveljavila, če se bodo pojavili dokazi, da je do tega prišlo zaradi koruptivnih dejavnosti;

5.  obsoja, da Fifa poročila Michaela Garcie ni objavila v celoti, s čimer se je bila strinjala decembra 2014, vendar tega doslej še ni opravila, in poziva Fifo, naj to nemudoma stori;

6.  opozarja, da je treba uvesti jasna in pregledna pravila za izbor gostiteljic svetovnih prvenstev ter vzpostaviti ustrezen sistem obveščanja in nadzora, da bi bila v izbirnem postopku zagotovljena enakopravnost med državami kandidatkami, končna odločitev pa bi temeljila izključno na prednostih njihovih projektov;

7.  poziva vse mednarodne športne organizacije, naj zagotovijo, da bodo vse države, ki se bodo potegovale za organizacijo večjih športnih dogodkov, pri vseh dejavnosti, povezanih z organizacijo in potekom teh dogodkov, spoštovale mednarodne standarde na področju temeljnih pravic;

8.  izraža zaskrbljenost zaradi razmer migrantskih delavcev v Katarju, ki gradijo infrastrukturo za svetovno prvenstvo Fife leta 2022, tudi glede: sistema kafala, ki pomeni prisilno delo, nevarnih pogojev dela, prisile delati v skrajni vročini šest dni na teden in prisile živeti v prenaseljenih in zanikrnih delovnih taboriščih; poziva Katar, naj ratificira, vključi v zakonodajo in uveljavlja temeljne delavske pravice in Mednarodno konvencijo OZN o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin;

9.  poudarja, da sta korupcija in pranje denarja neločljivo povezana in da so vnaprejšnje dogovarjanje o izidih tekem, pa tudi druga finančna kazniva dejanja, ki so pogosto povezana s kriminalnimi organizacijami, ki delujejo v mednarodnem obsegu, prizadeli številne države;

10.  pozdravlja raziskovalno novinarstvo, ki je sprožilo resne sume o korupciji v Fifi in pomisleke v zvezi s postopkom kandidiranja za organizacijo svetovnega prvenstva; v zvezi s tem poziva vse športne organizacije, naj uvedejo učinkovit regulativni okvir, ki bo omogočal prijavljanje nepravilnosti in zaščito prijaviteljev;

11.  ponovno izraža že znano prepričanje, da je korupcija v Fifi neobvladljiva, sistematična in globoko zakoreninjena, in meni, da je ta organizacija resno ogrozila celovitost svetovnega nogometa, saj je imela uničujoč učinek na ves nogomet, od vrha profesionalnega nogometa pa vse do amaterskih lokalnih klubov;

12.  močno poudarja, da nogometa, ki je najbolj priljubljen šport na svetu, ne sme omadeževati tovrstna kultura korupcije ter da ga je treba zaščiti pred nedavnimi razpleti v Fifi in obvarovati stigme;

13.  poudarja, da imata nogomet in šport na splošno zelo pozitiven učinek na vsakodnevno življenje milijonov državljanov, zlasti mladih;

14.  pozdravlja odstop Josepha Blatterja s položaja predsednika Fife in kazensko preiskavo, ki ravno poteka; poziva izvršni odbor Fife, naj uvede strukturne reforme, ki bi prinesle preglednost in odgovornost, ter naj v Fifi zagotovi odprte, uravnotežene in demokratične postopke odločanja, vključno s postopkom izvolitve novega predsednika, ter politiko ničelne strpnosti do korupcije v športu;

15.  vseeno je zelo zaskrbljen, da Fifa, vodstveni organ svetovnega nogometa, ne bo ponovno pridobila verodostojnosti, nujno potrebne reforme pa se ne bodo zares začele, dokler ne bo imenovano novo vodstvo, to pa bi glede na pravila Fife znalo trajati še nadaljnjih devet mesecev; zato Fifo poziva, naj na pregleden in vključujoč način izbere ustreznega začasnega vodjo, ki bi nemudoma nadomestil Josepha Blatterja;

16.  želi spomniti, da je dobro upravljanje v športu predpogoj za samostojnost in samoregulacijo športnih organizacij v skladu z načeli preglednosti, odgovornosti in demokracije, ter poudarja, da je v športu potrebna politika ničelne strpnosti do korupcije; poudarja, da morajo biti v postopku odločanja ustrezno zastopani vsi deležniki, in ugotavlja, da lahko Fifa prevzame najboljše prakse drugih športnih organizacij;

17.  poziva Fifo, naj se brez zadržkov zaveže k temeljitemu pregledu preteklih in sedanjih odločitev ter k popolni preglednosti v prihodnje, tudi v zvezi s plačili izvršnemu odboru in vodstvu, da bi oblikovala notranje samoregulativne postopke in učinkovite mehanizme odkrivanja, preiskovanja in kaznovanja;

18.  meni, da bi pregled moral zajemati statut, strukturo, kodekse ter operativne politike in prakse Fife, uvedbo omejitve mandata in skrbnega preverjanja za člane izvršnega odbora, vključno s predsednikom, ter zunanjo in popolnoma neodvisno finančno revizijo, ki bi ocenila zanesljivost finančnih izkazov te organizacije;

19.  poziva Fifo, naj za svoje vodstvo in izvršni odbor uvede stroge etične standarde in kodeks ravnanja, ki naj ga nadzoruje neodvisen nadzorni organ;

20.  poziva vse vodstvene organe na področju športa, naj spoštujejo prakse dobrega upravljanja in povečajo preglednost ter tako zmanjšajo tveganje, da bi postali žrtev korupcije; v zvezi s tem priporoča, da se pri imenovanju članov uprav in izvršnih odborov vseh organizacij bolje upošteva uravnotežena zastopanost spolov, pri čemer je treba zlasti spomniti, da šport, zlasti nogomet, ni v izključni domeni moških; meni, da bi večja odprtost prispevala k preglednosti;

21.  poziva pogodbene sponzorje in radiotelevizijske hiše, naj zahtevajo in podprejo proces reform v Fifi, tako da se javno opredelijo proti korupciji v športu in izražena stališča podkrepijo s stalnim izvajanjem pritiska;

22.  poziva Uefo in nacionalne nogometne zveze, naj okrepijo prizadevanja za to, da bi se do leta 2016 izvršili temeljni reformni ukrepi v Fifi in zlasti priporočila iz te resolucije, tako neposredno kot prek svojih predstavnikov v izvršnem odboru Fife in nacionalnih nogometnih zvez;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru delovnega načrta EU za šport kot prednostno nalogo pospešijo delo in ukrepe za dobro upravljanje ter zagotovijo, da bodo nacionalne športne zveze v celoti vključene v ukrepe za boljše upravljanje na evropski in mednarodni ravni;

24.  poziva Komisijo, naj usklajeno z državami članicami ter v sodelovanju z Interpolom, Europolom in Eurojustom sprejme vse ustrezne ukrepe, vključno z dejanskim zagotavljanjem izvrševanja, za obravnavo morebitnih znakov korupcije pri uradnikih Fife in nacionalnih nogometnih zvez na ozemlju EU, ter naj poveča sodelovanje pri zagotavljanju izvrševanja evropskega prava s pomočjo skupnih preiskovalnih enot in sodelovanjem med organi pregona;

25.  poudarja, da boj proti korupciji v športu zaradi njene nadnacionalne narave zahteva učinkovitejše sodelovanje med vsemi deležniki, vključno z javnimi organi, organi preiskovanja in kazenskega pregona, športno panogo, športniki in navijači, poseben poudarek pa bi bilo treba nameniti tudi izobraževanju in preventivnim ukrepom na tem področju;

26.  pozdravlja novi program za šport v okviru Erasmus+, ki podpira mednarodne izobraževalne projekte za boj proti čezmejnim grožnjam integriteti in etiki športa, kot so doping, dogovarjanje o izidih tekem in nasilje, skupaj z vsemi oblikami nestrpnosti in diskriminacije, ter poskuša spodbujati in podpirati dobro upravljanje v športu;

27.  poziva države članice in športne zveze, naj ustrezno obveščajo in izobražujejo športnike in potrošnike že od mladih nog in na vseh ravneh športa, tako ljubiteljskega kot profesionalnega; spodbuja športne organizacije, naj vzpostavijo celovite programe za preventivo in izobraževanje, ki bi vsebovali jasne obveznosti za klube, lige in zveze, zlasti v zvezi z mladoletniki, ter naj pri njih vztraja;

28.  pozdravlja nedavni sporazum o četrti direktivi o preprečevanju pranja denarja in podpira proaktivno uporabo vseh sredstev iz nove zakonodaje, s katerimi se lahko spopademo s to problematiko; poziva Komisijo, naj stalno spremlja zakonodajo na področju boja proti pranju denarja, da bi zagotovila, da bo zadoščala za boj proti korupciji v športu, ter da bi zagotovila nadzor nad vodstvenimi organi na področju športa, ki so registrirani v EU, in njihovimi uradniki;

29.  vztraja v prepričanju, da morajo boj proti korupciji v zvezi z upravljanjem Fife spremljati jasne zaveze in ukrepi Fife, EU, držav članic in drugih deležnikov proti drugim kaznivim dejanjem, ki vplivajo na športne organizacije, zlasti dogovarjanje o izidu tekem, ki so pogosto povezana z organiziranim kriminalom, ki deluje v mednarodnem obsegu;

30.  poudarja, da morajo vse prihodnje reforme v profesionalnem športu, zlasti v nogometu, vključevati vsebinske določbe za zaščito pravic športnikov, trenerjev in ekip; v zvezi s tem poudarja, da je treba obravnavati tudi lastništvo tretjih oseb nad igralci v evropskem športu;

31.  podpira poziv iz kampanje gibanja New FIFA Now, naj se oblikuje neodvisna nevladna komisija za reformo Fife, ki naj jo nadzoruje neodvisen mednarodni organ;

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Mednarodni nogometni zvezi (Fifa), Evropski nogometni zvezi (Uefa), nacionalnim nogometnim zvezam, Združenju evropskih profesionalnih nogometnih lig (EPFL), Združenju evropskih nogometnih klubov (ECA) in Svetovnemu združenju sindikatov profesionalnih igralcev nogometa (FIFPro).

(1) UL L 141, 5.6.2015, str. 73. (2) UL C 239 E, 20.8.2013, str. 46. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0098.