Sprejeta besedila - Sreda, 8. julij 2015

Choisissez la langue de votre document :

Sprejeta besedila

Sreda, 8. julij 2015 - Strasbourg

		Pogajanja o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)
		Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (protokol zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške) ***
		Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum s Srbijo (protokol zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške) ***
		Znanstveno in tehnološko sodelovanje z Indijo: podaljšanje Sporazuma ***
		Znanstveno in tehnološko sodelovanje s Ferskimi otoki: Obzorje 2020 ***
		Dolgoročno sodelovanje delničarjev in izjave o upravljanju podjetij ***I
		Rezerva za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov ***I
		Pomorščaki ***I
		Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju s Švico: Obzorje 2020 in dejavnosti ITER ***
		Smernice za politike zaposlovanja držav članic *
		Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2015/001 FI/Broadcom – Finska
		Proračun za leto 2016 - Mandat za trialog
		Pobuda za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest
		Davčne utaje in izogibanje davkom kot izzivi v državah v razvoju

Pogajanja o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

327k

168k

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 s priporočili Evropskega parlamenta Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP) (2014/2228(INI))

P8_TA(2015)0252

A8-0175/2015

Evropski parlament,

– ob upoštevanju smernic EU za pogajanja o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP) med EU in ZDA, ki jih je Svet sprejel 14. junija 2013(1), 9. oktobra 2014 pa je preklical njihovo tajnost in jih objavil,

– ob upoštevanju členov od 168 do 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), predvsem previdnostnega načela iz člena 191(2),

– ob upoštevanju skupne izjave z vrhovnega srečanja EU-ZDA 26. marca 2014(2),

– ob upoštevanju skupne izjave komisarke Cecilie Malmström in predstavnika ZDA za trgovino Michaela Fromana z dne 20. marca 2015 o izključitvi javnih storitev iz trgovinskih sporazumov med EU in ZDA,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. marca 2015 o sporazumu TTIP,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. novembra 2014 o sporazumu TTIP(3),

– ob upoštevanju skupne izjave, ki so jo 16. novembra 2014 po srečanju ob robu vrha G20 v Brisbanu v Avstraliji podali predsednik ZDA Barack Obama, predsednik Komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik vlade Združenega kraljestva David Cameron, nemška predsednica vlade Angela Merkel, francoski predsednik François Hollande, italijanski predsednik vlade Matteo Renzi in španski predsednik vlade Mariano Rajoy(4),

– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014(5),

– ob upoštevanju političnih smernic predsednika Junckerja z dne 15. julija 2014, namenjenih prihodnji Komisiji, z naslovom „Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe“(6),

– ob upoštevanju sporočila Komisije kolegiju Komisije z dne 25. novembra 2014 o preglednosti v pogajanjih o TTIP (C(2014)9052)(7) ter sklepov Komisije z dne 25. novembra 2014 o objavi informacij o sestankih med člani Komisije in organizacijami samozaposlenih (C(2014)9051) in o objavi informacij o sestankih med generalnimi direktorji Komisije in organizacijami samozaposlenih (C(2014)9048), sodb in mnenj Sodišča Evropske unije (C-350/12 P, 2/13, 1/09) o dostopu do dokumentov institucij in sklepa evropske varuhinje človekovih pravic z dne 6. januarja 2015 o zaključku preiskave na lastno pobudo (OI/10/2014/RA) o ravnanju Evropske komisije v zvezi z zahtevki za informacije in dostop do dokumentov (preglednost),

– ob upoštevanju skupne izjave Energetskega sveta EU-ZDA z dne 3. decembra 2014(8),

– ob upoštevanju celostnega pristopa EU na področju varnosti hrane („od vil do vilic“) iz leta 2004(9),

– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 13. januarja 2015 o spletnem javnem posvetovanju o zaščiti vlagateljev in reševanju sporov med vlagatelji in državo v sporazumu TTIP (SWD(2015)0003),

– ob upoštevanju besedilnih predlogov EU, vloženih za razpravo z ZDA v krogih pogajanj o sporazumu TTIP, zlasti tistih, katerim je bila odstranjena oznaka tajnosti in jih je objavila Komisija, med drugim dokumentov o stališču EU z naslovi „Regulativna vprašanja TTIP – strojna industrija“(10), „Testni primer o funkcionalni enakovrednosti: predlagana metodologija za regulativno enakovrednost avtomobilske industrije“(11) in „Poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju/delo in okolje: dokument EU o ključnih vprašanjih in elementih za določbe v TTIP(12), pa tudi besedilnih predlogov o tehničnih ovirah v trgovini(13), sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih(14), carini in spodbujanju trgovine(15), malih in srednjih podjetjih(16), morebitnih določbah o konkurenci(17), morebitnih določbah o državnih podjetjih in podjetjih, ki imajo posebne ali izključne pravice ali privilegije(18), morebitnih določbah o subvencijah(19), reševanju sporov(20) in izhodiščnih določbah o regulativnem sodelovanju(21),

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (ECOS-V-063), sprejetega na 110. plenarnem zasedanju (11.–13. februarja 2015), in mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 4. junija 2014 z naslovom „Čezatlantski trgovinski odnosi in stališče EESO do okrepljenega sodelovanja in morebitnega sporazuma o prosti trgovini med EU in ZDA“,

– ob upoštevanju končnega poročila o metodologiji in vsebini ocenjevanja z dne 28. aprila 2014, ki ga je za Komisijo pripravilo podjetje ECORYS, z naslovom „Ocena učinka na vzdržnost trgovine v podporo pogajanjem o celovitem sporazumu o trgovini in naložbah med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike“(22),

– ob upoštevanju poročila Komisije o ovirah za trgovino in naložbe za leto 2015 (COM(2015)0127)(23),

– ob upoštevanju dokumenta z naslovom „Podrobno ovrednotenje ocene učinka čezatlantskega partnerstva na področju trgovine in naložb med EU in ZDA, ki jo je pripravila Evropska komisija“, ki ga je aprila 2014 za Parlament objavil CEPS,

– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti z dne 23. oktobra 2012 o trgovinskih in gospodarskih odnosih z Združenimi državami(24), z dne 23. maja 2013 o pogajanjih EU z Združenimi državami Amerike o trgovini in naložbah(25) ter z dne 15. januarja 2015 o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2013(26),

– ob upoštevanju členov 108(4) in 52 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve, Odbora za peticije (A8-0175/2015),

A. ker sta izvoz na osnovi trgovine in rast na osnovi naložb glavni gonili zaposlovanja in gospodarske rasti, ki ne zahtevata vladnih naložb;

B. ker je BDP Unije močno odvisen od trgovine in izvoza, ker ima koristi od trgovine in naložb, podrejenih pravilom, in ker bi ambiciozen in uravnotežen sporazum z ZDA moral prispevati k ponovni industrializaciji Evrope in izpolnitvi cilja za leto 2020 glede povečanja odstotka BDP EU, ki ga ustvari industrija, s 15 % na 20 %; ker bi lahko sporazum ustvaril priložnosti zlasti za mala in srednja podjetja, mikropodjetja (v skladu z opredelitvijo iz priporočila Komisije 2003/361/ES), grozde in podjetniške mreže, ki jih netarifne ovire nesorazmerno bolj prizadenejo kot večja podjetja, saj slednjim ekonomija obsega omogoča lažji dostop do trgov na obeh straneh Atlantika; ker ima sporazum med največjima gospodarskima blokoma na svetu potencial za oblikovanje standardov, norm in pravil, ki bodo sprejeti na svetovni ravni, ki bodo koristili tudi tretjim državam in bodo preprečili še večjo razdrobljenost svetovne trgovine; ker bodo v primeru, da sporazum ne bo sprejet, to vlogo prevzele tretje države, ki imajo drugačne standarde in vrednote;

C. ker je devet držav članic Evropske unije že podpisalo bilateralne sporazume z ZDA, ki bodo lahko zgled dobre prakse pri sklenitvi sporazuma TTIP, da bo mogoče v slednjem preprosteje odpraviti ovire, na katere so te države članice naletele;

D. ker nedavne krize na mejah EU in svetovni dogodki pričajo o tem, da je treba vlagati v svetovni red in sistem, temelječ na pravilih in vrednotah;

E. ker je zaradi vse večje medsebojne povezanosti svetovnih trgov bistveno, da oblikovalci politik določijo način, kako bodo ti trgi vzajemno delovali, in slednjega spodbujajo; in ker so ustrezna trgovinska pravila in odprava nepotrebnih ovir bistveni za ustvarjanje dodane vrednosti ob sočasnem vzdrževanju in razvoju trdne, konkurenčne in raznolike industrijske baze v Evropi;

F. ker so poskusi EU, da bi se soočila z izzivi podnebnih sprememb, zaščite okolja in varstva potrošnikov, povzročili visoke regulativne stroške za podjetja EU, kar utegne poleg dragih energentov in elektrike – če ta problem v sporazumu TTIP ne bo rešen – pospešiti delokalizacijo, deindustrializacijo in izgubo delovnih mest, s tem pa ogroziti ponovno industrializacijo in zaposlovanje v EU, kar pomeni, da ne bodo uresničeni prav tisti politični cilji, ki jih EU skuša doseči s predpisi;

G. ker bi dobro zasnovan trgovinski sporazum lahko pomagal pri izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja globalizacija; ker se trden in ambiciozen sporazum ne bi smel zgolj osredotočati na zmanjšanje carinskih tarif in netarifnih ovir, ampak bi moral biti tudi orodje za zaščito delavcev, potrošnikov in okolja; ker je tak trgovinski sporazum priložnost za vzpostavitev okvira s poostritvijo pravil v skladu z našimi skupnimi vrednotami, da bi preprečili socialni in okoljski damping in poskrbeli za visoko raven varstva potrošnikov v skladu s skupnim ciljem neovirane in poštene konkurence,

H. ker bi bilo treba kljub dejstvu, da so skupni visoki standardi v interesu potrošnikov, poudariti, da je njihovo približevanje smiselno tudi za podjetja, saj se višji stroški, ki izhajajo iz višjih standardov, izravnajo z večjimi ekonomijami obsega na potencialnem trgu z 850 milijoni potrošnikov;

I. ker so prejšnji trgovinski sporazumi prinesli precejšnje koristi za evropsko gospodarstvo, vendar je težko oceniti dejanski učinek sporazuma TTIP na gospodarstvi EU in ZDA ter napovedovati, dokler pogajanja še trajajo, ugotovitve iz študij pa si nasprotujejo; ker TTIP sam ne bo rešil dolgotrajnih strukturnih gospodarskih težav v EU in odpravil njihovih vzrokov, temveč bi ga bilo treba razumeti kot del širše evropske strategije za ustvarjanje delovnih mest in rasti, pričakovanja v zvezi z njim pa bi morala biti sorazmerna z ambicioznostjo ciljev, opredeljenih na pogajanjih;

J. ker so posledice ruskega embarga jasno pokazale, da ima kmetijstvo še vedno geopolitično vlogo, da je dostop do različnih kmetijskih trgov pomemben in da potrebujemo trdno in strateško trgovinsko partnerstvo z zanesljivimi trgovinskimi partnerji;

K. ker je za evropsko kmetijstvo pomembno, da se sklene vzajemno koristen trgovinski sporazum z ZDA, s katerim bo Evropa izboljšala svoj položaj ključnega akterja na svetovnem trgu, ne da bi pri tem ogrozila sedanje kakovostne standarde evropskih kmetijskih proizvodov in njihove prihodnje izboljšave, ob tem pa ohranila evropski kmetijski model ter zagotovila njegovo gospodarsko in družbeno izvedljivost;

L. ker trgovina in naložbeni tokovi niso sami sebi namen in ker so blaginja navadnih državljanov, delavcev in potrošnikov ter boljše priložnosti za podjetja kot gonila rasti in zaposlovanja referenčna vrednost za trgovinski sporazum; ker bi moral biti sporazum TTIP model za dobre trgovinske sporazume, ki izpolnjujejo te zahteve, da bo služil kot zgled za prihodnja pogajanja z drugimi trgovinskimi partnerji;

M. ker je pri pogajanjih potrebna določena zaupnost, da se lahko doseže kakovosten izid, vendar zaradi omejene preglednosti pri teh pogajanjih v preteklosti ni bilo dovolj demokratičnega nadzora nad pogajalskim procesom;

N. ker je predsednik Juncker v svojih političnih smernicah jasno zapisal, da želi uravnotežen in razumen trgovinski sporazum z Združenimi državami in da lahko EU in ZDA naredijo še veliko več za vzajemno priznanje proizvodnih standardov ali pripravo čezatlantskih standardov, vendar EU ne bo žrtvovala svojih standardov na področju varnosti (hrane), zdravja, zdravja živali, socialne varnosti, varstva okolja in podatkov ali kulturne raznolikosti; opozoril pa je tudi, da se o varnosti hrane, ki jo uživamo, varstvu osebnih podatkov Evropejcev in storitvah splošnega pomena ni mogoče pogajati, razen če je cilj teh pogajanj višja raven zaščite;

O. ker je pomembno zagotoviti zadovoljiv zaključek pogajanj o varnem pristanu in krovnem sporazumu o varstvu podatkov;

P. ker je predsednik Juncker v svojih političnih smernicah tudi jasno navedel, da ne bo sprejel, da se jurisdikcija sodišč v državah članicah EU omeji s posebnimi ureditvami za spore z vlagatelji; ker tri evropske institucije zdaj, ko so na voljo rezultati javnega posvetovanja o zaščiti naložb in reševanju sporov med vlagatelji in državo v TTIP, na osnovi kritičnih in konstruktivnih prispevkov same in v medsebojnem sodelovanju ter v stikih s civilno družbo in podjetniškim sektorjem preučujejo, kako bi najbolje zaščitili naložbe in enakopravno obravnavali vlagatelje, ne da bi pri tem žrtvovali pravico držav do urejanja s predpisi;

Q. ker Parlament v celoti podpira tako odločitev Sveta o preklicu tajnosti pogajalskih smernic kot pobudo Komisije za preglednost; ker se je med razgreto javno razpravo o TTIP v Evropi pokazalo, da morajo biti pogajanja o tem sporazumu bolj transparentna in vključujoča, da morajo upoštevati pomisleke evropskih državljanov in da je treba o njihovih rezultatih obveščati širšo javnost;

R. ker pogovori med ZDA in EU potekajo od julija 2013, vendar doslej še ni bil dosežen dogovor o skupnem besedilu, zato je to pravi trenutek za premislek o sedanji situaciji;

S. ker bo TTIP po pričakovanjih mešan sporazum, ki ga bodo morali ratificirati Evropski parlament in vseh 28 držav članic EU;

1. je prepričan, da sta EU in ZDA ključna strateška partnerja; poudarja, da je čezatlantsko partnerstvo na področju trgovine in naložb (TTIP) najpomembnejši trenutni projekt EU-ZDA in bi moralo dati nov zagon čezatlantskemu partnerstvu kot celoti, kar presega trgovinske vidike; poudarja, da bo imela uspešna sklenitev tega sporazuma velik geopolitični pomen;

2. naslovi naslednja priporočila na Komisijo:

	(a)	v zvezi s področjem uporabe in širšim okvirom:
	(i)	zagotovi naj, da bodo transparentna pogajanja o TTIP vodila k celovitemu, ambicioznemu in uravnoteženemu sporazumu o trgovini in naložbah, ki bo temeljil na visokih standardih, spodbujal trajnostno rast s koristmi za vse države članice ter vzajemnimi in obojestranskimi koristmi za partnerici, podpiral ustvarjanje delovnih mest visoke kakovosti za evropske državljane, neposredno koristil evropskim potrošnikom, povečal mednarodno konkurenčnost in zagotovil nove priložnosti za podjetja EU, zlasti mala in srednja; vsebina in izvajanje sporazuma sta pomembnejša od hitrosti pogajanj;
	(ii)	poudari naj, da pogajanja o TTIP zadevajo tri glavna področja – občutno izboljšanje vzajemnega dostopa do trga (za blago, storitve, naložbe in javna naročila na vseh vladnih ravneh), zmanjšanje netarifnih ovir in večjo usklajenost regulativnih ureditev ter pripravo skupnih pravil za obravnavanje skupnih izzivov in priložnosti svetovne trgovine – in da so vsa ta področja enako pomembna kot sestavine celovitega svežnja; sporazum TTIP bi moral biti ambiciozen in zavezujoč na vseh vladnih ravneh na obeh straneh Atlantika, voditi bi moral k pristni odprtosti trga na vzajemni osnovi in spodbujanju trgovine, posebno pozornost pa bi moral nameniti strukturnim ukrepom za doseganje tesnejšega čezatlantskega sodelovanja ob spoštovanju regulativnih standardov in varstva potrošnikov ter preprečevanju socialnega, javnofinančnega in okoljskega dampinga;
	(iii)	upošteva naj strateški pomen gospodarskih odnosov med EU in ZDA nasploh ter še posebej sporazuma TTIP, med drugim kot priložnosti za spodbujanje načel in vrednot, ki so vpete v okvir, temelječ na pravilih, in ki si jih EU in ZDA delijo in cenijo, in za pripravo skupnih pristopov in vizije glede svetovne trgovine, naložb in trgovinskih vprašanj, kot so visoki standardi, norme in predpisi, da bi oblikovali širšo čezatlantsko vizijo in skupen niz strateških ciljev; upošteva naj tudi, da je TTIP zaradi velikosti čezatlantskega trga priložnost za oblikovanje in ureditev mednarodne trgovine, da bosta lahko oba bloka cvetela v medsebojno povezanem svetu;
	(iv)	zlasti zaradi nedavnega pozitivnega razvoja v Svetovni trgovinski organizaciji (STO) naj zagotovi, da bo sporazum z ZDA služil kot vmesni korak za širša trgovinska pogajanja in da ne bo pogojeval procesa v STO ali mu nasprotoval; bilateralni in plurilateralni trgovinski sporazumi bi morali v splošnem veljati za drugo najboljšo možnost in ne bi smeli preprečevati prizadevanj za pomembne izboljšave na multilateralni ravni; TTIP mora omogočiti sinergije z drugimi trgovinskimi sporazumi, o katerih trenutno potekajo pogajanja;
	(v)	upošteva naj, da je v skladu s PDEU trgovinska politika EU sestavni del zunanjega delovanja Unije nasploh, zato naj oceni posledice dokončnega sporazuma in se zaveda tako priložnosti, kot je lažji dostop do trga zaradi skupnih čezatlantskih standardov, kot tveganj, na primer preusmeritve trgovine iz držav v razvoju zaradi izgube tarifnih preferencialov;
	(vi)	poskrbi naj, da bo sporazum z vključitvijo pravno zavezujoče in odložilne klavzule o človekovih pravicah kot standardnega dela vseh trgovinskih sporazumov EU s tretjimi državami zagotavljal popolno spoštovanje standardov EU na področju temeljnih pravic;
	(b)	glede dostopa do trga:
	(i)	zagotovi naj, da bodo ponudbe za dostop do trga na različnih področjih vzajemne in enako ambiciozne in da bodo izpolnjevale pričakovanja obeh strani, pri čemer bodo različni predlogi na teh področjih uravnoteženi;
	(ii)	prizadeva naj si za odpravo vseh carinskih tarif ob upoštevanju dejstva, da je na obeh straneh vrsta občutljivih kmetijskih in industrijskih proizvodov, pri katerih se bo treba v pogajalskem procesu dogovoriti o izčrpnih seznamih; za najbolj občutljive proizvode naj predvidi ustrezna prehodna obdobja in kvote, v redkih primerih pa izključitev, ob upoštevanju, da so stroški proizvodnje teh izdelkov v EU zaradi predpisov višji;
	(iii)	v skladu z jasnim pogajalskim mandatom naj poskrbi, da bo v sporazum vključena zaščitna klavzula, ki se bo uporabila, če bo zaradi porasta uvoza določenega blaga domači proizvodnji grozila velika škoda, s posebnim poudarkom na proizvodnji živil, energijsko intenzivnih sektorjih in sektorjih, kjer prihaja do selitve virov CO2, sektorju surovin ter kovinski in kemični proizvodnji v EU;
	(iv)	upošteva naj, da je EU največje trgovinsko območje v svetovnem merilu, zato je v njenem velikem interesu, da v visoko specializiranem sektorju storitev, na primer na področjih inženirskih in drugih strokovnih storitev ter telekomunikacijskih, finančnih in prometnih storitev, ravna ofenzivno;
	(v)	trg storitev naj odpre na osnovi „hibridnih“ seznamov, in sicer pozitivnega seznama, na katerem so izrecno navedene storitve, ki jih lahko ponudijo tuja podjetja, nove storitve so izključene, hkrati pa se zagotavlja, da se morebitne klavzule o mirovanju ali zaskočne klavzule (ratchet clauses) uporabljajo samo pri določbah o nediskriminaciji, da omogočajo dovolj prožnosti, da bo lahko javnost spet prevzela nadzor nad storitvami splošnega gospodarskega pomena, in da se pri tem upošteva tudi pojav novih in inovativnih storitev, ter negativnega seznama za nacionalno obravnavo;
	(vi)	upošteva naj, da bi bilo treba na pogajanjih temeljito obravnavati in odpraviti sedanje omejitve pri pomorskih in letalskih prevoznih storitvah evropskih podjetij na podlagi ameriške zakonodaje, kot so zakon o trgovski mornarici (Jonesov akt), zakon o tujem poglabljanju dna plovnih poti, zvezni zakon o letalstvu in ameriški zakon o kabotaži v zračnem prometu, tudi v povezavi s kapitalskimi omejitvami za tuje lastništvo letalskih družb, ki resno omejujejo dostop družb EU do trga, pa tudi inovacije v ZDA;
	(vii)	opre naj se na skupno izjavo, ki izraža jasno namero pogajalcev, da bodo iz področja uporabe TTIP izključili sedanje in prihodnje storitve splošnega pomena ter storitve splošnega gospodarskega pomena (kar zajema oskrbo z vodo, zdravstvo, sisteme socialne varnosti in izobraževanje, a ni omejeno nanje), tako da bodo nacionalni in lokalni organi obdržali popolno pravico do uvajanja, sprejemanja, ohranjanja in odpravljanja vseh ukrepov, povezanih z naročanjem, organizacijo, financiranjem in zagotavljanjem javnih storitev, kakor je določeno v pogodbah, pa tudi v pogajalskem mandatu EU; ta izključitev bi morala veljati ne glede na to, kako se storitve zagotavljajo in financirajo;
	(viii)	močno naj si prizadeva za vzajemno priznavanje strokovnih kvalifikacij, zlasti z oblikovanjem pravnega okvira z zveznimi državami, ki imajo na tem področju regulativna pooblastila, da bi lahko strokovnjaki iz EU in ZDA delovali na obeh straneh Atlantika, prav tako pa bi olajšali mobilnost vlagateljev, strokovnjakov, visoko usposobljenih delavcev in tehnikov med EU in ZDA v sektorjih, ki jih zajema TTIP;
	(ix)	upošteva naj, da je poenostavitev vizumskih postopkov za evropske ponudnike storitev in blaga osrednji element za izkoriščanje sporazuma, prav tako pa naj na pogajanjih poveča politični pritisk na ZDA, da bi zagotovila popolno vizumsko vzajemnost in enako obravnavo vseh državljanov držav članic EU brez diskriminacije pri vstopu v ZDA;
	(x)	pogajanja o dostopu do trga finančnih storitev naj združi s približevanjem finančnih predpisov na najvišji ravni, da se omogoči uvedba in združljivost predpisov, potrebnih za okrepitev finančne stabilnosti, zagotavljanje zadostnega varstva potrošnikov finančnih proizvodov in storitev ter podporo potekajočih prizadevanj za sodelovanje v drugih mednarodnih forumih, kot sta Baselski odbor za bančni nadzor in Odbor za finančno stabilnost; zagotovi naj, da prizadevanja za sodelovanje ne bodo omejevala regulativne in nadzorne suverenosti EU in držav članic, tudi njihove pravice, da prepovedo določene finančne proizvode in dejavnosti;
	(xi)	vzpostavi naj okrepljeno sodelovanje med EU, državami članicami in ZDA, ki bo vključevalo mehanizme za učinkovitejše mednarodno sodelovanje, s katerim bi postavili višje svetovne standarde za boj proti finančnemu in davčnemu kriminalu in korupciji;
	(xii)	zagotovi naj, da pravni red EU na področju zasebnosti podatkov ne bo ogrožen zaradi liberalizacije pretoka podatkov, zlasti na področju e-trgovine in finančnih storitev, pri čemer naj upošteva relevantnost pretoka podatkov, ki je hrbtenica čezatlantske trgovine in digitalnega gospodarstva; kot osrednjo točko naj vključi celovito in nedvoumno horizontalno samostojno določbo, temelječo na členu XIV Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), ki bo v celoti izvzemala obstoječi in prihodnji pravni okvir EU za varstvo osebnih podatkov iz sporazuma brez vsakršnega pogojevanja, da mora biti skladna z drugimi deli sporazuma TTIP; o določbah, ki se nanašajo na tok osebnih podatkov, naj se pogaja samo, če se na obeh straneh Atlantika v celoti uporabljajo in spoštujejo pravila EU o varstvu podatkov, pri tem pa naj sodeluje z ZDA, da bi tretje države po vsem svetu spodbudili k sprejetju podobnih visokih standardov varstva podatkov;
	(xiii)	upošteva naj, da bi utegnila biti privolitev Evropskega parlamenta h končnemu sporazumu TTIP ogrožena, če ne bodo povsem opuščene dejavnosti vsesplošnega množičnega nadzora in če ne bo najdena primerna rešitev za pravico do zasebnosti podatkov državljanov EU, vključno z upravnimi in pravnimi sredstvi, kot je navedeno v odstavku 74 zgoraj omenjene resolucije Parlamenta z dne 12. marca 2014(27);
	(xiv)	zagotovi naj, da bo zaupanje med EU in ZDA, ki je zelo uplahnelo zaradi škandalov z množičnim nadzorom, hitro in v celoti obnovljeno;
	(xv)	vključi naj ambiciozno poglavje o konkurenci, ki bo zagotovilo ustrezno spoštovanje evropske zakonodaje o konkurenci, zlasti v digitalnem svetu; zagotovi naj, da bodo lahko zasebne družbe pošteno tekmovale z družbami v državni lasti ali pod državnim nadzorom; zagotovi naj, da bodo državne subvencije zasebnim podjetjem regulirane in da bo zanje veljal pregleden nadzorni sistem;
	(xvi)	pozove naj k svobodni konkurenci in razvoju digitalnega gospodarstva, ki je po svoji naravi sicer svetovno, vendar ima glavni oporišči v EU in ZDA; v pogajanjih naj poudari, da mora biti digitalno gospodarstvo osrednji element čezatlantskega trga, ki bo spodbudil rast svetovnega gospodarstva in še nadalje odprl svetovne trge;
	(xvii)	upošteva naj, da je v zvezi s storitvami informacijske družbe in telekomunikacijskimi storitvami zlasti pomembno, da se v sporazumu TTIP zagotovijo enaki konkurenčni pogoji ter enakopraven in pregleden dostop do trga ZDA za storitvena podjetja iz EU, temelječ na vzajemnosti, ter da se ponudnike storitev iz ZDA obveže, da bodo pri nudenju storitev v Evropi ali evropskim potrošnikom spoštovali vse ustrezne industrijske in varnostne standarde ter potrošniške pravice;
	(xviii)	s pravno zavezujočo splošno klavzulo, ki bo veljala za celoten sporazum, naj ob popolnem spoštovanju konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja zagotovi, da bosta podpisnici obdržali pravico do sprejemanja ali ohranjanja vseh ukrepov (zlasti tistih regulativne in/ali finančne narave) v zvezi z varstvom ali spodbujanjem kulturne in jezikovne raznolikosti, v skladu z ustreznimi členi, kakor so določeni v Pogodbi o delovanju Evropske unije, pa tudi s svobodo in pluralnostjo medijev, ne glede na tehnologijo ali distribucijsko platformo, ki se uporablja, in ob upoštevanju dejstva, da mandat, ki so ga Evropski komisiji podelile države članice, izrecno izključuje avdiovizualne storitve;
	(xix)	navede naj, da nič v sporazumu ne bo vplivalo na zmožnost EU ali njenih držav članic za subvencioniranje ali nudenje finančne podpore za kulturno industrijo, pa tudi za kulturne, izobraževalne, avdiovizualne in tiskovne storitve;
	(xx)	potrdi naj, da obveznosti po tem sporazumu ne bodo posegale v sistem enotne cene knjige ter oblikovanje cen časnikov in revij;
	(xxi)	s splošno določbo naj zagotovi pravico držav članic EU do sprejetja ali ohranitve ukrepov za zagotavljanje vseh izobraževalnih in kulturnih storitev, ki so nepridobitne narave in/ali se delno ali povsem financirajo z javnimi sredstvi ali kakršno koli državno podporo, in naj tudi zagotovi, da bodo zasebno financirani tuji ponudniki izpolnjevali iste kakovostne in akreditacijske zahteve kot domači;
	(xxii)	poskrbi naj, da bo glede na zelo velik interes Evropskih podjetij, zlasti MSP, za nediskriminatorni dostop do tega trga v ZDA na zvezni in podzvezni ravni, na primer za gradbene storitve, gradbeništvo, prometno in energetsko infrastrukturo ter blago in storitve, zagotovljen ambiciozen pristop k poglavju o javnih naročilih, pri čemer pa je treba zagotoviti skladnost poglavja z novima direktivama EU o javnih naročilih in koncesijah, da bi v skladu z načelom vzajemnosti odpravili velik razkorak, ki trenutno vlada v odprtosti trgov javnih naročil na obeh straneh Atlantika, in sicer z bistvenim odprtjem trga ZDA (ki ga še vedno ureja zakon Buy American iz leta 1933) na zvezni in podzvezni ravni, pri tem pa se opirali na zaveze, sprejete v Sporazumu o javnih naročilih, in umikom omejitev, ki trenutno veljajo na zvezni, državni in lokalni ravni v ZDA; vzpostavi naj tudi mehanizme, ki bodo zagotavljali, da se bodo zaveze, ki jih sprejmejo zvezni organi ZDA, spoštovale na vseh političnih in upravnih ravneh;
	(xxiii)	naj, da bi oblikovali odprte, nediskriminatorne in predvidljive postopkovne zahteve, ki bi družbam iz EU in ZDA, zlasti MSP, pri potegovanju za javna naročila zagotavljale enakopraven dostop, zagotovi, da bodo ZDA povečale preglednost postopka presoje, ki se uporablja na njihovem ozemlju;
	(xxiv)	spodbuja naj sodelovanje med EU in ZDA na mednarodni ravni, da se uveljavijo skupni standardi trajnosti za javna naročila na vseh zveznih in podzveznih ravneh vlade, med drugim pri izvajanju nedavno revidiranega sporazuma o vladnih naročilih; spodbuja naj tudi sprejetje in upoštevanje standardov družbene odgovornosti podjetij, ki bi temeljili na smernicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalne družbe;
	(xxv)	zagotovi naj, da bodo zvezne države ZDA vključene v pogajalski proces, da bi dosegli pomembne rezultate pri odpiranju trga javnih naročil v ZDA za podjetja iz EU;
	(xxvi)	glede javnih naročil naj se zaveda občutljive narave področij obrambe in varnosti, in naj upošteva cilje, ki so jih določili voditelji držav in vlad na zasedanju Sveta za obrambo leta 2013 za spodbujanje oblikovanja evropskega varnostnega in obrambnega trga ter tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB);
	(xxvii)	zagotovi naj, da bodo pogajanja o pravilih o poreklu usmerjena v uskladitev pristopov EU in ZDA ter v oblikovanje učinkovitih pravil o poreklu, s čimer bi preprečili, da bi drugi sporazumi spodkopali pravila o poreklu; pogajanja naj vzame kot priložnost za premik v smeri skupnih standardov za obvezno označevanje porekla proizvodov; glede na to, da so bila sklenjena pogajanja o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu (CETA) med EU in Kanado in da utegne biti prostotrgovinski sporazum med EU in Mehiko nadgrajen, bo treba razmisliti o kumulaciji in področju njene uporabe; kljub temu naj upošteva, da je namen sporazuma TTIP olajšati trgovino s proizvodi, izdelanimi v ZDA in EU, ne pa omogočiti uvoza proizvodov iz tretjih držav, zato bo treba v posameznih primerih razmisliti o izključitvi nekaterih proizvodov, občutljivim panogam pa bi bilo treba omogočiti izključitev iz vseh vrst kumulacije;
	(xxviii)	zagotovi naj, da bo TTIP odprt sporazum, in poišče načine, na katere bo mogoče o dogodkih bolje obveščati pomembne partnerje, ki jih pogajanja o TTIP zanimajo zaradi sporazuma o carinski uniji z EU ali ZDA;
	(c)	glede regulativnega sodelovanja, skladnosti in netarifnih ovir:
	(i)	zagotovi naj, da bo poglavje o regulativnem sodelovanju spodbujalo pregledno, učinkovito, konkurenčnosti naklonjeno gospodarsko okolje z določanjem in preprečevanjem morebitnih prihodnjih netarifnih ovir za trgovino, ki nesorazmerno vplivajo na MSP, ter olajševanjem trgovine in naložb ob hkratnem razvijanju in zagotavljanju najvišje ravni zaščite v zakonodaji na področju zdravja in varnosti v skladu s previdnostnim načelom iz člena 191 PDEU, potrošnikov, dela, okolja in dobrega počutja živali ter kulturne raznolikosti, ki obstaja v EU; ob popolnem spoštovanju regulativne neodvisnosti naj podpira oblikovanje strukturiranega dialoga in sodelovanje med regulatorji, in sicer na čim bolj pregleden način in ob sodelovanju deležnikov; vključi naj horizontalna pravila o regulativni skladnosti in preglednosti, da bi oblikovali in začeli izvajati učinkovite, stroškovno ugodne in bolj združljive predpise za blago in storitve; pogajalci na obeh straneh morajo – na podlagi večletnih pogovorov na različnih forumih, tudi v čezatlantskem ekonomskem svetu in forumu za regulativno sodelovanje na visoki ravni – opredeliti in temeljito pojasniti, kateri tehnični postopki in standardi so bistveni in se ne smejo ogroziti, kateri so lahko umeščeni v skupni pristop, katera so področja, kjer je zaželeno medsebojno priznavanje na podlagi skupnih visokih standardov in zanesljivega sistema tržnega nadzora, in katera so tista, kjer je mogoča samo boljša izmenjava informacij, s čimer naj zagotovi tudi, da ne bo vpliva na standarde, ki jih je treba določiti na področjih, na katerih se zakonodaje ali standardi v ZDA zelo razlikujejo od tistih v EU, na primer pri izvajanju veljavne (okvirne) zakonodaje (npr. uredba REACH) ali sprejemanju novih zakonov (npr. kloniranje), ali na prihodnje opredelitve, ki vplivajo na raven zaščite (npr. kemikalije, ki motijo delovanje endokrinih žlez); zagotovi naj, da nobene določbe o regulativnem sodelovanju v TTIP ne bodo določile procesnih zahtev za sprejetje aktov Unije, na katere se nanaša, niti iz njih ne bodo izhajale izvršljive pravice v zvezi s tem;
	(ii)	pogajanja o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter ukrepih glede tehničnih ovir v trgovini naj opre na ključna načela iz večstranskih sporazumov o teh ukrepih, prav tako pa naj zaščiti evropske sanitarne in fitosanitarne standarde in postopke; v prvi vrsti naj se osredotoči na ukinitev ali bistveno zmanjšanje precej obremenjujočih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, tudi s tem povezanih uvoznih postopkov; zagotovi naj predvsem, da se predhodna odobritev, obvezni protokoli ali predcarinski pregledi ne bodo uveljavljali kot trajni uvozni ukrepi; poveča naj preglednost in odprtost, doseže vzajemno priznavanje enakovrednih standardov, zagotovi izmenjavo primerov najboljše prakse, okrepi dialog med regulatorji in deležniki ter sodelovanje v mednarodnih organih za določanje standardov; v pogajanjih o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter ukrepih glede tehničnih ovir v trgovini naj zagotovi, da visoki standardi, ki zagotavljajo varnost hrane ter zaščito življenj oziroma zdravja ljudi, živali ali rastlin v EU, ne bodo nikakor ogroženi;
	(iii)	prizna naj, da na področjih, na katerih imajo EU in ZDA zelo različna pravila, dogovor ne bo dosežen, na primer pri javnih storitvah zdravstvenega varstva, gensko spremenjenih organizmih, uporabi hormonov v govedoreji, uredbi REACH in njenem izvajanju ter kloniranju živali za rejo, zato naj se o teh vprašanjih ne pogaja;
	(iv)	spodbudi naj stran ZDA, da umakne prepoved uvoza govejega mesa iz EU;
	(v)	kar zadeva poglavje o horizontalnem regulativnem sodelovanju, naj spodbuja dvostransko sodelovanje med regulativnimi organi, da bi preprečili nepotrebno odstopanje, zlasti ko gre za nove tehnologije in storitve, saj bo to koristilo evropski in ameriški konkurenčnosti in izbiri potrošnikov; to naj doseže z boljšo izmenjavo informacij, prav tako pa naj izboljša sprejemanje in izvajanje mednarodnih instrumentov, ob upoštevanju načela subsidiarnosti in na podlagi uspešnih mednarodnih izkušenj, kot so standardi ISO ali delo v Svetovnem forumu za usklajevanje pravilnikov o vozilih (WP.29) pod okriljem Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE); ne pozabi naj, da bi bilo priznavanje enakovrednosti največjega možnega števila predpisov o varnosti vozil na podlagi preverjene enakovredne ravni zaščite eden od najpomembnejših dosežkov sporazuma; uveljavi naj, da bo predhodna ocena učinka regulativnega akta poleg učinka na trgovino in naložbe merila tudi vpliv na potrošnike in okolje; spodbuja naj regulativno usklajevanje, ne da bi s tem ogrožal legitimne regulativne in politične cilje ter pristojnosti zakonodajalcev EU in ZDA;
	(vi)	prizadeva si naj za nadaljnje zagotavljanje visoke stopnje varnosti proizvodov v Uniji in odpravo nepotrebnega podvajanja preskušanja, ki povzroča tratenje sredstev, zlasti za proizvode z nizkim tveganjem;
	(vii)	naj obravnava carinska vprašanja, ki presegajo pravila iz sporazuma STO o lajšanju trgovine, in poudari, da si je treba, da bi dosegli dejansko odpravo upravnih ovir, prizadevati za kar največjo stopnjo regulativne usklajenosti glede carin ter politik in praks, povezanih z mejami;
	(viii)	v kontekstu prihodnjega regulativnega sodelovanja naj jasno opredeli, kateri ukrepi zadevajo tehnične ovire v trgovini ter dvojno ali odvečno upravno breme in formalnosti in kateri so povezani s temeljnimi standardi in ureditvami oziroma postopki, namenjenimi cilju javne politike;
	(vix)	v celoti naj spoštuje uveljavljene regulativne sisteme na obeh straneh Atlantika, pa tudi vlogo Evropskega parlamenta v procesu odločanja EU in demokratični nadzor, ki ga opravlja v zvezi z regulativnim procesom EU, ko se oblikuje okvir za prihodnje sodelovanje, hkrati pa naj skrbi za kar največjo preglednost in uravnoteženo sodelovanje deležnikov v posvetih, ki se organizirajo med oblikovanjem predlogov ureditve, pri čemer se ne sme zavlačevati evropskega zakonodajnega postopka; naj določi vlogo, sestavo in pravni status Sveta za regulativno sodelovanje, pri čemer mora upoštevati, da bi vsako neposredno in obvezno izvajanje njegovih priporočil predstavljalo kršitev zakonodajnih postopkov, ki jih predpisujejo pogodbe; naj prav tako poskrbi, da bodo nacionalni, regionalni in lokalni organi lahko še zmeraj v celoti sprejemali lastno politiko, zlasti socialno in okoljsko;
	(d)	glede pravil:
	(i)	pogajanja o dostopu do trga in regulativnem sodelovanju naj združi z oblikovanjem ambicioznih pravil in načel, pri tem pa upošteva, da ima vsak steber posebej občutljiva področja, med drugim na področjih trajnostnega razvoja, energetike, malih in srednjih podjetij, naložb in družb v lasti države;
	(ii)	zagotovi naj, da bo poglavje o trajnostnem razvoju zavezujoče in izvršljivo ter namenjeno popolni in učinkoviti ratifikaciji, izvajanju in uveljavljanju osmih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela in njihove vsebine, agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela in temeljnih mednarodnih okoljskih sporazumov; določbe morajo biti usmerjene k dodatnemu povečanju zaščite z delovnimi in okoljskimi standardi; ambiciozno poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju mora vključevati tudi pravila o družbeni odgovornosti podjetij, ki bi temeljila na smernicah OECD za večnacionalne družbe, ter jasno strukturiranim dialogom s civilno družbo;
	(iii)	zagotovi naj, da delovni in okoljski standardi ne bodo omejeni na poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, ampak v enaki meri upoštevani tudi na drugih področjih sporazuma, kot so naložbe, trgovina s storitvami, regulativno sodelovanje in javna naročila;
	(iv)	poskrbi naj za izvršljivost delovnih in okoljskih standardov na osnovi izkušenj z obstoječimi prostotrgovinskimi sporazumi EU in ZDA ter nacionalno zakonodajo; zagotovi naj, da se bo za izvajanje delovnih določb ter za njihovo spoštovanje uporabljal učinkovit postopek spremljanja, ki vključuje socialne partnerje in predstavnike civilne družbe, pa tudi splošni mehanizem za reševanje sporov, ki velja za celoten sporazum;
	(v)	ob popolnem upoštevanju nacionalne zakonodaje naj zagotovi, da bodo imeli zaposleni v čezatlantskih družbah, ki so registrirane v skladu z zakonodajo držav članic EU, dostop do informacij in možnost posvetovanja v skladu z direktivo o evropskem svetu delavcev;
	(vi)	poskrbi naj, da se bo gospodarski, zaposlitveni, družbeni in okoljski vpliv sporazuma TTIP preučil tudi s temeljito in objektivno predhodno oceno učinka na vzdržnost trgovine, pri čemer se bo v celoti spoštovala direktiva EU o oceni učinka na vzdržnost trgovine, v postopku pa bodo jasno in strukturirano sodelovali vsi ustrezni deležniki, tudi civilna družba; poziva Komisijo, naj za vsako državo članico opravi poglobljeno primerjalno oceno učinka ter oceni konkurenčnost sektorjev EU s sektorji v ZDA, da bi pripravila projekcije o zmanjšanju oziroma povečanju števila delovnih mest v prizadetih sektorjih držav članic, pri čemer bi se lahko stroški prilagoditve delno pokrili s sredstvi EU in držav članic;
	(vii)	ohrani naj cilj, da se bo posebno poglavje namenilo energiji, vključno z industrijskimi surovinami; zagotovi naj, da bosta strani med pogajanji preučili načine za spodbujanje energetskega izvoza, da bi tako sporazum TTIP odpravil vse še obstoječe omejitve izvoza goriva, vključno z zemeljskim plinom in surovo nafto, med trgovinskima partnerjema, s čimer bi ustvarili konkurenčen, pregleden in nediskriminatoren energetski trg in podprli diverzifikacijo energetskih virov, prispevali k varnosti oskrbe in spodbudili znižanje cen, obenem pa poudarja, da mora poglavje o energiji vsebovati jasna zagotovila, da okoljski standardi in cilji podnebnih ukrepov EU ne bodo ogroženi; naj spodbuja sodelovanje med EU in ZDA, da bi odpravili davčne olajšave za gorivo v komercialnem letalstvu v skladu z zavezami G20 glede postopne ukinitve subvencij za fosilna goriva;
	(viii)	zagotovi naj, da noben sporazum ne bo posegal v pravico partnerjev, da določata in urejata področje raziskovanja, izkoriščanja in pridobivanja virov energije, in da se bo po odločitvi za izkoriščanje nekega vira uveljavilo načelo nediskriminacije; ne pozabi naj, da v skladu s previdnostnim načelom nobena določba v sporazumu ne sme spodkopavati zakonitih nediskriminatornih demokratičnih odločitev v zvezi s proizvodnjo energije; zagotovi naj, da se bo dostop do surovin in energije enakopravno zagotavljal podjetjem iz EU in ZDA in da se bodo spoštovali tudi standardi kakovosti za energetske proizvode, vključno s tistimi, ki se nanašajo na vpliv na emisije CO2, na primer standard, določen v direktivi o kakovosti goriv;
	(ix)	zagotovi naj, da bo sporazum TTIP naklonjen uporabi in pospeševanju zelenega blaga in storitev, tudi z olajševanjem njihovega razvoja, in poenostavitvi njihovega uvoza in izvoza, saj bo mogoče tako izkoristiti velike možnosti za okoljski in gospodarski dobiček, ki jih ponuja čezatlantsko gospodarstvo, in dopolniti potekajoča plurilateralna pogajanja o sporazumu o zelenem blagu, s katerim bi prispevali k boju proti globalnemu segrevanju in ustvarili nova delovna mesta v zelenem gospodarstvu;
	(x)	poskrbi naj, da bo sporazum TTIP služil kot forum za razvoj ambicioznih in zavezujočih skupnih standardov trajnosti pri proizvodnji energije, ob nenehnem upoštevanju in spoštovanju obstoječih standardov obeh strani, na primer iz direktiv EU o označevanju z energijskimi nalepkami in o okoljsko primerni zasnovi, prav tako pa naj poišče načine za izboljšanje sodelovanja na področju energetskih raziskav, razvoja in inovacij ter spodbujanja nizkoogljične in okolju prijazne tehnologije;
	(xi)	zagotovi naj, da bo TTIP prispeval k trajnostnemu upravljanju ribolovnih virov, zlasti s sodelovanjem med podpisnicama pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;
	(xii)	zagotovi naj, da bo sporazum TTIP vseboval posebno poglavje o malih in srednjih podjetjih, ki bo temeljil na skupni predanosti obeh pogajalskih strani in bo usmerjen v ustvarjanje novih priložnosti za evropska mala in srednja podjetja (vključno z mikropodjetji) v ZDA, na podlagi dejanskih izkušenj, o katerih poročajo izvozniki MSP, na primer z odpravo zahtev za dvojno potrjevanje, z oblikovanjem spletnega informacijskega sistema o različnih ureditvah in primerih najboljše prakse, z olajšanje dostopa MSP do sistemov podpore, z uvedbo hitrih postopkov na mejah in z odpravo najvišjih tarif, ki še obstajajo; uvesti bi moral tudi mehanizme, s katerimi bi obe strani skupaj spodbujali sodelovanje malih in srednjih podjetij v čezatlantski trgovini in naložbah, na primer s skupno enotno točko zanje, pri ustanovitvi katere bi imeli pomembno vlogo deležniki MSP, na točki pa bi bilo mogoče dobiti posebne informacije, potrebne za izvoz, uvoz ali naložbe v ZDA, vključno z informacijami o carinah, davkih, predpisih, carinskih postopkih in tržnih priložnostih;
	(xiii)	poskrbi naj, da bo sporazum TTIP vseboval celovito poglavje o naložbah, vključno z določbami o dostopu do trga in določbami o zaščiti naložb, ki bodo priznavale, da je mogoče z dostopom do kapitala spodbujati zaposlovanje in rast; poglavje o naložbah bi moralo zagotoviti enakopravno obravnavo pri ustanavljanju evropskih in ameriških podjetij na ozemlju druge strani ter obenem upoštevati občutljivo naravo nekaterih specifičnih sektorjev; ti bi morali poskrbeti, da bo Evropa še v večji meri postala cilj naložb, povečati zaupanje za naložbe iz EU v ZDA, prav tako pa obravnavati obveznosti in naloge vlagateljev, med drugim z uporabo načel OECD za večnacionalne družbe in načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah kot primerjalno merilo;
	(xiv)	zagotovi naj, da bodo določbe o zaščiti naložb zajemale le obdobje po ustanovitvi in se osredotočale na nacionalno obravnavo, državo z največjimi ugodnostmi, pravično in enakopravno obravnavo ter zaščito pred posredno in neposredno razlastitvijo, vključno s pravico do hitrega, ustreznega in učinkovitega nadomestila; standardi zaščite in opredelitve vlagateljev in naložb bi morali biti s pravnega vidika oblikovani natančno in varovati pravico do upravljanja v splošnem interesu, pojasniti pomen posredne razlastitve in preprečevati neupravičene ali neresne zahtevke; prost pretok kapitala bi moral biti skladen z določbami iz Pogodbe o EU in vključevati časovno neomejeno bonitetno izjemo v primeru finančne krize;
	(xv)	zagotovi naj, da bodo tuji vlagatelji obravnavani pravično, hkrati pa ne bodo uživali večjih pravic kot domači vlagatelji; prav tako naj zamenja sistem reševanja sporov med vlagatelji in državami z novim sistemom, za katerega bodo veljala demokratična načela in preglednost, pri katerem bodo morebitne primere na javnih obravnavah pregledno obravnavali javno imenovani, neodvisni strokovni sodniki; nov sistem naj zajema pritožbeni mehanizem, ki zagotavlja doslednost sodnih odločitev, spoštuje pristojnost sodišč v EU in državah članicah, in zagotavlja, da zasebni interesi ne bodo spodkopavali ciljev javne politike;
	(xvi)	zagotovi naj, da bo sporazum TTIP vseboval ambiciozno, uravnoteženo in sodobno poglavje o pravicah intelektualne lastnine in natančno določenih področjih teh pravic, ki bo vključevalo priznavanje in okrepljeno zaščito geografskih označb, pri čemer bo zaščita pravična in učinkovita ter ne bo ovirala potrebe EU po reformi sistema avtorskih pravic in bo zagotavljala ustrezno ravnovesje med pravicami intelektualne lastnine in interesom javnosti, zlasti ko gre za potrebo po ohranitvi dostopa do cenovno dostopnih zdravil ob nadaljnji podpori prožnosti iz sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS);
	(xvii)	kot izjemno pomembno naj obravnava, da EU in ZDA ostaneta prek obstoječih mednarodnih organov predani in vključeni v razprave o svetovni večstranski harmonizaciji patentov, zato svari pred tem, da bi se v TTIP poskusile vključiti določbe o materialnem patentnem pravu, zlasti v zvezi z vprašanji o možnostih patentiranja in obdobjih odloga;
	(xviii)	zagotovi naj, da poglavje o pravicah intelektualne lastnine ne bo vsebovalo določb o odgovornosti spletnih posrednikov ali kazenskih sankcijah kot orodju uveljavljanja, saj jih je Parlament že zavrnil, vključno s predlaganim sporazumom ACTA;
	(xix)	zagotovi naj popolno priznavanje in močno pravno zaščito geografskih označb EU ter ukrepe za obravnavo nepravilne uporabe, zavajajočih informacij in praks; zagotovi naj označevanje, sledljivost in pristen izvor teh proizvodov za potrošnike in zaščito strokovnega znanja proizvajalcev, saj gre za pomemben element uravnoteženega sporazuma;
	(e)	glede preglednosti, sodelovanja civilne družbe ter obveščanja javnosti in političnega ozaveščanja:
	(i)	še naprej naj si prizadeva za večjo preglednost pogajanj, tako da se širši javnosti omogoči vpogled v več pogajalskih predlogov, prav tako pa naj začne izvajati priporočila Evropskega varuha človekovih pravic, zlasti v zvezi s pravili o dostopu javnosti do dokumentov;
	(ii)	ta prizadevanja za preglednost naj pretvori v oprijemljive praktične rezultate, med drugim tako, da se z ZDA dosežejo dogovori o izboljšanju preglednosti, tudi o dostopu do vseh pogajalskih dokumentov za poslance Evropskega parlamenta, vključno s konsolidiranimi besedili, hkrati pa se ohrani ustrezna zaupnost, da bodo lahko poslanci Parlamenta in države članice razvili konstruktivno razpravo z deležniki in javnostjo; zagotovi naj, da bosta obe pogajalski strani utemeljili vsakršno zavrnitev razkritja pogajalskega predloga;
	(iii)	spodbuja naj še tesnejše sodelovanje z državami članicami, odgovornimi za pogajalski mandat, na podlagi katerega je Evropska komisija začela pogajanja z ZDA, da bodo dejavno udeležene v boljšem obveščanju o področju uporabe sporazuma in njegovih morebitnih koristih za evropske državljane, kakor je navedeno v sklepih Sveta z dne 20. marca 2015, ter da se bo začela široka in na dejstvih temelječa razprava o TTIP v Evropi, med katero bodo obravnavani upravičeni zadržki glede tega sporazuma;
	(iv)	poglobi naj stalne in pregledne odnose z najrazličnejšimi deležniki v celotnem pogajalskem procesu; spodbuja naj vse deležnike, da bodo dejavno sodelovali in predlagali pobude ter posredovali informacije, pomembne za pogajanja;
	(v)	spodbuja naj države članice, naj v skladu z ustavnimi obveznostmi vključijo nacionalne parlamente, naj državam članicam zagotovi vso potrebno podporo za uresničitev te naloge in naj okrepi obveščanje nacionalnih parlamentov, da bodo ustrezno obveščeni o pogajanjih, ki potekajo;
	(vi)	prizadeva naj si za tesnejše stike in še tesnejši, strukturiran dialog s Parlamentom, ki bo še naprej pozorno spremljal pogajalski proces, prav tako pa naj sodeluje s Komisijo, državami članicami, kongresom ZDA in njihovo administracijo, pa tudi z deležniki na obeh straneh Atlantika, da bi zagotovil izid, ki bo koristen za državljane EU in ZDA, pa tudi širše;
	(vii)	zagotovi naj, da bo TTIP in njegovo prihodnje izvajanje spremljalo poglabljanje čezatlantskega parlamentarnega sodelovanja na podlagi in ob uporabi izkušenj, pridobljenih pri dialogu čezatlantskih zakonodajalcev, kar bi v prihodnosti privedlo do širšega in močnejšega političnega okvira za razvoj skupnih pristopov, okrepitev strateškega partnerstva in izboljšanje globalnega sodelovanja med EU in ZDA;

3. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo s priporočili Evropskega parlamenta posreduje Komisiji ter v vednost Svetu, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in kongresu ZDA.

(1)	http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11103-2013-DCL-1/sl/pdf
(2)	http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/en/ec/141920.pdf (EN)
(3)	http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/145906.pdf
(4)	http://europa.eu/rapid/press-release_STATEMENT-14-1820_en.htm (EN)
(5)	http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-79-2014-INIT/sl/pdf
(6)	http://ec.europa.eu/priorities/docs/pg_sl.pdf
(7)	http://ec.europa.eu/news/2014/docs/c_2014_9052_en.pdf
(8)	http://europa.eu/rapid/press-release_IP-14-2341_sl.htm
(9)	http://ec.europa.eu/dgs/health_consumer/information_sources/docs/from_farm_to_fork_2004_en.pdf
(10)	http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153022.pdf
(11)	http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153023.pdf
(12)	http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153024.pdf
(13)	http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153025.pdf
(14)	http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153026.pdf
(15)	http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153027.pdf
(16)	http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153028.pdf
(17)	http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153029.pdf
(18)	http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153030.pdf
(19)	http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153031.pdf
(20)	http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153032.pdf
(21)	http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/february/tradoc_153120.pdf
(22)	http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/may/tradoc_152512.pdf
(23)	http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/march/tradoc_153259.pdf
(24)	UL C 68 E, 7.3.2014, str. 53.
(25)	Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0227.
(26)	Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0009.
(27)	Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230.

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (protokol zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške) ***

236k

61k

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (05548/2014 – C8-0127/2014 – 2013/0386(NLE))

P8_TA(2015)0253

A8-0188/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05548/2014),

– ob upoštevanju osnutka Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (05547/2014),

– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217, točko (a)(i) drugega pododstavka člena 218(6) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0127/2014),

– ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

– ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0188/2015),

1. odobri sklenitev Protokola;

2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum s Srbijo (protokol zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške) ***

236k

61k

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (06682/2014 – C8-0098/2014 – 2014/0039(NLE))

P8_TA(2015)0254

A8-0189/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06682/2014),

– ob upoštevanju osnutka protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (06681/2014),

– ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

– ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0189/2015),

1. odobri sklenitev protokola;

2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Srbije.

Znanstveno in tehnološko sodelovanje z Indijo: podaljšanje Sporazuma ***

237k

60k

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o osnutku sklepa Sveta o podaljšanju Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Vlado Republike Indije (05872/2015 – C8-0074/2015 – 2014/0293(NLE))

P8_TA(2015)0255

A8-0179/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta o podaljšanju Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Vlado Republike Indije (05872/2015),

– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/648/ES z dne 25. junija 2002 o sklenitvi Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Vlado Republike Indije(1),

– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 186 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0074/2015),

– ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2), člena 108(7) in člena 50(1) Poslovnika,

– ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0179/2015),

1. odobri podaljšanje sporazuma;

2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Indije.

(1)	UL L 213, 9.8.2002, str. 29.

Znanstveno in tehnološko sodelovanje s Ferskimi otoki: Obzorje 2020 ***

234k

60k

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko unijo in Ferskimi otoki, ki Ferske otoke pridružuje k okvirnemu programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 (05660/2015 – C8-0057/2015 – 2014/0228(NLE))

P8_TA(2015)0256

A8-0180/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05660/2015),

– ob upoštevanju osnutka Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko unijo in Ferskimi otoki, ki Ferske otoke pridružuje k okvirnemu programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 (2014-2020) (14014/2014),

– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet predložil v skladu s členom 186, drugim pododstavkom točke (a) člena 218 (6) in prvim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0057/2015),

– ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2), člena 108(7) in člena 50(1) Poslovnika,

– ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0180/2015),

1. odobri sklenitev sporazuma;

2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ferskih otokov.

Dolgoročno sodelovanje delničarjev in izjave o upravljanju podjetij ***I

740k

217k

		Besedilo
		Prečiščeno besedilo

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 8. julija 2015 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev in Direktive 2013/34/EU glede določenih elementov izjave o upravljanju podjetij (COM(2014)0213 – C7-0147/2014 – 2014/0121(COD))(1)

P8_TA(2015)0257

A8-0158/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Sprememba 1 [razen kadar je navedeno drugače]

SPREMEMBE EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)

k predlogu Komisije

DIREKTIVA (EU) 2015/…
EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev, Direktive 2013/34/EU glede določenih elementov izjave o upravljanju podjetij, in Direktive 2004/109/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 50 in 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta(4) uvaja zahteve glede uveljavljanja določenih pravic delničarjev iz delnic z glasovalnimi pravicami v zvezi s skupščinami delničarjev družb, ki imajo registrirani sedež v državi članici in katerih delnice so sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, ki je ali deluje v državi članici.

(2) Čeprav delničarji niso lastniki družb, ki so ločeni pravni subjekti, nad katerimi nimajo popolnega nadzora, imajo pomembno vlogo pri upravljanju teh družb. Finančna kriza je pokazala, da so delničarji v številnih primerih podpirali prevzemanje pretiranih kratkoročnih tveganj vodstvenih delavcev. Poleg tega ▌trenutna raven „nadzora“ ▌ter sodelovanje institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja v podjetjih, v katera se vlaga, pogosto neustrezno in preveč osredotočeno na kratkoročne donose, kar povzroča neoptimalno upravljanje in uspešnost podjetij, ki kotirajo na borzi.

(2a) Večja udeleženost delničarjev pri upravljanju podjetij je eden od vzvodov, ki lahko pripomore k izboljšanju finančne in nefinančne uspešnosti teh podjetij. Ker pa pravice delničarjev niso edini dolgoročni dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri upravljanju podjetij, bi jih morali spremljati dodatni ukrepi, da bi zagotovili večjo udeleženost vseh deležnikov, zlasti zaposlenih, lokalnih organov in civilne družbe.

(3) V akcijskem načrtu o evropskem pravu družb in upravljanju podjetij je Komisija napovedala številne ukrepe na področju upravljanja podjetij, zlasti spodbujanje dolgoročnega sodelovanja delničarjev ter povečevanje preglednosti med podjetji in vlagatelji.

(4) Za dodatno olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev ter sodelovanja med podjetji, ki kotirajo na borzi, in delničarji bi podjetja, ki kotirajo na borzi, morala imeti pravico do identifikacije svojih delničarjev in neposredne komunikacije z njimi. Zato bi morala ta direktiva zagotavljati okvir za zagotavljanje identifikacije delničarjev, da bi izboljšali preglednost in dialog. [Sprememba 29]

(5) Učinkovito uveljavljanje pravic delničarjev je v veliki meri odvisno od učinkovitosti verige posrednikov, ki vodijo račune vrednostnih papirjev za delničarje, zlasti v čezmejnem okviru. Cilj te direktive je izboljšati posredovanje informacij s strani posrednikov prek verige lastniških deležev za lažje uveljavljanje pravic delničarjev.

(6) Glede na pomembno vlogo posrednikov bi morali ti olajšati uveljavljanje pravic delničarjev, če bi delničarji sami želeli uveljavljati te pravice ali če bi želeli za to imenovati tretjo osebo. Če delničarji ne želijo sami uveljavljati pravic in so imenovali posrednika za tretjo osebo, bi moral ta uveljavljati te pravice na podlagi izrecnega pooblastila in navodil delničarjev ter v njihovo korist.

(7) Zaradi spodbujanja kapitalskih naložb v celotni Uniji in uveljavljanja pravic, ki se nanašajo na delnice, bi morala ta direktiva določati visoko stopnjo preglednosti v zvezi s stroški za storitve posrednikov. Da bi preprečila cenovno diskriminacijo čezmejnih imetništev delnic glede na povsem domača imetništva bi bilo treba vse razlike v zaračunanih stroških med domačim in čezmejnim uveljavljanjem pravic ustrezno utemeljiti, le-te pa bi morale odražati razliko v dejanskih stroških, nastalih pri zagotavljanju storitev posrednikov. Posredniki v tretjih državah, ki so ustanovili podružnico v Uniji, bi morali upoštevati pravila o identifikaciji delničarjev, posredovanju informacij, olajšanju pravic delničarjev in preglednosti stroškov, da se zagotovi učinkovita uporaba določil o delnicah v lasti prek takih posrednikov.

(8) Učinkovito in trajnostno sodelovanje delničarjev je pomemben element modela upravljanja podjetij, ki ga uporabljajo podjetja, ki kotirajo na borzi, ter je odvisno od pregledov in ravnovesja med različnimi organi in različnimi deležniki. Ustrezno vključenost deležnikov, zlasti zaposlenih, bi morali razumeti kot izredno pomemben element razvoja uravnoteženega evropskega okvira za upravljanje podjetij.

(9) Institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja so pogosto pomembni delničarji podjetij v Uniji, ki kotirajo na borzi, zato imajo lahko pomembno vlogo pri korporativnem upravljanju teh podjetij ter tudi v širšem smislu pri strategiji in dolgoročni uspešnosti teh podjetij. Vendar pa so izkušnje iz zadnjih let pokazale, da institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja pogosto ne sodelujejo ustrezno s podjetji, v katerih imajo delnice, in da kapitalski trgi pogosto izvajajo pritisk na podjetja za doseganje kratkoročne uspešnosti, kar ogroža dolgoročno finančno in nefinančno uspešnost podjetij in poleg tega, da ima številne druge negativne posledice, privede do neoptimalne ravni naložb, na primer v raziskave in razvoj, kar ima škodljive posledice za dolgoročno uspešnost podjetij ▌.

(10) Institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja pogosto niso transparentni glede naložbenih strategij ter svoje politike sodelovanja, njenega izvajanja in njenih rezultatov. Javno razkritje takih informacij bi ▌pozitivno vplivalo na ozaveščenost vlagateljev, končnim upravičencem, kot so bodoči upokojenci, omogočilo optimiziranje odločitev glede naložb, olajšalo dialog med podjetji in njihovimi delničarji ter okrepilo sodelovanje delničarjev in odgovornost podjetij do deležnikov in civilne družbe.

(11) Zato bi morali institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja razviti politiko o sodelovanju delničarjev, ki med drugim določa, kako vključujejo sodelovanje delničarjev v svojo naložbeno strategijo, nadzirajo podjetja, v katera vlagajo, vključno z njihovimi okoljskimi in družbenimi tveganji, vodijo dialog s podjetji, v katera vlagajo, in njihovimi deležniki ter uveljavljajo glasovalne pravice. Takšna politika sodelovanja bi morala vključevati politike za upravljanje dejanskih ali potencialnih navzkrižij interesov, kot je opravljanje finančnih storitev s strani institucionalnega vlagatelja ali upravljavca premoženja ali s strani z njimi povezanih podjetij za podjetje, v katerega vlagajo. Ta politika, njeno izvajanje in njeni rezultati bi morali biti vsako leto razkriti javnosti ter poslani strankam institucionalnih vlagateljev. Če se institucionalni vlagatelji ali upravljavci premoženja odločijo, da ne bodo pripravili politike sodelovanja in/ali da ne bodo razkrili njenega izvajanja in rezultatov, morajo v zvezi s tem predložiti jasno in utemeljeno obrazložitev.

(12) Institucionalni vlagatelji bi morali javnosti vsako leto razkriti, kako je njihova naložbena strategija ▌usklajena s profilom in trajanjem njihovih obveznosti ter kako prispeva k srednje- do dolgoročni donosnosti njihovega premoženja. Če uporabljajo upravljavce premoženja, bodisi z diskrecijskimi pooblastili, ki vključujejo upravljanje premoženja na posamični podlagi, bodisi z združenimi sredstvi, bi morali javnosti razkriti glavne elemente dogovora z upravljavcem premoženja v zvezi z več vprašanji, kot na primer, ali spodbujajo upravljavce premoženja k uskladitvi naložbene strategije in odločitev s profilom in trajanjem obveznosti institucionalnih vlagateljev, ali spodbujajo upravljavce premoženja k sprejemanju naložbenih odločitev na podlagi srednje- do dolgoročne uspešnosti podjetja in k sodelovanju s podjetji, kako ocenjujejo uspešnost upravljavcev premoženja, strukturo plačila za storitve upravljanja premoženja in cilje glede obrata portfelja. To bi pripomoglo k pravilni uskladitvi interesov med končnimi koristniki storitev institucionalnih vlagateljev, upravljavci premoženja in podjetji, v katera se vlaga, ter k morebitnemu razvoju dolgoročnejših naložbenih strategij in dolgoročnejših razmerij s podjetji, v katera se vlaga, ki vključujejo sodelovanje delničarjev.

(13) Upravljavci premoženja bi morali javno razkriti, kako sta njihova naložbena strategija in njeno izvajanje skladna z dogovorom ter kako naložbena strategija in odločitve prispevajo k srednje- do dolgoročni donosnosti premoženja institucionalnega vlagatelja. Poleg tega bi morali upravljavci premoženja javno razkriti obrat portfelja, ali so sprejeli naložbene odločitve na podlagi presoj o srednje- do dolgoročni uspešnosti podjetja, v katero se vlaga, ▌ter ali uporabljajo svetovalce zastopniških podjetij za dejavnosti sodelovanja. Upravljavci premoženja bi morali institucionalnim vlagateljem neposredno razkriti dodatne informacije, vključno z informacijami o sestavi portfelja, o stroških obrata portfelja, o navzkrižjih interesov, ki so se pojavila, in o načinu njihovega razreševanja. Te informacije bi institucionalnim vlagateljem omogočile boljši nadzor nad upravljavci premoženja ter zagotovile spodbudo za pravilno uskladitev interesov in sodelovanje delničarjev.

(14) Da bi izboljšale informacije o verigi kapitalskih naložb, bi morale države članice zagotoviti, da svetovalci zastopniških podjetij sprejmejo in izvedejo ustrezne ukrepe, s katerimi bodo po svojih najboljših močeh zagotovili, da bodo njihova priporočila glede glasovanja točna in zanesljiva na podlagi temeljite analize vseh informacij, ki so jim na voljo, ter da na priporočila ne bo vplivalo nikakršno obstoječe ali morebitno navzkrižje interesov ali poslovno razmerje. Svetovalci zastopniških podjetij bi morali sprejeti in upoštevati kodeks ravnanja. Odstopanja od kodeksa bi bilo treba navesti in pojasniti skupaj z vsemi sprejetimi alternativnimi rešitvami. Svetovalci zastopniških podjetij bi morali vsako leto poročati o izvajanju svojega kodeksa ravnanja. Razkriti bi morali določene ključne informacije v zvezi s pripravo svojih priporočil glede glasovanja ter o katerem koli dejanskem ali morebitnem navzkrižju interesov ali poslovnih razmerjih, ki bi lahko vplivala na pripravo priporočil glede glasovanja.

(15) Ker so prejemki eden izmed ključnih instrumentov, s katerim podjetja uskladijo svoje interese z interesi direktorjev, in ker imajo direktorji ključno vlogo v podjetjih, je pomembno, da se politika prejemkov v podjetjih določi na primeren način, brez poseganja v določila o prejemkih Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta(5) in ob upoštevanju razlik v strukturi uprav podjetij v različnih državah članicah. Uspešnost direktorjev bi bilo treba ocenjevati na podlagi meril finančne in nefinančne uspešnosti, vključno z okoljskimi in družbenimi dejavniki ter dejavniki upravljanja.

(15a) Politika prejemkov direktorjev podjetja bi morala prav tako prispevati k dolgoročni rasti podjetja ter tako predstavljati del učinkovitejšega upravljanja podjetij in ne bi smela biti v celoti ali v pretežni meri povezana s kratkoročnimi naložbenimi cilji.

(16) Da se zagotovi, da lahko delničarji predložijo učinkovito mnenje o politiki prejemkov, bi jim morala biti dana pravica do glasovanja o politiki prejemkov na podlagi jasnega, razumljivega in celovitega pregleda politike prejemkov podjetja, ki bi moral biti usklajen s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi podjetja ter bi moral vključevati ukrepe za preprečevanje navzkrižij interesov. Podjetja bi morala svojim direktorjem plačati prejemke le v skladu s politiko prejemkov, o kateri so glasovali delničarji. Izglasovano politiko prejemkov bi bilo treba nemudoma razkriti javnosti. [Sprememba 30]

(17) Za zagotavljanje, da je izvajanje politike prejemkov skladno z odobreno politiko, bi morala biti delničarjem dana pravica do posvetovalnega glasovanja o poročilu o prejemkih podjetja. Da se zagotovi odgovornost direktorjev, bi moralo biti poročilo o prejemkih jasno in razumljivo ter bi moralo vsebovati celovit pregled prejemkov, odobrenih posameznim direktorjem v zadnjem poslovnem letu. Če delničarji glasujejo proti poročilu o prejemkih, bi moralo podjetje z njimi po potrebi vzpostaviti dialog, da se ugotovijo razlogi za zavrnitev. Podjetje bi moralo v naslednjem poročilu o prejemkih pojasniti, kako se je glasovanje delničarjev upoštevalo. [Sprememba 31]

(17a) Večja preglednost v zvezi z dejavnostmi velikih podjetij in zlasti v zvezi z ustvarjenimi dobički, plačanimi davki na dobiček in prejetimi subvencijami je nujna za zagotavljanje, da delničarji in drugi državljani Unije zaupajo podjetjem in v njih sodelujejo. Obvezno poročanje na tem področju lahko zato štejemo za pomemben element družbene odgovornosti podjetij do delničarjev in družbe.

(18) Da se deležnikom, delničarjem in civilni družbi zagotovi lahek dostop do vseh ustreznih informacij o upravljanju podjetij, bi moralo biti poročilo o prejemkih del izjave o upravljanju podjetij, ki bi jo morala podjetja, ki kotirajo na borzi, objaviti skladno s členom 20 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013(6).

(18a) Razlikovati je treba med postopki za določanje prejemkov direktorjev in sistemi oblikovanja plač zaposlenih. Posledično določbe o prejemkih ne bi smele posegati v popolno uveljavljanje temeljnih pravic, ki so zagotovljene s členom 153(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), splošnih načel nacionalnega pogodbenega in delovnega prava in po potrebi pravic socialnih partnerjev, da sklepajo in izvajajo kolektivne pogodbe v skladu z nacionalnim pravom in običaji.

(18b) Določbe o prejemkih, kjer je primerno, tudi ne bi smele posegati v določbe o zastopanosti zaposlenih v upravnih, upravljalnih ali nadzornih organih iz nacionalnega prava.

(19) Posli s povezanimi strankami lahko škodujejo podjetjem ▌, saj povezani stranki omogočajo, da si prilasti premoženje, ki pripada podjetju. Zato so pomembni zaščitni ukrepi za zaščito interesov podjetij. Zaradi tega bi morale države članice zagotoviti, da bistvene posle s povezanimi strankami odobrijo delničarji ali upravni ali nadzorni organ družbe, v skladu s postopki, ki preprečujemo, da bi povezana stranka izkoristila svoj položaj, in ustrezno ščitijo položaj podjetja ter delničarjev, ki niso povezane stranke, vključno z manjšinskimi delničarji. Bistvene posle s povezanimi strankami ▌bi morala podjetja javno objaviti najpozneje ob sklenitvi posla ter objavi priložiti poročilo ▌, v katerem je ocenjeno, ali je posel potekal po tržnih pogojih, in ki potrjuje, da je posel pošten in razumen z vidika podjetja, vključno z manjšinskimi delničarji. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da izključijo posle, ki so bili sklenjeni med podjetjem in skupnimi podjetji ali enim ali več člani njegove skupine, če so ti člani skupine ali skupna podjetja v celoti v lasti podjetja ali če nima nobena druga povezana stranka podjetja deleža v teh članih ali skupnih podjetjih, ter posle, sklenjene med običajnim poslovanjem in pod običajnimi tržnimi pogoji.

(20) Ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995(7) je treba vzpostaviti ravnovesje med olajšanjem uveljavljanja pravic delničarjev in pravico do zasebnosti ter varstvom osebnih podatkov. Identifikacijski podatki o delničarjih bi morali biti omejeni na ime in kontaktne podatke ustreznih delničarjev, vključno z polnim naslovom, telefonsko številko in po potrebi elektronskim naslovom, ter številom delnic, ki jih imajo ti delničarji v lasti, in njihovimi glasovalnimi pravicami. Te informacije bi morale biti točne in posodobljene, posredniki in podjetja pa bi morali omogočiti popravljanje ali izbris vseh nepravilnih ali nepopolnih podatkov. Ti identifikacijski podatki o delničarjih se ne smejo uporabljati za kakršen koli drug namen kot za olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev, njihovega sodelovanja ter dialoga med podjetjem in delničarjem.

(21) Za zagotovitev enotnega izvajanja členov o identifikaciji delničarjev, posredovanju informacij, olajšanju uveljavljanja pravic delničarjev in poročilih o prejemkih bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z določitvijo zahtev glede posredovanja informacij o identiteti delničarjev, posredovanja informacij med podjetjem in delničarji, lažjega uveljavljanja pravic delničarjev prek posrednika ter standardizirane oblike poročila o prejemkih. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(22) Da se zagotovi, da se zahteve, določene v tej direktivi, ali ukrepi za izvajanje te direktive uporabijo v praksi, bi bilo treba kakršno koli kršitev teh zahtev kaznovati. V ta namen morajo biti kazni dovolj odvračilne in sorazmerne.

(23) Ker ciljev te direktive države članice same ne morejo zadovoljivo doseči glede na mednarodno naravo delniškega trga Unije in bodo že sami ukrepi držav članic verjetno imeli za posledico različne sklope pravil, ki lahko oslabijo delovanje notranjega trga ali ustvarijo nove ovire, cilje pa je zaradi njihovega obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(24) Države članice so se v skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih(8) zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2007/36/ES

Direktiva 2007/36/ES se spremeni:

(1) Člen 1 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se doda naslednji stavek:"

„Prav tako uvaja posebne zahteve za poenostavitev dolgoročnega sodelovanja delničarjev, vključno z identifikacijo delničarjev, posredovanjem informacij in olajšanim uveljavljanjem pravic delničarjev. Poleg tega ustvarja preglednost politik sodelovanja institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja ter dejavnosti svetovalcev zastopniških podjetij in določa nekatere zahteve glede prejemkov direktorjev in poslov s povezanimi strankami.“

(aa) Po odstavku 3 se doda naslednji odstavek:"

„3a. Podjemi, na katere se nanaša odstavek 3, v nobenem primeru niso izvzeti iz določb iz poglavja Ib.“

(b) Za odstavkom 3a se vstavi naslednji odstavek:"

„3b. Poglavje Ib velja za institucionalne vlagatelje in upravljavce premoženja, v kolikor vlagajo neposredno ali prek kolektivnih naložbenih podjemov v imenu institucionalnih vlagateljev, če vlagajo v delnice. Velja tudi za svetovalce zastopniških podjetij.“

(ba) Po odstavku 3b se doda naslednji odstavek: "

„3c. Določbe te direktive ne posegajo v veljavne določbe sektorske zakonodaje EU, ki ureja posebne vrste družb, ki kotirajo na borzi, ali subjektov. V primerih, ko so zahteve, določene s to direktivo, v nasprotju z zahtevami iz sektorske zakonodaje EU, slednje prevladajo nad določbami iz te direktive. V primerih, ko ta direktiva določa natančnejša pravila ali dodatne zahteve v primerjavi z določbami sektorske zakonodaje EU, se določbe sektorske zakonodaje EU uporabljajo skupaj z določbami te direktive.“

(2) V členu 2 se dodajo naslednje točke (d) do (jc):"

„(d) , posrednik‘pomeni pravno osebo, ki ima registriran sedež, osrednjo upravo ali glavni kraj poslovanja v Evropski uniji in vodi račune vrednostnih papirjev za stranke;

(da)

‚velika družba‘ pomeni družbo, ki izpolnjuje merila iz člena 3(4) Direktive 2013/34/EU;

(db)

‚velika skupina‘ pomeni skupino, ki izpolnjuje merila iz člena 3(7) Direktive 2013/34/EU;

(e)

,posrednik v tretji državi‘ pomeni pravno osebo, ki ima registriran sedež, osrednjo upravo ali glavni kraj poslovanja zunaj Evropske unije in vodi račune vrednostnih papirjev za stranke;

(f)

‚institucionalni vlagatelj‘ pomeni podjetje, ki izvaja dejavnosti življenjskega zavarovanja v smislu člena 2(3)(a), (b) in (c) ter dejavnosti pozavarovanja, ki krije obveznosti življenjskega zavarovanja, in ni izločeno v skladu s členi 3, 4, 9, 10, 11 ali 12 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9), ter institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki sodi na področje uporabe Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10) v skladu s členom 2 direktive, razen če se je država članica odločila, da te direktive v celoti ali delno ne bo uporabljala za to institucijo v skladu s členom 5 omenjene direktive;

(g)

,upravljavec premoženja‘ pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v točki (1) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta(11), ki institucionalnim vlagateljem zagotavlja storitve upravljanja portfelja, upravitelja alternativnih investicijskih skladov (AIFM), kakor je opredeljen v členu 4(1)(b) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta(12), ki ne izpolnjuje pogojev za izjemo v skladu s členom 3 te direktive, ali družbo za upravljanje, kakor je opredeljena v členu 2(1)(b) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta(13), ali investicijsko družbo, pooblaščeno v skladu z Direktivo 2009/65/ES, pod pogojem, da za svoje upravljanje ni določila družbe za upravljanje, pooblaščene na podlagi te direktive;

(h)

,sodelovanje delničarjev‘ pomeni nadzor podjetij v zvezi z relevantnimi zadevami, ki vključujejo strategijo, finančno in nefinančno uspešnost, tveganje, kapitalsko strukturo, človeške vire, socialne in okoljske vplive in korporativno upravljanje, ki ga izvaja delničar sam ali skupaj z drugimi delničarji, vzpostavljanje dialoga s podjetji in njihovimi deležniki o teh zadevah in uresničevanje glasovalnih pravic in drugih z delnicami povezanih pravic;

(i)

,svetovalec zastopniškega podjetja‘ pomeni pravno osebo, ki delničarjem posreduje strokovna priporočila o uveljavljanju njihovih glasovalnih pravic;

(l)

„direktor“ pomeni:

	–	katerega koli člana upravnih, vodstvenih ali nadzornih organov v družbi;
	–	izvršnega direktorja in namestnike izvršnega direktorja, ko niso člani upravnih, vodstvenih ali nadzornih organov;

(j)

,povezana stranka‘ ima enak pomen kot v mednarodnih računovodskih standardih, sprejetih v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(14).

(ja)

‚premoženje‘ pomeni skupno vrednost premoženja, prikazanega v konsolidirani bilanci stanja družbe, ki je pripravljena v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja;

(jb)

‚deležnik‘ pomeni osebo, skupino, organizacijo ali lokalno skupnost, na katero vpliva delovanje družbe in njena uspešnost oziroma ima za to drug interes;

(jc)

‚informacije o identiteti delničarja‘ pomeni vse informacije, ki omogočajo, da se ugotovi identiteta delničarja, vključujoč vsaj:

	–	imena delničarjev in njihove kontaktne podatke (tudi naslov, telefonsko številko in elektronski naslov) in v primeru pravnih oseb, njihov edinstveni identifikator ali, kjer ta ni na voljo, druge identifikacijske podatke;
	–	število delnic in z njimi povezane glasovalne pravice.

(2a) V členu 2 se doda naslednji odstavek:"

„Države članice lahko v opredelitev direktorja iz točke (l) prvega odstavka za namene te direktive vključijo tudi druge posameznike, ki opravljajo podobne funkcije.“

(2b) Za členom 2 se vstavi naslednji člen:"

„Člen 2a

Varstvo podatkov

Države članice zagotovijo, da se vsaka obdelava osebnih podatkov po tej direktivi izvaja v skladu z nacionalnimi zakoni, ki prenašajo Direktivo 95/46/ES.“

(3) Za členom 3 se vstavita naslednji poglavji Ia in 1b"

„Poglavje Ia

Identifikacija delničarjev, posredovanje informacij in olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev

Člen 3a

Identifikacija delničarjev

1. Države članice zagotovijo, da imajo podjetja pravico identificirati svoje delničarje, upoštevajoč obstoječe nacionalne sisteme.

2. Države članice zagotovijo, da posrednik na zahtevo podjetja brez nepotrebnega odlašanja predloži podjetju informacije o identiteti delničarjev. Če je v verigi imetništva vrednostnih papirjev več kot en posrednik, se zahteva podjetja posreduje med posredniki brez nepotrebnega odlašanja. Posrednik, ki ima informacije o identiteti delničarjev, jih posreduje neposredno podjetju.

Države članice lahko določijo, da so centralne depotne družbe kot posredniki odgovorne za zbiranje informacij o identiteti delničarjev in njihovo posredovanje neposredno podjetjem.

3. Posrednik pravočasno obvesti delničarje o možni obdelavi informacij o njihovi identiteti v skladu s tem členom in, kjer je to potrebno, da so bile informacije dejansko posredovane podjetju. Te informacije se lahko uporabijo le za namene olajšanja uveljavljanja pravic delničarja ter sodelovanja in dialoga med podjetjem in delničarjem o zadevah, ki se nanašajo na podjetje. Podjetja smejo tretjim osebam kadarkoli posredovati pregled delniške strukture podjetja z razkritjem različnih kategorij delničarjev. Podjetje in posrednik zagotovita, da lahko fizične in pravne osebe popravijo ali izbrišejo katere koli nepopolne ali nepravilne podatke. Države članice zagotovijo, da podjetja in posredniki informacij o identiteti delničarjev, ki so jih prejeli v skladu s tem členom, ne hranijo dlje kot je potrebno in vsekakor ne dlje kot 24 mesecev po tem, ko je podjetje ali posrednik izvedel, da zadevna oseba ni več delničar.

4. Države članice zagotovijo, da posrednik, ki podjetju sporoči informacije o identiteti delničarja v skladu z odstavkom 2, ne krši katere koli omejitve razkrivanja informacij, predpisane s pogodbo ali katerim koli zakonom ali drugim predpisom.

5. Za zagotavljanje enotne uporabe tega člena je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 14a za določitev minimalnih zahtev za posredovanje informacij iz odstavkov 2 in 3 glede oblike informacij, ki jih je treba predložiti, oblike zahteve, tudi uporabe varnih formatov, ter roke, ki jih je treba upoštevati. [Sprememba 24]

Člen 3b

Posredovanje informacij

1. Države članice zagotovijo, da se, če podjetje ne komunicira neposredno z delničarji, informacije v zvezi z njihovimi delnicami dajo na voljo prek spletnega mesta družbe in se predložijo njim ali, skladno z navodili delničarja, tretji osebi prek posrednika brez nepotrebnega odlašanja v naslednjih primerih:

	(a)	informacije so potrebne za uveljavljanje pravice delničarja, ki izhaja iz njegovih delnic;
	(b)	informacije so namenjene vsem delničarjem delnic tega razreda.

2. Države članice od podjetij zahtevajo, da posredniku pravočasno in na standardiziran način zagotovijo in predložijo informacije v zvezi z uveljavljanjem pravic, ki izhajajo iz delnic, v skladu z odstavkom 1.

3. Države članice posredniku naložijo obveznost, da podjetju brez nepotrebnega odlašanja, v skladu z navodili delničarjev, predloži informacije, prejete od delničarjev, v zvezi z uveljavljanjem pravic, ki izhajajo iz delnic.

4. Če je v verigi imetništva vrednostnih papirjev več kot en posrednik, se informacije iz odstavkov 1 in 3 posredujejo med posredniki brez nepotrebnega odlašanja.

5. Za zagotavljanje enotne uporabe tega člena je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 14a za določitev minimalnih zahtev za posredovanje informacij iz odstavkov od 1 do 4 ▌, kar vključuje vsebino, ki jo je treba posredovati, roke, ki jih je treba upoštevati, ter vrste in obliko informacij, ki jih je treba posredovati, tudi uporabo varnih formatov.

Člen 3c

Olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev

1. Države članice zagotovijo, da posredniki delničarju olajšajo uveljavljanje pravic delničarjev, vključno s pravico do udeležbe in glasovanja na skupščinah. Tako olajšanje vključuje vsaj eno od naslednjega:

	(a)	posrednik uredi vse potrebno za to, da lahko delničar ali tretja oseba, ki jo je imenoval delničar, uveljavi svoje pravice;
	(b)	posrednik uveljavi pravice, ki izhajajo iz delnic, na podlagi izrecnega pooblastila in navodil delničarja ter v njegovo korist.

2. Države članice zagotovijo, da podjetja na svojem spletnem mestu javno objavijo zapisnike skupščin in rezultate glasovanj. Države članice zagotovijo, da družbe potrdijo glasove, ki so jih delničarji oddali na skupščinah oziroma so bili oddani v njihovem imenu, kadar so oddani po elektronski poti. Če posrednik odda glas, mora delničarju predložiti potrditev glasovanja. Če je v verigi imetništva vrednostnih papirjev več kot en posrednik, se potrditev posreduje med posredniki brez nepotrebnega odlašanja.

3. Za zagotavljanje enotne uporabe tega člena se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 14a za določitev minimalnih zahtev za olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev iz odstavkov 1 in 2 tega člena ▌, kar zadeva vrsto in vsebino olajšanja, obliko potrditve glasovanja ter roke, ki jih je treba upoštevati. ▌

Člen 3d

Preglednost stroškov

1. Države članice lahko posrednikom omogočijo, da zaračunajo stroške za storitev po tem poglavju. Posredniki javno razkrijejo cene, nadomestila in kakršne koli druge stroške za vsako storitev, navedeno v tem poglavju, posebej.

2. Kadar smejo posredniki v skladu z odstavkom 1 zaračunati stroške, države članice zagotovijo, da posredniki javno razkrijejo ločene stroške za vsako posamezno storitev iz tega poglavja.

Države članice zagotovijo, da so kakršni koli stroški, ki jih posrednik zaračuna delničarjem, podjetjem in drugim posrednikom, nediskriminatorni, razumni in sorazmerni. Kakršne koli razlike v zaračunanih stroških med domačim in čezmejnim uveljavljanjem pravic so dovoljene le, če se ustrezno utemeljijo in odražajo razlike v dejanskih stroških, nastalih pri opravljanju storitev.

Člen 3e

Posredniki v tretjih državah

Za posrednika v tretji državi, ki je ustanovil podružnico v Uniji, veljajo določbe tega poglavja.“

POGLAVJE IB

PREGLEDNOST INSTITUCIONALNIH VLAGATELJEV, UPRAVLJAVCEV PREMOŽENJA IN SVETOVALCEV ZASTOPNIŠKIH PODJETIJ

Člen 3f

Politika sodelovanja

1. Države članice brez poseganja v člen 3f(4) zagotovijo, da institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja razvijejo politiko o sodelovanju delničarjev (v nadaljnjem besedilu: politika sodelovanja). Ta politika sodelovanja določa, kako institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja izvajajo naslednje dejavnosti:

	(a)	vključevanje sodelovanja delničarjev v naložbeno strategijo;
	(b)	nadziranje podjetij, v katera vlagajo, vključno z njihovo nefinančno uspešnostjo, in zmanjševanje socialnih in okoljskih tveganj;
	(c)	vodenje dialoga s podjetji, v katera vlagajo;
	(d)	uveljavljanje glasovalnih pravic;
	(e)	uporaba storitev svetovalcev zastopniških podjetij;
	(f)	sodelovanje z drugimi delničarji;
	(fa)	vodenje dialoga in sodelovanje z drugimi deležniki podjetij, v katera se vlaga.

2. Države članice brez poseganja v člen 3f(4) zagotovijo, da politika sodelovanja vključuje politike za obvladovanje dejanskih ali morebitnih navzkrižij interesov glede sodelovanja delničarjev. Take politike se razvijejo zlasti za naslednje primere:

	(a)	institucionalni vlagatelj ali upravljavec premoženja oziroma druga povezana podjetja zagotavljajo finančne produkte podjetju, v katero se vlaga, ali imajo z njim druge poslovne odnose;
	(b)	direktor institucionalnega vlagatelja ali upravljavca premoženja je tudi direktor podjetja, v katero se vlaga;
	(c)	upravljavec premoženja, ki upravlja premoženje institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, vlaga v podjetje, ki plačuje prispevek tej instituciji;
	(d)	institucionalni vlagatelj ali upravljavec premoženja je povezan s podjetjem, za delnice katerega je bila oddana ponudba za prevzem.

3. Države članice zagotovijo, da institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja vsako leto javno razkrijejo svojo politiko sodelovanja, način njenega izvajanja in njene rezultate. Informacije iz prvega stavka so brezplačno na voljo vsaj na spletnem mestu podjetja. Institucionalni vlagatelji svojim strankam letno posredujejo te informacije.

Institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja za vsako podjetje, v katerem imajo delnice, javno razkrijejo, če in kako so glasovali na skupščinah zadevnih podjetij, ter pojasnijo svoje glasovalno obnašanje. Če upravljavec premoženja glasuje v imenu institucionalnega vlagatelja, institucionalni vlagatelj navede sklic na mesto objave takih informacij o glasovanju s strani upravljavca premoženja. Informacije iz tega odstavka so brezplačno na voljo vsaj na spletnem mestu podjetja.

4. Če se institucionalni vlagatelji ali upravljavci premoženja odločijo, da ne bodo pripravili politike sodelovanja ali da ne bodo razkrili njenega izvajanja in rezultatov, morajo v zvezi s tem predložiti jasno in utemeljeno obrazložitev. [Sprememba 25]

Člen 3g

Naložbena strategija institucionalnih vlagateljev in dogovori z upravljavci premoženja

1. Države članice zagotovijo, da institucionalni vlagatelji javnosti razkrijejo, kako je njihova strategija kapitalskih naložb (v nadaljnjem besedilu: naložbena strategija) usklajena s profilom in trajanjem njihovih obveznosti ter kako prispeva k srednje- do dolgoročni donosnosti njihovih sredstev. Informacije iz prvega stavka so brezplačno na voljo vsaj na spletnem mestu podjetja, dokler se uporabljajo, in se letno posredujejo strankam podjetja skupaj z informacijami o politiki sodelovanja.

2. Če upravljavec premoženja vlaga v imenu institucionalnega vlagatelja, bodisi po lastni presoji za vsako stranko posebej bodisi prek kolektivnih naložbenih podjemov, institucionalni vlagatelj javnosti vsako leto razkrije glavne elemente dogovora z upravljavcem premoženja v zvezi z naslednjimi vprašanji:

	(a)	ali in koliko spodbuja upravljavca premoženja k uskladitvi naložbene strategije in odločitev s profilom in trajanjem svojih obveznosti;
	(b)	ali in koliko spodbuja upravljavca premoženja k sprejemanju naložbenih odločitev na podlagi srednje- do dolgoročne uspešnosti podjetja, vključno z nefinančno uspešnostjo, ter k sodelovanju s podjetji zaradi izboljšanja uspešnosti podjetja za zagotovitev prihodkov od naložb;
	(c)	način in časovni okvir ovrednotenja uspešnosti upravljavca premoženja ter zlasti, ali in kako to ovrednotenje upošteva dolgoročno absolutno uspešnost namesto uspešnosti glede na primerljivi indeks ali druge upravljavce premoženja s podobnimi naložbenimi strategijami;
	(d)	kako struktura plačila za storitve upravljanja premoženja prispeva k uskladitvi naložbenih odločitev upravljavca premoženja s profilom in trajanjem obveznosti institucionalnega vlagatelja;
	(e)	cilji glede obrata portfelja ali obseg obrata, uporabljena metoda za izračun obrata in ali je vzpostavljen kakršen koli postopek, ko upravljavec premoženja to preseže;
	(f)	trajanje dogovora z upravljavcem premoženja.

Če dogovor z upravljavcem premoženja ne vsebuje enega ali več elementov iz točk od (a) do (f), institucionalni vlagatelj v zvezi s tem predloži jasno in utemeljeno obrazložitev. [Sprememba 26]

Člen 3h

Preglednost upravljavcev premoženja

1. Države članice zagotovijo, da upravljavci premoženja razkrijejo, kakor je določeno v odstavkih 2 in 2a, kako sta njihova naložbena strategija in njeno izvajanje skladna z dogovorom iz člena 3g(2).

2. Države članice zagotovijo, da upravljavci premoženja javnosti vsako leto razkrijejo naslednje informacije:

(a)

ali so sprejeli naložbene odločitve na podlagi presoj o srednje- do dolgoročni uspešnosti podjetja, v katero se vlaga, vključno z nefinančno uspešnostjo, ali ne, ter če so, na kakšen način;

▌
	(b)	stopnjo obrata portfelja, uporabljeno metodo za njen izračun in pojasnilo, če je obrat presegal ciljno stopnjo;

▌
	(c)	ali je prišlo do navzkrižij interesov ali ne, ter če je tako, katera dejanska ali morebitna navzkrižja interesov so se pojavila v zvezi z dejavnostmi sodelovanja in kako se je upravljavec premoženja z njimi spopadel;
	(d)	ali upravljavec premoženja uporablja svetovalce zastopniških podjetij za namene svojih dejavnosti sodelovanja ali ne, ter če je tako, kako jih uporablja.
	(e)	kako naložbena strategija in njeno izvajanje prispevata k srednje- do dolgoročni donosnosti premoženja institucionalnega vlagatelja.

2a. Države članice zagotovijo, da upravljavci premoženja institucionalnim vlagateljem, s katerimi so sklenili dogovor iz člena 3g(2), vsako leto razkrijejo naslednje informacije:

	(a)	sestavo portfelja in pojasnilo o vseh pomembnih spremembah portfelja v prejšnjem obdobju;
	(b)	stroške obrata portfelja;
	(c)	njihovo politiko o posojanju vrednostnih papirjev in njeno izvajanje.

3. Informacije, razkrite v skladu z odstavkom 2, so brezplačno na voljo vsaj na spletnem mestu upravljavca premoženja. Informacije, razkrite v skladu odstavkom 2a, se zagotovijo brezplačno, in če upravljavec premoženja ne upravlja premoženja po lastni presoji za vsako stranko posebej, se na zahtevo zagotovijo tudi drugim vlagateljem.

3a. Države članice lahko določijo, da se v izjemnih primerih in po dovoljenju pristojnega organa upravljavcu premoženja lahko dovoli, da ne razkrije določenega dela informacij, ki jih je v skladu s tem členom treba razkriti, če ta del zadeva skorajšnje dogodke ali stvari, ki so predmet pogajanj, in če bi razkritje tega dela informacij resno škodovalo poslovnemu položaju upravljavca.

Člen 3i

Preglednost svetovalcev zastopniških podjetij

1. Države članice morajo zagotoviti, da svetovalci zastopniških podjetij sprejmejo in izvedejo ustrezne ukrepe, s katerimi bodo zagotovili, da bodo njihova priporočila glede raziskav in glasovanja točna in zanesljiva na podlagi temeljite analize vseh informacij, ki so jim na voljo, in da bodo pripravljena v izključnem interesu njihovih strank.

1a. Države članice zagotovijo, da se svetovalci zastopniških podjetij sklicujejo na kodeks ravnanja, ki ga uporabljajo. V primeru odstopanja od katerega koli priporočila iz omenjenega kodeksa ravnanja to navedejo, pojasnijo razloge za to in navedejo, katere druge ukrepe so sprejeli. Te informacije se skupaj s sklicem na kodeks ravnanja, ki ga uporabljajo, objavijo na spletnem mestu svetovalcev zastopniških podjetij.

Svetovalci zastopniških podjetij vsako leto objavijo poročilo o uporabi omenjenega kodeksa ravnanja. Letna poročila se objavijo na spletnem mestu svetovalcev zastopniških podjetij in ostanejo brezplačno na voljo najmanj tri leta po datumu objave.

2. Države članice zagotovijo, da svetovalci zastopniških podjetij vsako leto javno razkrijejo naslednje informacije v zvezi s pripravo svojih raziskav in priporočil glede glasovanja:

	(a)	bistvene značilnosti metodologij in modelov, ki jih uporabljajo;
	(b)	glavne informacije o virih, ki jih uporabljajo;
	(c)	ali upoštevajo razmere na nacionalnih trgih ter zakonske in regulativne pogoje in pogoje, značilne za posamezno družbo, ali ne, in če je tako, kako jih upoštevajo;
	(ca)	bistvene značilnosti izvedene raziskave in politik glasovanja za posamezen trg;
	(d)	ali so vzpostavili stik ali dialog s podjetji, ki so predmet njihovih raziskav in priporočil glede glasovanja, in njihovimi deležniki in, če je tako, kakšna sta njegov obseg in narava;
	(da)	politiko v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem morebitnih navzkrižij interesov;
	(e)	skupno število in kvalifikacije zaposlenih, ki so vključeni v pripravo priporočil glede glasovanja;
	(f)	skupno število predloženih priporočil v zadnjem letu.

Te informacije se objavijo na ▌spletnem mestu svetovalcev zastopniških podjetij in ostanejo brezplačno na voljo vsaj tri leta od datuma objave.

3. Države članice zagotovijo, da svetovalci zastopniških podjetij brez nepotrebnega odlašanja svojim strankam opredelijo in razkrijejo katero koli dejansko ali morebitno navzkrižje interesov ali poslovna razmerja, ki bi lahko vplivala na raziskavo in pripravo priporočil glede glasovanja, in ukrepe, ki so jih sprejeli za odpravo ali zmanjšanje dejanskega ali morebitnega navzkrižja interesov.“

(4) Vstavijo se naslednji členi 9a, 9b in 9c:"

„Člen 9a

Pravica do glasovanja o politiki prejemkov

1. Države članice zagotovijo, da podjetja oblikujejo politiko prejemkov direktorjev in jo predložijo v zavezujoče glasovanje na skupščini delničarjev. Podjetja svojim direktorjem plačajo prejemke le v skladu s politiko prejemkov, o kateri se je glasovalo na skupščini delničarjev. O vsaki spremembi te politike se glasuje na skupščini delničarjev, v vsakem primeru pa se politika najmanj vsaka tri leta predloži v odobritev skupščini delničarjev.

Države članice lahko določijo, da je glasovanje o politiki prejemkov na skupščini delničarjev posvetovalne narave.

Podjetje lahko v primerih, ko predhodno ni uporabljalo politike prejemkov, delničarji pa so predloženi osnutek politike zavrnili, v času, ko popravlja osnutek, vendar ne dlje kot leto dni pred sprejetjem osnutka, svojim direktorjem prejemke izplačuje v skladu z obstoječimi praksami.

V primerih, ko obstaja politika prejemkov, delničarji pa so predloženi osnutek politike zavrnili v skladu s prvim pododstavkom, lahko podjetje v času, ko popravlja osnutek, vendar ne dlje kot leto dni pred sprejetjem osnutka, svojim direktorjem prejemke izplačuje v skladu s sprejeto politiko.

2. Politika je jasna, razumljiva in skladna s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi podjetja ter vključuje ukrepe za preprečevanje navzkrižij interesov.

3. V politiki se pojasni, kako prispeva k dolgoročnim interesom in vzdržnosti podjetja. Določi jasna merila za dodelitev fiksnih in variabilnih prejemkov, vključno z vsemi dodatki in vsemi ugodnostmi v kakršni koli obliki.

V politiki se navede primerno relativno sorazmerje med različnimi sestavinami fiksnih in variabilnih prejemkov. Razloženo je, kako so se pri določanju politike ali prejemkov direktorjev upoštevali plača in pogoji zaposlitve zaposlenih v podjetju.

Za variabilni prejemek se v politiki navedejo merila za finančno in nefinančno uspešnost, vključno z, kjer je ustrezno, upoštevanjem programov in rezultatov glede družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki se bodo uporabljala, ter razloži, kako ta merila prispevajo k dolgoročnim interesom in vzdržnosti podjetja. Poleg tega se navedejo metode za določitev, v kolikšni meri so bila merila uspešnosti izpolnjena; določijo se obdobja odložitve, odmerne dobe prejemkov na podlagi delnic in zadržanje delnic po odmeri ter informacije o možnosti, da podjetje zahteva povračilo variabilnih prejemkov.

Države članice zagotovijo, da vrednost delnic pri merilih finančne uspešnosti nima prevladujoče vloge.

Države članice zagotovijo, da prejemki na podlagi delnic ne predstavljajo največjega deleža variabilnih prejemkov direktorjev. Države članice lahko določijo izjeme za določbe v tem pododstavku, če politika prejemkov vsebuje jasno in utemeljeno obrazložitev kako taka izjema prispeva k dolgoročnim interesom in vzdržnosti podjetja.

V politiki se navedejo glavni pogoji pogodb direktorjev, vključno z njihovim trajanjem in veljavnimi odpovednimi roki ter pogoji glede prekinitve pogodb in plačili, povezani s prekinitvijo pogodb, in značilnostmi shem dodatnega pokojninskega zavarovanja ali predčasne upokojitve. V primeru, da lahko imajo podjetja v skladu z nacionalnim pravom dogovor z direktorji brez pogodbe, se v politiki navedejo glavni pogoji tega dogovora z direktorji, vključno z njegovim trajanjem in veljavnimi odpovednimi roki ter pogoji glede njegove prekinitve in plačili, povezanimi s prekinitvijo, ter značilnostmi shem dodatnega pokojninskega zavarovanja ali predčasne upokojitve.

V politiki se navedejo postopki podjetja za določanje prejemkov direktorjev, vključno z vlogo in delovanjem odbora za prejemke.

V politiki se razloži konkretni postopek odločanja, na podlagi katerega je bila oblikovana. Kadar se politika spremeni, se navedejo razlage vseh pomembnih sprememb in kako so se pri spremembah upoštevali glasovanja in mnenja delničarjev o politiki in poročilu v najmanj treh zaporednih predhodnih letih.

4. Države članice zagotovijo, da se po odobritvi delničarjev politika nemudoma javno objavi in je brezplačno na voljo na spletnem mestu podjetja vsaj toliko časa, dokler se uporablja. [Sprememba 27 rev.]

Člen 9b

Informacije, ki jih je treba predložiti v poročilu o prejemkih, in pravica do glasovanja o politiki prejemkov

1. Države članice zagotovijo, da podjetje pripravi jasno in razumljivo poročilo o prejemkih, ki vsebuje celovit pregled prejemkov, vključno z vsemi ugodnostmi v kakršni koli obliki, odobrenih posameznim direktorjem v skladu s politiko prejemkov iz člena 9a, vključno z na novo zaposlenimi in bivšimi direktorji, v zadnjem poslovnem letu. Kjer je to potrebno, vsebuje naslednje elemente:

	(a)	celotne dodeljene, plačane ali neizplačane prejemke, razčlenjene na sestavine, relativni delež fiksnih in variabilnih prejemkov, pojasnilo, kako so celotni prejemki povezani z dolgoročno uspešnostjo, ter informacije o tem, kako so se uporabila merila finančne in nefinančne uspešnosti;
	(b)	razmerje med prejemki izvršnih direktorjev v zadnjih treh poslovnih letih, povezavo med prejemki in razvojem splošne uspešnosti podjetja ter razmerje med prejemki in razvojem povprečnih prejemkov zaposlenih v istem časovnem obdobju;
	(c)	vse prejemke, ki so jih direktorji podjetja prejeli od katerega koli podjetja iz iste skupine ali ki še niso bili izplačani;
	(d)	število dodeljenih ali ponujenih delnic in delniških opcij ter glavne pogoje za uveljavljanje pravic, vključno z izvršilno ceno in datumom ter vsemi spremembami;
	(e)	informacije o uporabi možnosti, da podjetje zahteva povračilo variabilnih prejemkov;
	(f)	informacije o tem, kako se je določil prejemek direktorjev, vključno z vlogo odbora za prejemke.

2. Države članice zagotovijo, da je pri obdelavi direktorjevih osebnih podatkov pravica do zasebnosti fizičnih oseb zaščitena v skladu z Direktivo 95/46/ES.

3. Države članice zagotovijo, da imajo delničarji na letni skupščini pravico do posvetovalnega glasovanja o poročilu o prejemkih za predhodno poslovno leto. Če delničarji glasujejo proti poročilu o prejemkih, podjetje z njimi po potrebi začne dialog, da se ugotovijo razlogi za zavrnitev. Podjetje v naslednjem poročilu pojasni, kako se je glasovanje delničarjev upoštevalo.

3a. 3a. Določbe o prejemkih v tem členu in členu 9a ne posegajo v nacionalne sisteme oblikovanja plač za zaposlene in, kadar je to ustrezno, v nacionalne določbe o zastopanosti zaposlenih v upravi.

4. Da se zagotovi enotno izvajanje tega člena, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 14a za določitev standardiziranega predstavljanja informacij iz odstavka 1 tega člena. [Sprememba 28]

Člen 9c

Pravica do glasovanja o poslih s povezanimi strankami

1. Države članice zagotovijo, da podjetja v primeru bistvenih poslov s povezanimi strankami ▌take posle javno objavijo najpozneje ob sklenitvi posla ter objavi priložijo poročilo ▌, v katerem je ocenjeno, ali je posel potekal po tržnih pogojih, in ki potrjuje, da je posel pošten in razumen z vidika družbe, vključno z manjšinskimi delničarji, ter vsebuje pojasnilo o vrednotenjih, na katerih temelji ocena. Objava vsebuje informacije o naravi razmerja s povezano stranko, ime povezane stranke, znesek posla in katere koli druge informacije, potrebne za oceno ekonomske poštenosti posla s stališča družbe, vključno z manjšinskimi delničarji.

Države članice določijo posebna pravila v zvezi s poročilom, ki naj se sprejme v skladu s prvim odstavkom, vključno s tem, kdo je odgovoren za predložitev poročila, in sicer eden od naslednjih:
	–	neodvisna tretja stranka;
	–	nadzorni organ družbe; ali
	–	odbor neodvisnih direktorjev.

2. Države članice zagotovijo, da bistvene posle s povezanimi strankami odobrijo delničarji ali upravni ali nadzorni organ družbe, v skladu s postopki, ki preprečujemo, da bi povezana stranka izkoristila svoj položaj, in ustrezno ščitijo interese družbe ter delničarjev, ki niso povezane stranke, vključno z manjšinskimi delničarji.

Države članice lahko določijo, da imajo delničarji pravico do glasovanja o bistvenih poslih, ki jih odobri upravni ali nadzorni organ družbe.

Namen je preprečiti, da bi povezane stranke zaradi posebnega položaja imele prednost, ter nuditi ustrezno zaščito interesov družbe.

2a. Države članice zagotovijo, da so povezane stranke in njihovi predstavniki izključeni iz priprave poročila iz odstavka 1 ter iz glasovanj in odločitev v skladu z odstavkom 2. Kadar posli s povezanimi strankami vključujejo delničarja, se ta delničar izključi iz glasovanja o poslu. Države članice lahko delničarju, ki je povezana stranka, dovolijo, da sodeluje pri glasovanju, pod pogojem, da nacionalno pravo zagotavlja ustrezne varovalke, ki se uporabijo med postopkom glasovanja in s katerimi se zaščiti interes delničarjev, ki niso povezane stranke, vključno z manjšinskimi delničarji, in sicer tako, da povezani stranki preprečujejo, da bi odobrila posel kljub nasprotovanju večine delničarjev, ki niso povezane stranke, ali kljub nasprotovanju večine neodvisnih direktorjev.

3. Države članice zagotovijo, da se posli z isto povezano stranko, ki so bili izvedeni v katerem koli 12-mesečnem obdobju ali v istem finančnem letu in niso bili predmet obveznosti iz odstavkov 1, 2 in3, združijo zaradi uporabe navedenih odstavkov.

4. Države članice lahko iz zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3 izključijo:

	–	posle, sklenjene med podjetjem in enim ali več člani njegove skupine ali skupnimi podjetji, če so ti člani skupine ali skupna podjetja v celoti v lasti podjetja ali če nima nobena druga povezana stranka družbe deleža v teh članih ali skupnih podjetjih;
	–	posle, sklenjene med običajnim poslovanjem in pod običajnimi tržnimi pogoji.

4a. Države članice opredelijo bistvene posle s povezanimi strankami. Bistveni posli s povezanimi strankami se opredelijo ob upoštevanju:

	(a)	vpliva, ki ga imajo lahko informacije o poslu na odločitve subjektov, vključenih v postopek odobritve;
	(b)	učinka posla na rezultate, sredstva, kapitalizacijo in dobiček družbe ter na položaj povezane stranke;
	(c)	tveganje, ki ga posel povzroča za družbo in njenim manjšinskim delničarjem.

Pri opredeljevanju bistvenih poslov s povezanimi strankami lahko države članice določijo enega ali več količinskih razmerij, temelječih na učinku posla na prihodke, sredstva, kapitalizacijo ali promet družbe ali upoštevajo naravo posla in položaj povezane stranke.

(5) Za členom 14 se vstavi naslednje poglavje IIa:"

„POGLAVJE IIA

DELEGIRANI AKTI IN KAZNI

Člen 14 a

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 3a(5), 3b(5) in 3c(3) ter člena 9b se prenese na Komisijo za nedoločen čas od …*.

3. Pooblastilo iz členov 3a(5), 3b(5) in 3c(3) ter člena 9b lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 3a(5), 3b(5) in 3c(3) ter členom 9b, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 14b

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo obvestijo o navedenih določbah najpozneje [datum prenosa] in ji nemudoma sporočijo vse naknadne spremembe, ki vplivajo nanje.“

Člen 2

Spremembe Direktive 2013/34/EU

Direktiva 2013/34/EU se spremeni:

(-1) V členu 2 se doda naslednja točka:"

"(17) "davčna odločba" pomeni vsako vnaprejšnjo razlago ali uporabo pravne določbe za čezmejni primer ali posel družbe, ki bi lahko v državah članicah vodila k izgubi davkov ali bi lahko vodila k davčnim prihrankom za družbo, kar bi pomenilo umetni prenos dobička znotraj skupine."

(-1a) V členu 18 se za odstavkom 2 doda naslednji odstavek:"

"2a. Velika podjetja in subjekti javnega interesa v pojasnilih k računovodskim izkazom razkrijejo tudi naslednje informacije za poslovno leto na konsolidirani podlagi, pri čemer informacije razvrstijo po državah članicah in tretjih državah, v katerih imajo družbe enoto:
	(a)	ime(na), naravo dejavnosti in geografsko lokacijo;
	(b)	promet;
	(c)	število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa;
	(d)	vrednost premoženja in letni stroški za vzdrževanje tega premoženja;
	(e)	prodaje in nakupe;
	(f)	dobiček ali izgubo pred obdavčitvijo;
	(g)	davek na dobiček ali izgubo;
	(h)	prejete javne subvencije;
	(i)	nadrejene družbe poleg ustreznih podatkov predložijo seznam hčerinskih družb, ki poslujejo v posamezni državi članici ali tretji državi."

(-1b) V členu 18 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: "

"3. Države članice lahko določijo, da se točka (b) odstavka 1 in odstavek 2a ne uporabljata za letne računovodske izkaze podjetja, kadar je to podjetje vključeno v konsolidirane računovodske izkaze, katerih priprava se zahteva v skladu s členom 22, pod pogojem, da so ti podatki navedeni v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom."

(-1c) Vstavi se člen:"

"Člen 18a

Dodatne zahteve glede razkritja za velika podjetja

1. V pojasnilih k računovodskim izkazom velika podjetja poleg informacij, ki se zahtevajo v skladu s členi 16, 17 in 18 ter drugimi določbami iz te direktive, javno razkrijejo bistvene elemente in informacije o davčnih odločbah, pri čemer te informacije navedejo po državah članicah oziroma po tretjih državah, v katerih imajo velika podjetja hčerinske družbe: Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 v zvezi obliko in vsebino objave.

2. Podjetja, katerih povprečno število zaposlenih na konsolidirani osnovi v poslovnem letu ne presega 500 zaposlenih in katerih bilančna vsota glede na podatke iz bilance stanja na konsolidirani osnovi ne presega 86 milijonov EUR ali katerih čisti prihodki od prodaje ne presegajo 100 milijonov EUR, so izvzeta iz obveznosti iz odstavka 1 tega člena.

3. Obveznost iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja za podjetja, ki jih ureja pravo države članice in katerih matično podjetje ureja zakonodaja države članice ter katerih informacije so vključene v informacije, ki jih razkrije to matično podjetje v skladu z odstavkom 1 tega člena.

4. Informacije iz odstavka 1 se revidirajo v skladu z Direktivo 2006/43/ES."

(1) Člen 20 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se doda točka (h):"

“(h) poročilo o prejemkih, opredeljeno v členu 9b Direktive 2007/36/ES.“

(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

"3. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izrazi mnenje v skladu z drugim pododstavkom člena 34(1) v zvezi z informacijami, pripravljenimi na podlagi točk (c) in (d) odstavka 1 tega člena, ter preveri, ali so bile informacije iz točk (a), (b), (e), (f), (g) in (h) odstavka 1 tega člena zagotovljene.“

“4. Države članice lahko podjetja iz odstavka 1, ki so izdala le vrednostne papirje, ki niso delnice, sprejete v trgovanje na reguliranem trgu v smislu točke (14) člena 4(1) Direktive 2004/39/ES, izvzamejo iz uporabe točk (a), (b), (e), (f), (g) in (h) odstavka 1 tega člena, razen če so taka podjetja izdala delnice, s katerimi se trguje v večstranskem sistemu trgovanja v smislu točke (15) člena 4(1) Direktive 2004/39/ES.“

Člen 2a

Spremembe Direktive 2004/109/ES

Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15) se spremeni:

(1) V odstavku 1 člena 2 se doda naslednja točka:"

„(r) „davčna odločba‟ pomeni vsako vnaprejšnjo razlago ali uporabo pravne določbe za čezmejni primer ali posel družbe, ki bi lahko v državah članicah vodila k izgubi davkov ali bi lahko vodila k davčnim prihrankom za družbo, kar bi pomenilo umetni prenos dobička znotraj skupine.“

(2) Vstavita se naslednja člena:"

„Člen 16a

Dodatne zahteve glede razkritja za izdajatelje

1. Države članice od vseh izdajateljev zahtevajo, da letno javno razkrijejo naslednje informacije za poslovno leto na konsolidirani podlagi, pri čemer te informacije navedejo po državah članicah in tretjih državah, v katerih imajo hčerinske družbe:

	(a)	ime(na), naravo dejavnosti in geografsko lokacijo;
	(b)	promet;
	(c)	število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa;
	(d)	dobiček ali izgubo pred obdavčitvijo;
	(e)	davek na dobiček ali izgubo;
	(f)	prejete javne subvencije.

2. Obveznost iz odstavka 1 se ne uporablja za izdajatelje, ki jih ureja pravo države članice in katerih matična družba ureja zakonodaja države članice ter katerih informacije so vključene v informacije, ki jih razkrije ta matična družba v skladu z odstavkom 1 tega člena.

3. Informacije iz odstavka 1 se revidirajo v skladu z Direktivo 2006/43/ES ter se objavijo, če je to mogoče, kot priloga k letnim računovodskim izkazom, ali, kadar je ustrezno, h konsolidiranim računovodskim izkazom zadevnega izdajatelja.

„Člen 16b

Dodatne zahteve glede razkritja za izdajatelje

1. Države članice zahtevajo od vsakega izdajatelja, da vsako leto za poslovno leto na konsolidirani podlagi javno objavi bistvene sestavine in informacije o davčnih odločbah, in sicer z razčlenitvijo po državi članici in tretji državi, v kateri ima odvisno podjetje. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) v zvezi obliko in vsebino objave.

2. Obveznost iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja za izdajatelje, ki jih ureja pravo države članice in katerih matično družbo ureja zakonodaja države članice ter katerih informacije so vključene v informacije, ki jih razkrije ta matična družba v skladu z odstavkom 1 tega člena.

3. Informacije iz odstavka 1 se pregledajo v skladu z Direktivo 2006/43/ES ter objavijo – kadar je to mogoče – kot priloga k letnim in konsolidiranim računovodskim izkazom ali, kadar je ustrezno, konsolidiranim poslovnim poročilom ustreznega izdajatelja.“

(3) V členu 27 se odstavek 2a nadomesti z naslednjim:"

„2a. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(3), člena 5(6), člena 9(7), člena 12(8), člena 13(2), člena 14(2), člena 16a(1), člena 17(4), člena 18(5), člena 19(4), člena 21(4), člena 23(4), člena 23(5) in člena 23(7) se prenese na Komisijo za obdobje 4 let od januarja 2011. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje šest mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastil se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če ga Evropski parlament ali Svet prekliče v skladu s členom 27a.“

Člen 3

Prenos direktive

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje [18 mesecev po začetku veljavnosti]. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1)	Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 61(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A8-0158/2015).
(2)	Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
(3)	UL C 451, 16.12.2014, str. 87.
(4)	Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi (UL L 184, 14.7.2007, str. 17).
(5)	Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
(6)	Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
(7)	Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
(8)	UL C 369, 17.12.2011, str. 14.
(9)	Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
(10)	Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10).
(11)	Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (prenovitev) (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
(12)	Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
(13)	Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
(14)	Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).
(15)	Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

Rezerva za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov ***I

317k

62k

		Resolucija
		Besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in o spremembi Direktive 2003/87/ES (COM(2014)0020 – C8-0016/2014 – 2014/0011(COD))

P8_TA(2015)0258

A8-0029/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0020),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8‑0016/2014),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 4. junija 2014(1),

– po posvetovanju z Odborom regij,

– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 13. maja 2015, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0029/2015),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 8. julija 2015 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES

P8_TC1-COD(2014)0011

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu (EU) 2015/1814.)

(1)	UL C 424, 26.11.2014, str. 46.

Pomorščaki ***I

317k

63k

		Resolucija
		Besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2008/94/ES, 2009/38/ES, 2002/14/ES, 98/59/ES in 2001/23/ES, v zvezi s pomorščaki (COM(2013)0798 – C7-0409/2013 – 2013/0390(COD))

P8_TA(2015)0259

A8-0127/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0798),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 153(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0409/2013),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. marca 2014(1),

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. aprila 2014(2),

– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 13. maja 2015, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za ribištvo (A8-0127/2015),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 8. julija 2015 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2008/94/ES, 2009/38/ES in 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta 98/59/ES in 2001/23/ES v zvezi s pomorščaki

P8_TC1-COD(2013)0390

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2015/1794.)

(1)	UL C 226, 16.7.2014, str. 35.
(2)	UL C 174, 7.6.2014, str. 50.

Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju s Švico: Obzorje 2020 in dejavnosti ITER ***

243k

62k

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter Švicarsko konfederacijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki Švicarsko konfederacijo pridružuje okvirnemu programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo, ki dopolnjuje Obzorje 2020, ter ureja sodelovanje Švicarske konfederacije v dejavnostih ITER, ki jih izvaja Fuzija za energijo (05662/2015 – C8-0056/2015 – 2014/0304(NLE))

P8_TA(2015)0260

A8-0181/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05662/2015),

– ob upoštevanju osnutka Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter Švicarsko konfederacijo, ki Švicarsko konfederacijo pridružuje okvirnemu programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo, ki dopolnjuje Obzorje 2020, ter ureja sodelovanje Švicarske konfederacije v dejavnostih ITER, ki jih izvaja Fuzija za energijo (15369/2014),

– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 186, s točko (a) drugega pododstavka člena 218(6), členom 218(7) ter s prvim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0056/2015),

– ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2), člena 108(7) in člena 50(1) Poslovnika,

– ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0181/2015),

1. odobri sklenitev sporazuma;

2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Švicarske konfederacije.

Smernice za politike zaposlovanja držav članic *

514k

220k

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2015)0098 – C8-0075/2015 – 2015/0051(NLE))

P8_TA(2015)0261

A8-0205/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2015)0098),

– ob upoštevanju člena 148(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0075/2015),

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0205/2015),

1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija		Sprememba
Sprememba 1 Predlog sklepa Uvodna izjava 1
(1) Države članice in Unija bi si morale prizadevati za razvoj usklajene strategije zaposlovanja in zlasti za spodbujanje kvalificiranih, usposobljenih in prilagodljivih delavcev ter trgov dela, hitro prilagodljivih gospodarskim spremembam, da bi dosegle cilja polne zaposlenosti in socialnega napredka, opredeljena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Države članice morajo ob upoštevanju svoje nacionalne prakse glede odgovornosti socialnih partnerjev obravnavati spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in svoje delovanje v zvezi s tem usklajevati v okviru Sveta.		(1) Države članice in Unija bi si morale prizadevati za razvoj učinkovite in usklajene strategije zaposlovanja, zasnovane za boj proti resnim posledicam brezposelnosti, za spodbujanje kvalificiranih, usposobljenih in prilagodljivih delavcev ter trgov dela, hitro prilagodljivih gospodarskim, socialnim in okoljskim spremembam, zlasti s ciljnim spodbujanem usposabljanja na področju znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike ter s prilagoditvijo izobraževalnih sistemov, da bi dosegle cilja polne zaposlenosti in socialnega napredka, opredeljena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Zlasti bi si morale prizadevati za povečanje zaposlovanja delavcev z zelo nizkimi ravnmi izobrazbe ali spretnosti ter tistih, ki se ne morejo hitro usposobiti ali pridobiti spretnosti, ter za zmanjšanje vse večje obsežne in dolgotrajne brezposelnosti, s posebnim poudarkom na regijah, ki zaostajajo. Države članice morajo ob upoštevanju svoje nacionalne prakse glede odgovornosti socialnih partnerjev prednostno obravnavati spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in svoje delovanje v zvezi s tem usklajevati v okviru Sveta. Unija bi morala ta prizadevanja dopolniti s predlogi politike, da bi dosegli cilje iz Pogodbe ter zagotovili vključujoč integriran trg dela in dostojne delovne pogoje po celotni Uniji, vključno s primernimi plačami, doseženimi tudi s kolektivnimi pogajanji.
Sprememba 2 Predlog sklepa Uvodna izjava 1 a (novo)
		(1a) Po ocenah Eurostata je bilo januarja 2015 v Uniji 23 815 000 brezposelnih, od tega 18 059 000 v euroobmočju.
Sprememba 3 Predlog sklepa Uvodna izjava 1 b (novo)
		(1b) Bistveno je, da se določijo zanesljivi kazalniki za revščino, v kateri živijo številni državljani Unije, saj glede na prejšnje podatke iz Sklepa Sveta 2010/707/EU1a revščina in izključenost ogrožata vsaj 20 milijonov ljudi.
		____________
		1a Sklep Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 308, 24.11.2010, str. 46).
Sprememba 4 Predlog sklepa Uvodna izjava 2
(2) Unija se mora boriti proti socialni izključenosti in diskriminaciji, zagotoviti enak dostop do temeljnih pravic ter spodbujati socialno pravičnost in zaščito. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti bi morala Unija upoštevati zahteve, povezane z zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite in bojem proti socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobrazbe in usposobljenosti.		(2) Unija se mora boriti proti socialni izključenosti, vsem oblikam revščine in diskriminaciji, zagotoviti enak dostop do temeljnih pravic ter spodbujati socialno pravičnost in zaščito. Tega splošnega cilja ne smejo ogrožati stranski učinki druge zakonodaje ali politik. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti bi morala Unija upoštevati zahteve, povezane z zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite in bojem proti socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobrazbe in usposobljenosti.
Sprememba 6 Predlog sklepa Uvodna izjava 4
(4) Države članice bi morale svoje ekonomske politike obravnavati kot zadevo skupnega pomena in jih usklajevati v okviru Sveta. Svet bi moral sprejeti smernice za zaposlovanje in širše smernice ekonomskih politik, s katerimi usmerja politike držav članic in Unije.		(4) Države članice bi morale svoje ekonomske politike obravnavati skupaj s svojimi socialnimi politikami kot zadevo skupnega pomena in jih usklajevati v okviru Sveta. Svet bi moral sprejeti smernice za zaposlovanje in širše smernice ekonomskih politik, s katerimi usmerja politike držav članic in Unije.
Sprememba 7 Predlog sklepa Uvodna izjava 4 a (novo)
		(4a) Da bi zagotovili bolj demokratično sprejemanje odločitev o integriranih smernicah, ki vplivajo na državljane in trge dela v Uniji, je pomembno, da bosta smernice za zaposlovanje in širše smernice ekonomskih politik sprejemala Evropski parlament in Svet. Integrirane smernice morajo državam članicam prednostno omogočiti sprejemanje trajnostnih in integriranih ekonomskih modelov na ravni Unije ter na nacionalni in lokalni ravni.
Sprememba 8 Predlog sklepa Uvodna izjava 5
(5) Unija je skladno z določbami Pogodbe razvila in začela izvajati instrumente za usklajevanje fiskalne politike in makro-strukturnih politik. Evropski semester združuje različne instrumente v splošnem okviru za integriran večstranski ekonomski in proračunski nadzor. Delovanje evropskega semestra se bo še dodatno izboljšalo z njegovo poenostavitvijo in okrepitvijo, ki ju je Komisija določila v letnem pregledu rasti za leto 2015.		(5) Unija je skladno s Pogodbo razvila in začela izvajati instrumente za usklajevanje fiskalne politike in makro-strukturnih politik, ki močno vplivajo na socialne razmere in razmere na področju zaposlovanja v Uniji. Posledica teh politik je lahko trend stagnacije in deflacije v nekaterih delih Unije, kar bi lahko negativno vplivalo na rast in zaposlovanje. V zvezi s tem je treba upoštevati nove socialne kazalnike in asimetrične pretrese, ki so jih nekatere države članice doživele zaradi finančne in gospodarske krize. Evropski semester združuje različne instrumente v splošnem okviru za integriran večstranski nadzor nad ekonomskimi, proračunskimi, zaposlitvenimi in socialnimi politikami, treba pa bi ga bilo v večji meri usmeriti v doseganje ciljev strategije Evropa 2020. Delovanje evropskega semestra se bo morda še dodatno izboljšalo z njegovo poenostavitvijo in okrepitvijo, ki ju je Komisija določila v letnem pregledu rasti za leto 2015, vendar ta instrument še ni izboljšal ekonomskih razmer v državah članicah, ki jih je kriza najbolj prizadela.
Sprememba 9 Predlog sklepa Uvodna izjava 5 a (novo)
		(5a) Po podatkih Evropske opazovalne skupine so v 26 državah članicah že vzpostavljeni sistemi dohodkovne pomoči in socialne zaščite.1a Komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen je izjavila, da bi, če bi lahko sama odločala o tem, kaj se dogaja v vseh državah članicah, uvedla minimalnih dohodek v vseh evropskih državah.
		____________
		1a http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/revenu-minimum_-etude-ose_-vfinale_en--2.pdf
Sprememba 10 Predlog sklepa Uvodna izjava 5 b (novo)
		(5b) Regulativnega okvira za minimalno plačo Unije ni mogoče vzpostaviti, saj za to ne obstaja ustrezna regulativna pristojnost na ravni Unije.
Sprememba 47 Predlog sklepa Uvodna izjava 6
(6) Finančna in gospodarska kriza je razkrila in poudarila pomembne slabosti v gospodarstvu Unije in njenih držav članic. Izpostavila je tudi tesno medsebojno povezanost med gospodarstvi in trgi dela držav članic. Trenutno so glavni izzivi Unije uresničevanje ciljev močne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanja delovnih mest. To zahteva usklajeno in velikopotezno politično delovanje na ravni Unije in na nacionalni ravni v skladu z določbami Pogodbe in ekonomskim upravljanjem Unije. To delovanje bi moralo z združevanjem ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja vključevati spodbujanje naložb, obnovljeno zavezanost strukturnim reformam in izvrševanje fiskalne odgovornosti.		(6) Finančna in gospodarska kriza je razkrila in poudarila resne slabosti v gospodarstvih držav članic in mehanizmih Unije za usklajevanje. Izpostavila je tudi tesno medsebojno povezanost med gospodarstvi in trgi dela držav članic. Trenutno so glavni izzivi Unije uresničevanje ciljev močne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanja delovnih mest, kar vključuje odpravo obsežnih žarišč brezposelnosti, ki so nastala na nekaterih območjih njenega ozemlja. To zahteva odločno, usklajeno, ambiciozno, predvsem pa učinkovito politično delovanje na ravni Unije in na nacionalni ravni v skladu z določbami Pogodbe in ekonomskim upravljanjem Unije. To delovanje bi moralo z združevanjem ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja vključevati spodbujanje naložb, zlasti naložb, usmerjenih v razvoj malih in srednjih podjetij, mikropodjetij, inovativnih zagonskih podjetij in podjetij, ki spodbujajo zeleno zaposlovanje. Ti ukrepi bi morali obsegati tudi ustvarjanje bolj vključujočega trga dela, ki bo temeljil na pravicah ter bi ga podpiralo ustrezno socialno varstvo. Zajeti bi morali biti tudi socialnovarstveni ukrepi za boj proti skrajni revščini in socialni izključenosti, na primer zagotovljen minimalni dohodek, uveden v skladu z nacionalno prakso.
Sprememba 12 Predlog sklepa Uvodna izjava 7
(7) Države članice in Unija bi morale prav tako obravnavati socialne posledice krize in si prizadevati za ustvarjanje bolj povezane družbe, v kateri bi bili ljudje spodobni predvidevati spremembe in jih obvladovati ter bi lahko dejavno sodelovali v družbi in gospodarstvu. Vsem bi bilo treba zagotoviti dostop in priložnosti ter zmanjšati revščino in socialno izključenost, zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela in sistemov socialnega varstva ter z odpravo ovir za udeležbo na trgu dela. Države članice bi morale tudi poskrbeti, da bi koristi gospodarske rasti občutili vsi državljani in vse regije.		(7) Države članice in Unija bi morale prav tako obravnavati socialne posledice krize in zagotoviti zanesljivejše podatke o skrajni revščini ter si prizadevati za ustvarjanje bolj vključujoče in pravičnejše družbe, v kateri bi bili ljudje spodobni predvidevati spremembe in jih obvladovati ter bi lahko dejavno sodelovali v družbi in gospodarstvu. Vsem bi bilo treba zagotoviti nediskriminatoren dostop in priložnosti ter bistveno zmanjšati revščino in socialno izključenost, zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela in primernih sistemov socialnega varstva ter z odpravo nepotrebnih upravnih ovir in ovir za udeležbo na trgu dela, zlasti ovir za invalide. Države članice bi morale tudi poskrbeti, da bi koristi gospodarske rasti občutili vsi državljani ter vsi regionalni in lokalni subjekti. V zvezi s tem je še posebej koristno orodje pregled ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov, vključen v skupno poročilo o zaposlovanju, saj pomaga pravočasno odkrivati ključne težave in razlike na področju zaposlovanja in socialnih zadev ter opredeliti področja, na katerih je odziv politike najbolj potreben. Prihodnje izdaje pregleda bi morale vključevati tudi podatke, ločene po spolu.
Sprememba 13 Predlog sklepa Uvodna izjava 7 a (novo)
		(7a) Evropsko računsko sodišče je ugotovilo tri kritične točke v zvezi z uspešnim izvajanjem jamstva za mlade: ustreznost skupnega financiranja, opredelitev visokokakovostne ponudbe in načini, kako bo Komisija spremljala rezultate tega pristopa in o njih poročala.
Sprememba 14 Predlog sklepa Uvodna izjava 7 b (novo)
		(7b) V Sklepu Sveta 2010/707/EU so bili navedeni naslednji cilji: zvišati raven zaposlenosti moških in žensk, starih od 20 do 64 let, na 75 % do leta 2020; zmanjšati stopnjo osipa v šolah na manj kot 10 %; povečati delež ljudi, starih med 30 in 34 let, z dokončano terciarno ali enakovredno izobrazbo, na vsaj 40 %; ter spodbujati socialno vključenost, zlasti z zmanjšanjem revščine, s prizadevanjem, da najmanj 20 milijonov ljudi ne bo več izpostavljenih tveganju revščine in izključenosti. Uresničevanje strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja in socialnih zadev ostaja osrednji cilj politike zaposlovanja držav članic.
		________________
		1a Sklep Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 308, 24.11.2010, str. 46).
Sprememba 15 Predlog sklepa Uvodna izjava 8
(8) Delovanje v skladu s smernicami pomeni pomemben prispevek k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Smernice tvorijo integrirani nabor evropskih in nacionalnih politik, ki bi jih morale države članice in Unija izvajati za doseganje pozitivnih posrednih učinkov usklajenih strukturnih reform, ustrezne kombinacije skupnih ekonomskih politik in doslednejšega prispevka evropskih politik k ciljem strategije Evropa 2020.		(8) Delovanje v skladu s smernicami pomeni pomemben prispevek k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Rezultat javnega posvetovanja leta 2014 o strategiji Evropa 2020 je jasno pokazal, da imajo cilji strategije na področju zaposlovanja, revščine, socialne izključenosti in izobraževanja še vedno izjemen pomen ter so enako pomembni,medsebojno odvisni in se vzajemno krepijo. Smernice tvorijo integrirani nabor evropskih in nacionalnih politik, ki bi jih morale države članice in Unija izvajati za doseganje pozitivnih posrednih učinkov usklajenih reform, namenjenih zmanjšanju neenakosti in večji blaginji državljanov, ustrezne kombinacije skupnih ekonomskih politik in doslednejšega prispevka evropskih politik k ciljem strategije Evropa 2020.
Sprememba 16 Predlog sklepa Uvodna izjava 9
(9) Čeprav so te smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter ob tesnem sodelovanju s parlamenti ter socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.		(9) Države članice bi morale pri oblikovanju in izvajanju nacionalnih politik zagotoviti učinkovito upravljanje. Čeprav so te smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati, spremljati in ocenjevati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, parlamenti ter socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.
Sprememba 17 Predlog sklepa Uvodna izjava 10
(10) Širše smernice ekonomskih politik usmerjajo države članice pri izvajanju reform ter upoštevajo njihovo medsebojno povezanost. Skladne so s Paktom za stabilnost in rast. Smernice bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice.		(10) Širše smernice ekonomskih politik in smernice za zaposlovanje usmerjajo države članice pri izvajanju reform in bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice. Glede na tesno medsebojno odvisnost gospodarstev in trgov dela držav članic bi moral Svet pri sprejemanju priporočil za posamezne države upoštevati razmere v sosednjih državah in državah, s katerimi je zadevna država članica jasno povezana glede na trend migracije delavcev ali kateri koli drug ustrezen kazalnik. V zvezi s tem bi morala imeti Komisija na voljo točne in posodobljene statistične podatke, če bi bilo treba priporočila za posamezne države prilagoditi.
Sprememba 18 Predlog sklepa Priloga – smernica 5 – odstavek 1
Države članice bi morale spodbujati ustvarjanje delovnih mest, zmanjševati ovire podjetij pri zaposlovanju, spodbujati podjetništvo in zlasti podpirati ustanavljanje in rast malih podjetij, da se povečajo stopnje zaposlenosti obeh spolov.		Države članice bi morale v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi učinkovito in hitro obravnavati resno vprašanje brezposelnosti, olajšati ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest in vanj vlagati, obravnavati dostopnost za ogrožene skupine ter zmanjševati ovire pri zaposlovanju za vse ravni spretnosti in vse sektorje trga dela, vključno z zmanjšanjem birokracije, obenem pa upoštevati standarde dela in socialne standarde, spodbujati podjetništvo mladih in zlasti podpirati ustanavljanje in rast mikro, malih in srednjih podjetij, da se povečajo stopnje zaposlenosti obeh spolov. Prav tako bi morale dejavno spodbujati delovna mesta zelenega, belega in modrega sektorja ter socialno gospodarstvo in socialne inovacije.
Sprememba 19 Predlog sklepa Priloga – smernica 5 – odstavek 2
Davčno obremenitev bi bilo treba preusmeriti z dela na druge vire obdavčenja, ki manj škodijo zaposlovanju in rasti, pri čemer je treba zavarovati prihodke za ustrezno socialno zaščito in odhodke za pospeševanje rasti. Zmanjšanje obdavčitve dela bi moralo biti usmerjeno k primernim sestavnim delom davčne obremenitve ter odpravi ovir in odvračilnih dejavnikov za udeležbo na trgu dela, zlasti za najbolj oddaljene od trga dela.		Davčno obremenitev bi bilo treba preusmeriti z dela na druge vire obdavčenja, ki manj škodijo zaposlovanju in rasti, pri čemer je treba zavarovati prihodke za ustrezno socialno zaščito in odhodke za javne naložbe, inovacije in ustvarjanje delovnih mest. Zmanjšanje obdavčitve dela bi moralo biti usmerjeno k ustreznim sestavnim delom davčne obremenitve, boju proti diskriminaciji ter odpravi ovir in odvračilnih dejavnikov za udeležbo na trgu dela, zlasti za invalide in najbolj oddaljene od trga dela, hkrati pa bi moralo spoštovati obstoječe delovne standarde.
Sprememba 20 Predlog sklepa Priloga – smernica 5 – odstavek 3
Države članice bi morale skupaj s socialnimi partnerji spodbujati mehanizme določanja plač, na podlagi katerih se plače prilagajajo spremembam produktivnosti. Pri tem je treba upoštevati razlike v spretnostih in pogojih na posameznih trgih dela ter tudi razlike v gospodarski uspešnosti med regijami, sektorji in podjetji. Države članice in socialni partnerji bi morali pri določanju minimalnih plač upoštevati njihov vpliv na revščino zaposlenih, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost.		Politike, ki zagotavljajo, da plače omogočajo dostojno življenje, so še vedno pomembne za izboljšanje kakovosti zaposlitev in za zmanjšanje revščine v Uniji. Zato bi države članice morale skupaj s socialnimi partnerji spoštovati in spodbujati mehanizme določanja plač, na podlagi katerih se realne plače prilagajajo spremembam produktivnosti in ki prispevajo k odpravi preteklih razlik, ne da bi povečali deflacijske pritiske. Ti mehanizmi bi morali zagotoviti dovolj sredstev, da bi zadostili osnovnim potrebam, obenem pa upoštevati specifične kazalnike za vsako državo članico. Pri tem je treba ustrezno oceniti razlike v spretnostih in pogojih na posameznih trgih dela, da bi v vsej Uniji zagotovili plačo, ki zagotavlja dostojno življenje. Države članice in socialni partnerji bi morali pri določanju minimalnih plač v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso zagotoviti ustreznost teh plač in upoštevati njihov vpliv na revščino zaposlenih, dohodke gospodinjstev, skupno povpraševanje, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost.
Sprememba 21 Predlog sklepa Priloga – smernica 5 – odstavek 3 a (novo)
		Države članice bi morale zmanjšati birokracijo, da bi razbremenile mala in srednja podjetja, saj ta bistveno prispevajo k ustvarjanju delovnih mest.
Sprememba 22 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 1
Države članice bi morale spodbujati produktivnost in zaposljivost s primerno ponudbo ustreznega znanja in spretnosti. Izvesti bi morale potrebne naložbe v sisteme izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter izboljšati njihovo uspešnost in učinkovitost za dvig usposobljenosti delovne sile, kar bi ji omogočilo boljše predvidevanje in zadovoljevanje hitro spreminjajočih se potreb na dinamičnih trgih dela v vse bolj digitalnem gospodarstvu. Države članice bi morale okrepiti prizadevanja za izboljšanje dostopa do kakovostnega izobraževanja odraslih za vse in izvesti strategije aktivnega staranja, da bi tako omogočile daljše delovno življenje.		Države članice bi morale spodbujati trajnostno produktivnost in kakovostno zaposljivost s primerno ponudbo ustreznega znanja in spretnosti, ki so uporabne in dostopne za vse. Posebno pozornost bi morali nameniti zdravstvu ter socialnim in prevoznim službam, ki se srečujejo ali pa se še bodo srečale s srednjeročnim pomanjkanjem osebja. Države članice bi morale izvesti učinkovite naložbe v kakovostno in vključujoče izobraževanje od zgodnjih let in sisteme poklicnega usposabljanja ter izboljšati njihovo uspešnost in učinkovitost za dvig ravni znanja in usposobljenosti delovne sile ter raznolikosti njenih znanj in spretnosti, kar bi ji omogočilo boljše predvidevanje in zadovoljevanje hitro spreminjajočih se potreb na dinamičnih trgih dela v vse bolj digitalnem gospodarstvu. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati, da „mehke veščine“, kot so komunikacijske sposobnosti, postajajo pomembnejše za številne poklice.
Sprememba 23 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 1 a (novo)
		Države članice bi morale spodbujati podjetništvo med mladimi, med drugim z uvedbo izbirnih tečajev podjetništva in spodbujanjem ustanavljanja dijaških in študentskih podjetij na srednješolskih in visokošolskih ustanovah. Države članice bi morale v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi okrepiti prizadevanja za preprečevanje osipa mladih, zagotavljanje lažjega prehoda iz izobraževanja in usposabljanja v poklicno življenje ter izboljšanje dostopa in odstranjevanje ovir do kakovostnega izobraževanja odraslih za vse, s posebnim poudarkom na skupinah z velikim tveganjem in njihovih potrebah, in sicer tako, da bi jim ponudile prekvalificiranje znanj, ko je to potrebno za njihovo ponovno aktivno vključitev na trg dela po izgubi delovnega mesta in zaradi sprememb na trgu dela. Hkrati bi države članice morale izvajati strategije aktivnega staranja, da bi omogočile zdravo delovno življenje do realne upokojitvene starosti.
Sprememba 24 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 1 b (novo)
		Države članice bi morale pri zagotavljanju potrebne ravni spretnosti, ki jo zahteva neprestano spreminjajoč se trg dela, ter pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja ob programih za izobraževanje odraslih upoštevati, da so potrebna tudi nizko kvalificirana delovna mesta in da imajo visoko usposobljeni delavci več zaposlitvenih možnosti kot srednje in nizko usposobljeni.
Sprememba 25 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 1 c (novo)
		Dostop do cenovno dosegljive visoko kakovostne predšolske vzgoje in varstva bi moral biti prednostna naloga celovitih politik in naložb, v povezavi s podporo družinam in staršem ter ukrepi za usklajevanje, ki staršem pomagajo usklajevati poklicno in družinsko življenje, kot prispevek k preprečevanju zgodnjega osipa in povečevanju možnosti mladih na trgu dela.
Sprememba 26 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 2
Zmanjšati bi bilo treba visoko brezposelnost in preprečiti dolgotrajno brezposelnost. Število dolgotrajno brezposelnih bi bilo treba bistveno zmanjšati s pomočjo celovitih strategij, ki se vzajemno krepijo, vključno z zagotavljanjem posebne aktivne podpore za vrnitev dolgotrajno brezposelnih na trg dela. K reševanju vprašanja brezposelnosti mladih je treba pristopiti celostno, vključno z zagotavljanjem, da imajo ustrezne institucije potrebna sredstva, da v celoti in dosledno izvajajo nacionalne izvedbene načrte jamstva za mlade.		Vprašanje brezposelnosti, zlasti dolgotrajne brezposelnosti in regionalne visoke brezposelnosti, bi bilo treba učinkovito in nemudoma rešiti, pa tudi preprečevati s kombinacijo ukrepov na strani povpraševanja in ponudbe. Število dolgotrajno brezposelnih ter problem neustreznih in zastarelih spretnosti bi bilo treba obravnavati s pomočjo celovitih strategij, ki se vzajemno krepijo, vključno z zagotavljanjem aktivne podpore, prilagojene potrebam posameznikov, in ustreznih oblik socialnega varstva za vrnitev dolgotrajno brezposelnih na trg dela na informiran in odgovoren način. K reševanju vprašanja brezposelnosti mladih je treba pristopiti celostno, in sicer s splošno strategijo za zaposlovanje mladih. To vključuje naložbe v sektorje, ki lahko ustvarijo kakovostna delovna mesta za mlade, in zagotavljanje, da imajo ustrezni akterji, kot so službe za podporo mladim, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, mladinske organizacije in javne službe za zaposlovanje, potrebna sredstva, da v celoti in dosledno izvajajo nacionalne izvedbene načrte jamstva za mlade, a tudi s hitro izrabo sredstev s strani držav članic. Omogočiti bi bilo treba dostop do financiranja za tiste, ki se odločijo začeti podjetniško dejavnost, in sicer z boljšo razpoložljivostjo informacij, zmanjšanjem pretirane birokracije in možnostjo, da bi po predstavitvi poslovnega načrta in v skladu z nacionalno zakonodajo večmesečna nadomestila za brezposelnost lahko pretvorili v vnaprejšnja nepovratna zagonska sredstva.
Sprememba 27 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 2 a (novo)
		Države članice bi morale pri oblikovanju in izvajanju ukrepov proti brezposelnosti upoštevati lokalne in regionalne razlike ter sodelovati z lokalnimi zavodi za zaposlovanje.
Sprememba 28 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 3
Treba bi bilo odpraviti strukturne pomanjkljivosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja, da se zagotovi kakovost učnih rezultatov in prepreči osip. Države članice bi morale dvigniti stopnjo pridobljene izobrazbe ter preučiti možnost dualnih sistemov izobraževanja in nadgradnje poklicnega usposabljanja, obenem pa povečati priložnosti za priznavanje spretnosti, pridobljenih zunaj formalnega izobraževalnega sistema.		Nasloviti bi bilo treba strukturne pomanjkljivosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja, da se zagotovi visoka kakovost učnih rezultatov in prepreči zgodnji osip in spodbudi vseobsegajoče, visokokakovostno izobraževanje od najosnovnejše stopnje naprej. To zahteva prožne in v prakso usmerjene izobraževalne sisteme. Države članice bi morale v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi dvigniti kakovost pridobljene izobrazbe, tako da postane dostopna vsem, ter oblikovati in izboljšati dualne sisteme izobraževanja, prilagojene potrebam, tako da nadgradijo poklicno usposabljanje in veljavne okvire, kot je europass, in hkrati po potrebi zagotoviti ustrezno prekvalificiranje znanj in spretnosti ter priznanje tistih, pridobljenih zunaj formalnega izobraževalnega sistema. Okrepiti bi bilo treba povezave med izobraževanjem in trgom dela, hkrati pa zagotoviti, da je izobraževanje dovolj široko, da ljudem ponuja trdno podlago za vseživljenjsko zaposljivost.
Sprememba 29 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 3 a (novo)
		Države članice bi morale svoje sisteme usposabljanja bolje prilagoditi trgu dela, da bi izboljšale prehod iz usposabljanja v delovno življenje. Zlasti v okviru digitalizacije ter za nove tehnologije so zelena delovna mesta in zdravstveno varstvo bistvenega pomena.
Sprememba 30 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 4
Ovire za udeležbo na trgu dela bi bilo treba zmanjšati, zlasti za ženske, starejše delavce, mlade, invalide in zakonite priseljence. Na trgu dela je treba zagotoviti enakost spolov, vključno z enakim plačilom, in tudi dostop do cenovno dosegljive kakovostne predšolske vzgoje in varstva.		Dodatno je treba zmanjšati diskriminacijo na trgu dela in pri dostopu do njega, zlasti za skupine, ki se srečujejo z diskriminacijo ali izključenostjo, kot so ženske, starejši delavci, mladi, invalidi in priseljenci. Na trgu dela je treba zagotoviti enakost spolov, vključno z enakim plačilom, in tudi dostop do cenovno dosegljive kakovostne predšolske vzgoje in varstva, ter prožnost, ki je potrebna za preprečevanje izključenosti tistih, ki so začasno prekinili poklicno pot zaradi družinskih obveznosti, kot je skrb za družino. V zvezi s tem bi morale države članice sprostiti ovire za sprejetje direktive o ženskah v upravnih odborih.
Sprememba 31 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 4 a (novo)
		V zvezi s tem bi morale države članice upoštevati, da je med mladimi, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), več žensk kot moških in da je ta pojav predvsem posledica povečanja brezposelnosti mladih, pa tudi nedejavnosti, ki je povezana z neizobraževanjem.
Sprememba 32 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 5
Države članice bi morale v celoti izkoristiti možnosti podpore iz Evropskega socialnega sklada in drugih skladov Unije za izboljšanje stanja na področju zaposlenosti, socialne vključenosti, izobraževanja in javne uprave.		Države članice bi morale v celoti, uspešno in učinkovito izkoristiti možnosti podpore iz Evropskega socialnega sklada in drugih skladov Unije za boj proti revščini, izboljšanje stanja na področju kakovostne zaposlenosti, socialne vključenosti, izobraževanja, javne uprave in javnih služb. Uporabiti bi bilo treba tudi sredstva Evropskega sklada za strateške naložbe in njegovih naložbenih platform, da bi zagotovili ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in usposobljenost delavcev s spretnostmi, ki so potrebne za prehod Unije na model trajnostne rasti.
Sprememba 33 Predlog sklepa Priloga – smernica 7 – odstavek 1
Države članice bi morale zmanjšati segmentacijo trga dela. S predpisi o varstvu zaposlitve in za to pristojnimi institucijami bi bilo treba ustvariti spodbudno okolje za zaposlovanje ter hkrati omogočiti ustrezne ravni zaščite za zaposlene in tiste, ki iščejo zaposlitev ali ki so zaposleni prek pogodb za določen čas ali podjemnih pogodb. Zagotoviti je treba kakovostne zaposlitve z vidika socialno-ekonomske varnosti, priložnosti za izobraževanje in usposabljanje, delovnih pogojev (vključno z zdravjem in varnostjo) ter usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.		Države članice bi morale zmanjšati segmentacijo trga dela, tako da bi obravnavale prekarno zaposlovanje, podzaposlenost, delo na črno in pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti. S predpisi o varstvu zaposlitve in za to pristojnimi institucijami bi bilo treba ustvariti spodbudno okolje za zaposlovanje ter hkrati omogočiti ustrezne ravni zaščite za zaposlene in tiste, ki iščejo zaposlitev ali so zaposleni prek pogodb za določen čas, skrajšan delovni čas in netipičnih ali podjemnih pogodb, v to pa dejavno vključiti socialne partnerje in spodbujati kolektivna pogajanja. Zagotoviti je treba kakovostne zaposlitve za vse z vidika socialno-ekonomske varnosti, trajnosti, primernih plač, pravic na delu, dostojnih delovnih pogojev (vključno z zdravjem in varnostjo), zaščite socialne varnosti, enakosti spolov ter priložnosti za izobraževanje in usposabljanje. Zato je treba spodbujati vstop mladih na trg dela, ponovno vključitev dolgotrajno brezposelnih oseb in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zagotavljanje cenovno dostopnega varstva in posodobitev organizacije dela. Po vsej Uniji bi bilo treba spodbujati večje približevanje delovnih pogojev, usmerjeno k višjim standardom.
Sprememba 34 Predlog sklepa Priloga – smernica 7 – odstavek 1 a (novo)
		Dostop do trga dela bi moral olajšati podjetništvo, ustvarjanje trajnih delovnih mest v vseh sektorjih, vključno z zelenim zaposlovanjem, ter socialno podporo in inovacije, da bi čim bolje izkoristili spretnosti ljudi, spodbudili njihov vseživljenjski razvoj in spodbudili inovacije, katerih gonilo so zaposleni.
Sprememba 35 Predlog sklepa Priloga – smernica 7 – odstavek 2
Države članice bi morale pri pripravi in izvajanju ustreznih reform in politik v skladu z nacionalno prakso tesno sodelovati z nacionalnimi parlamenti in socialnimi partnerji, pri tem pa podpirati izboljšanje delovanja in učinkovitosti socialnega dialoga na nacionalni ravni.		Države članice bi morale pri pripravi in izvajanju ustreznih reform in politik v skladu z načelom partnerstva in nacionalno prakso tesno sodelovati z nacionalnimi parlamenti, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, regionalnimi in lokalnimi organi, pri tem pa krepiti delovanje in učinkovitost socialnega dialoga na nacionalni ravni, zlasti v državah z velikimi težavami z devalvacijo plač zaradi nedavne deregulacije trgov dela in pomanjkljivih kolektivnih pogajanj.
Sprememba 36 Predlog sklepa Priloga – smernica 7 – odstavek 3
Države članice bi morale okrepiti aktivne politike trga dela, in sicer tako, da bi jih bolje usmerile, povečale njihov vpliv in obseg ter tesneje povezale s pasivnimi ukrepi. Cilj teh politik mora biti izboljšanje usklajevanja ponudbe in povpraševanja na trgu dela ter podpora trajnostnim prehodom na trgu dela, pri čemer javne službe za zaposlovanje zagotavljajo individualno podporo in izvajajo sisteme za merjenje uspešnosti. Države članice bi morale prav tako zagotoviti, da njihovi sistemi socialne zaščite učinkovito aktivirajo tiste, ki se lahko vključijo na trg dela, in jim to omogočijo, nudijo zaščito tistim, ki so (začasno) izključeni s trga dela in/ali se vanj ne morejo vključiti, ter posameznike pripravijo na morebitna tveganja, pri čemer bi morale države članice z vlaganjem v človeški kapital spodbujati vključujoče trge dela, ki so odprti za vse, ter tudi vzpostaviti učinkovite protidiskriminacijske ukrepe.		Države članice bi morale zagotoviti osnovne standarde kakovosti za aktivne politike trga dela, in sicer tako, da bi jih bolje usmerile, povečale njihov vpliv, obseg ter medsebojno delovanje s podpornimi ukrepi, kot je socialna varnost. Cilj teh politik mora biti izboljšanje dostopa na trg dela, okrepitev kolektivnih pogajanj in socialnega dialoga ter podpora trajnostnim prehodom na trgu dela, pri čemer visoko usposobljene javne službe za zaposlovanje zagotavljajo individualno podporo in izvajajo sisteme za merjenje uspešnosti. Države članice bi morale prav tako zagotoviti, da njihovi sistemi socialne zaščite učinkovito aktivirajo tiste, ki se lahko vključijo na trg dela, in jim to omogočijo, nudijo zaščito tistim, ki so (začasno) izključeni s trga dela in/ali se vanj ne morejo vključiti, ter posameznike pripravijo na morebitna tveganja in spreminjajoče se družbene in gospodarske pogoje, pri čemer bi morale vlagati v človeški kapital. Države članice bi morale kot morebitni ukrep za zmanjšanje revščine in v skladu z nacionalno prakso določiti znesek minimalnega prihodka glede na specifične socialno-ekonomske razmere države. Države članice bi morale spodbujati vključujoče trge dela, ki so odprti za vse, ter tudi vzpostaviti učinkovite protidiskriminacijske ukrepe.
Sprememba 37 Predlog sklepa Priloga – smernica 7 – odstavek 4
Treba bi bilo zagotoviti mobilnost delavcev, da se izkoristi celoten potencial evropskega trga dela, vključno z lažjo prenosljivostjo pokojnin ter priznavanjem kvalifikacij. Države članice bi morale hkrati preprečiti zlorabe veljavnih pravil.		Treba bi bilo zagotoviti mobilnost delavcev kot temeljno pravico in vprašanje proste izbire, da se izkoristi celoten potencial evropskega trga dela, vključno z lažjo prenosljivostjo pokojnin ter učinkovitim priznavanjem kvalifikacij in spretnosti ter odpravo birokracije in drugih obstoječih ovir. Države članice bi morale hkrati odpraviti jezikovne ovire z izboljšanjem sistemov usposabljanja na tem področju. Primerno bi morale uporabiti mrežo EURES, da bi spodbudile mobilnost delavcev. Spodbujati bi bilo treba naložbe v regije, ki se srečujejo z odlivi delovne sile, da bi zmanjšali beg možganov in spodbudili vračanje mobilnih delavcev.
Sprememba 38 Predlog sklepa Priloga – smernica 7 a (novo) – naslov
		Izboljšanje kakovosti in uspešnosti izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja na vseh ravneh
Sprememba 39 Predlog sklepa Priloga – smernica 7 a (novo)
		Države članice bi morale zagotavljanje dostopa do varstva in cenovno dosegljive kakovostne predšolske vzgoje določiti za prednostni nalogi, saj gre v obeh primerih za pomembna podporna ukrepa za akterje na trgu dela, ki prispevata k povišanju splošne stopnje zaposlenosti, hkrati pa podpirata posameznike pri opravljanju njihovih obveznosti. Države članice bi morale vzpostaviti celovite politike in spodbuditi naložbe, ki so potrebne za izboljšanje podpore družinam in staršem, ter ukrepe za usklajevanje, ki staršem pomagajo usklajevati poklicno in družinsko življenje, kot prispevek k preprečevanju zgodnjega osipa in povečevanju možnosti mladih na trgu dela.
Sprememba 40 Predlog sklepa Priloga – smernica 8 – naslov
Zagotavljanje pravičnosti, boj proti revščini in spodbujanje enakih možnosti		Zagotavljanje socialne pravičnosti, boj proti revščini in spodbujanje enakih možnosti
Sprememba 41 Predlog sklepa Priloga – smernica 8 – odstavek 1
Države članice bi morale posodobiti svoje sisteme socialne zaščite, da zagotovijo uspešno, učinkovito in ustrezno zaščito v vseh fazah posameznikovega življenja, ter tako zagotoviti pravičnost in odpravljati neenakosti. Socialne politike je treba poenostaviti in jih bolje usmeriti ter dopolnjevati s cenovno dostopnim in kakovostnim otroškim varstvom ter izobraževanjem, usposabljanjem in pomočjo pri zaposlovanju, stanovanjsko podporo in dostopnim zdravstvenim varstvom, dostopom do osnovnih storitev, kot sta bančni račun in internet, ter uvesti ukrepe za preprečevanje osipa in boj proti socialni izključenosti.		Države članice v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi bi morale izboljšati svoje sisteme socialne zaščite, tako da zagotovijo osnovne standarde za uspešno, učinkovito in trajnostno zaščito v vseh fazah posameznikovega življenja, ter tako zagotoviti dostojno življenje, solidarnost, dostop do socialnega varstva, polno spoštovanje socialnih pravic, pravičnost in odpravljati neenakosti kot tudi zagotoviti vključevanje, da bi odpravili revščino, zlasti pri ljudeh, ki so izključeni s trga dela, in pri ranljivejših skupinah. Socialne politike je treba poenostaviti, jih bolje usmeriti in povečati njihovo ambicioznost, tudi s cenovno dostopnim in kakovostnim otroškim varstvom in izobraževanjem, učinkovitim usposabljanjem in pomočjo pri zaposlovanju, stanovanjsko podporo in visoko kakovostnim zdravstvenim varstvom, dostopnim za vse, dostopom do osnovnih storitev, kot so bančni računi in internet, ter uvesti ukrepe za preprečevanje zgodnjega osipa in boj proti skrajni revščini, socialni izključenosti in – splošneje – vsem oblikam revščine. Odločno se je treba spopasti zlasti z revščino otrok.
Sprememba 42 Predlog sklepa Priloga – smernica 8 – odstavek 2
V ta namen bi bilo treba uporabiti različne, medsebojno dopolnjujoče se instrumente, vključno z aktivacijo delovne sile ter zagotavljanjem storitev in dohodkovne podpore za potrebe posameznikov. Sistemi socialne zaščite bi morali biti oblikovani tako, da nudijo podporo vsem upravičencem, podpirajo naložbe v človeški kapital ter preprečujejo in zmanjšujejo revščino ter varujejo pred njo.		V ta namen bi bilo treba uporabiti različne, medsebojno dopolnjujoče se instrumente, vključno z aktivacijo delovne sile ter zagotavljanjem storitev in dohodkovne podpore za potrebe posameznikov. V zvezi s tem se lahko vsaka država članica odloči za določitev minimalnega prihodka v skladu z njeno nacionalno prakso in socialno-ekonomskimi razmerami. Sistemi socialne zaščite bi morali biti oblikovani tako, da olajšajo dostop in nudijo podporo vsem osebam brez diskriminacije, podpirajo naložbe v človeški kapital ter preprečujejo in zmanjšujejo revščino in izključevanje ter varujejo pred njima ter prav tako glede drugih tveganj, kot so poslabšanje zdravja ali izguba zaposlitve. Zlasti se je treba osredotočiti na otroke, ki živijo v revščini zaradi dolgotrajne brezposelnosti njihovih staršev.
Sprememba 43 Predlog sklepa Priloga – smernica 8 – odstavek 3
Treba je izvesti reforme pokojninskih sistemov, da se zagotovita njihova vzdržnost in zadostnost za oba spola ob upoštevanju vse daljših življenjskih dob in demografskih sprememb, vključno s prilagajanjem zakonsko določene upokojitvene starosti pričakovani življenjski dobi, dvigom dejanske upokojitvene starosti in razvojem dodatnega pokojninskega varčevanja.		Pokojninske sisteme bi bilo treba prestrukturirati tako, da se zagotovijo njihova vzdržnost, varnost in primernost za oba spola, in sicer z okrepitvijo shem upokojevanja, namenjenih dostojni pokojnini, ki bo najmanj nad ravnjo revščine. Ti sistemi bi morali zagotavljati utrditev, nadaljnji razvoj in izboljšanje treh stebrov sistemov pokojninskega varčevanja. Povezovanje upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo ni edino orodje, s katerim bi lahko obravnavali izziv staranja. Reforme pokojninskih sistemov bi morale med drugim upoštevati tudi razvoj trga dela, število rojstev, demografsko stanje, zdravstveni in finančni položaj, delovne pogoje ter stopnjo ekonomske odvisnosti. Najboljši način soočanja z izzivi staranja je s povišanjem splošne stopnje zaposlenosti in med drugim s krepitvijo socialnih naložb v aktivno staranje.
Sprememba 44 Predlog sklepa Priloga – smernica 8 – odstavek 4
Države članice bi morale izboljšati dostopnost, učinkovitost in uspešnost sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, obenem pa ohranjati fiskalno vzdržnost.		Države članice bi morale izboljšati kakovost, cenovno dosegljivost, dostopnost, učinkovitost in uspešnost sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe in socialnih storitev ter zagotoviti dostojne delovne pogoje v teh sektorjih, obenem pa ohranjati finančno vzdržnost teh sistemov z izboljšanjem financiranja, ki temelji na solidarnosti.
Sprememba 45 Predlog sklepa Priloga – smernica 8 – odstavek 4 a (novo)
		Države članice bi morale v celoti izkoristiti možnosti podpore iz Evropskega socialnega sklada in drugih skladov Unije za odpravo revščine, socialne izključenosti in diskriminacije, izboljšanje dostopnosti za invalide, spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi ter izboljšanje stanja na področju javne uprave.
Sprememba 46 Predlog sklepa Priloga – smernica 8 – odstavek 4 b (novo)
		Krovni cilji strategije Evropa 2020, na podlagi katerih države članice ob upoštevanju svojih različnih izhodiščnih položajev in nacionalnih okoliščin določijo nacionalne cilje, so namenjeni izboljšanju stopnje zaposlenosti za ženske in moške v starosti od 20 do 64 let na 75 % do leta 2020; zmanjšanju stopnje osipa na manj kot 10 %; povečanju deleža ljudi, starih med 30 in 34 let, z dokončano terciarno ali enakovredno izobrazbo, na vsaj 40 %; ter spodbujanju socialne vključenosti, zlasti z zmanjšanjem revščine, s prizadevanjem, da najmanj 20 milijonov ljudi ne bo več izpostavljenih tveganju revščine in izključenosti1a.
		__________________
		1a Populacija je opredeljena kot število oseb, ki jim glede na tri kazalnike (stopnja tveganja revščine, materialna prikrajšanost, gospodinjstvo brez delovno aktivnih članov) grozita revščina in izključenost, pri čemer države članice same določijo svoje nacionalne cilje na podlagi najustreznejših kazalnikov, pri tem pa upoštevajo svoje nacionalne okoliščine in prednostne naloge.

Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2015/001 FI/Broadcom – Finska

339k

81k

		Resolucija
		Priloga

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2015/001 FI/Broadcom, s Finske) (COM(2015)0232 – C8-0135/2015 – 2015/2125(BUD))

P8_TA(2015)0262

A8-0210/2015

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0232 – C8-0135/2015),

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (uredba o ESPG),

– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,

– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

– ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov, predvidenega v točki 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

– ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

– ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0210/2015),

A. ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B. ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

C. ker je bila uredba o ESPG sprejeta ob upoštevanju dogovora Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo sklada zaradi krize, da se finančni prispevek Unije poveča na 60 % vseh ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se vloge za sredstva ESPG v Komisiji ter s strani Parlamenta in Sveta obravnavajo učinkoviteje in se tako skrajša postopek ocene in odobritve, da se z vključitvijo samozaposlenih in mladih razširi obseg upravičenih ukrepov in prejemnikov ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja;

D. ker je Finska predložila vlogo EGF/2015/001 FI/Broadcom za finančni prispevek iz ESPG za 568 presežnih delavcev v podjetju Broadcom Communications Finland, razvrščenem v oddelek 46 NACE po reviziji 2 (posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili)(4), ter pri dveh dobaviteljih oziroma proizvajalcih v poproizvodni fazi;

E. ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, določena v uredbi o ESPG;

1. se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je zato Finska na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 1.365.000 EUR;

2. ugotavlja, da so finski organi vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložili 30. januarja 2015, Komisija pa je njeno oceno dala na voljo 2. junija 2015; pozdravlja hiter postopek ocenjevanja, ki je trajal manj kot pet mesecev;

3. ugotavlja, da se je od leta 2000 število zaposlenih v finskih podružnicah na vseh celinah povečevalo, dokler ni Azija leta 2004 postala največji delodajalec v elektronski in električni industriji, število zaposlenih v Evropi pa je začelo upadati; meni, da je odpuščanje presežnih delavcev v podjetju Broadcom deloma povezano z gibanji, ki so prizadela celotno finsko elektronsko industrijo in dosegla vrhunec leta 2011 z napovedjo Nokie, da bo odpustila večje število delavcev; vseeno ugotavlja, da so ti dogodki v veliki meri povezani s pomembnimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije;

4. ugotavlja, da bo odpuščanje presežnih delavcev še prispevalo k brezposelnosti v regiji Severna Ostrobotnija (del regije FI1A na ravni 2 NUTS(5)), kjer je službo izgubilo 424 od 568 odpuščenih delavcev; ugotavlja še, da je brezposelnost v tej regiji stalno za nekaj odstotnih točk višja od državnega povprečja; ugotavlja, da je avgusta 2014 stopnja brezposelnosti v državi znašala 12,2 %, v Severni Ostrobotniji 14,1 %, v najbolj prizadetem mestu Oulu pa kar 16,1 % in da je bila ta regija žrtev množičnega odpuščanja v podjetju Nokia od leta 2011;

5. meni, da statistične raziskave in obiski podjetij ne koristijo zgolj odpuščenim delavcem, ki jih zajema zadevna vloga, temveč lahko prispevajo tudi k nabiranju znanja na področju zaposlovanja v tem sektorju za primere odpuščanja v prihodnosti; ugotavlja, da so ti posebni ukrepi že nadaljevanje podobnega ukrepa, ki se je izvajal pri eni od prejšnjih uporab ESPG na Finskem (EGF/2013/001 FI/Nokia);

6. ugotavlja, da je bila za sektor posredništva in prodaje na debelo, razen motornih vozil, že predložena vloga za sredstva ESPG (EGF/2010/012 NL/Noord Holland, IKT), prav tako na osnovi globalizacijskega merila;

7. z zadovoljstvom ugotavlja, da so se finski organi odločili, da bodo začeli prilagojene ukrepe izvajati 11. avgusta 2014, precej pred dokončno odločitvijo o dodelitvi podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj, da bi odpuščenim delavcem čim prej ponudili pomoč;

8. ugotavlja, da Finska načrtuje tri vrste ukrepov za odpuščene delavce, zajete v tej vlogi, in sicer (i) pomoč pri iskanju nove zaposlitve, (ii) pomoč pri ustanovitvi lastnega podjetja in (iii) zagotavljanje izobraževanja ali usposabljanja;

9. ugotavlja, da oblasti načrtujejo uporabo 17,46 % vseh stroškov za nadomestila in spodbude v obliki subvencioniranja plač (kot del plače vsakega delovnega razmerja, ki ga sklene ciljni delavec) ter nadomestila za potne stroške, stroške prenočitve in selitve, kar znaša polovico dovoljene zgornje meje 35 % za skupne stroške takšnih ukrepov;

10. pozdravlja postopke, ki so jih uporabile finske oblasti pri posvetovanjih s ciljnimi prejemniki ali njihovimi predstavniki ali socialnimi partnerji, pa tudi z lokalnimi in regionalnimi organi;

11. opozarja, da je treba izboljšati zaposljivost vseh delavcev s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi celotni poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje, ki je na voljo v usklajenem svežnju, ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju;

12. opozarja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti razvoj na trgu dela in potrebne spretnosti ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

13. pozdravlja dejstvo, da se predlagana posredovanja ESPG dopolnjujejo z drugimi ukrepi, ki se financirajo z nacionalnimi sredstvi ali sredstvi Unije;

14. ugotavlja, da so med informacijami iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev, za katere je predvideno financiranje iz ESPG, tudi informacije o dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; poudarja, da so finski organi potrdili, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih finančnih instrumentov Unije; znova poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila popolno upoštevanje veljavnih predpisov in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija;

15. ceni izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev; ugotavlja, da utegne zaradi novega urnika nastati časovna stiska, kar bi lahko vplivalo na učinkovitost dajanja navodil v posameznih primerih;

16. odobri sklep, priložen tej resoluciji;

17. naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga s Finske – EGF/2015/001 FI/Broadcom)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2015/1477.)

(1)	UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2)	UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3)	UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4)	Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).
(5)	Uredba Komisije (EU) št. 1046/2012 z dne 8. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) glede pošiljanja časovnih vrst za novo regionalno razčlenitev (UL L 310, 9.11.2012, str. 34).

Proračun za leto 2016 - Mandat za trialog

1506k

1300k

		Resolucija
		Priloga
		Priloga
		Priloga

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016 (2015/2074(BUD))

P8_TA(2015)0263

A8-0217/2015

Evropski parlament,

– ob upoštevanju členov 312 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

– ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je Komisija sprejela 24. junija 2015 (COM(2015)0300),

– ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1),

– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2016, oddelek III – Komisija(4),

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. februarja 2015 smernicah za proračun za leto 2016,

– ob upoštevanju poglavja 8 v naslovu II Poslovnika,

– ob upoštevanju pisem Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za ustavne zadeve,

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0217/2015),

Predlog proračuna za leto 2016: spoštovanje obveznosti in prednostnih nalog financiranja

1. opozarja, da je Evropski parlament v svoji zgoraj navedeni resoluciji z dne 11. marca 2015 ustvarjanje dostojnih in kakovostnih delovnih mest ter razvoj podjetij in podjetništva za pametno, trajnostno in vključujočo rast po vsej Uniji (tri glavne politike), skupaj z notranjo in zunanjo solidarnostjo v varni Evropi, uvrstil v središče prednostnih nalog za proračun za leto 2016; ponovno poudarja, da je zavezan spoštovanju pravnih in političnih obveznosti, in poziva institucije, naj izpolnijo svoje obljube;

2. v zvezi s tem poudarja, da večletni finančni okvir 2014–2020 določa zgornje meje za vse razdelke, omogoča pa tudi posebno in največjo možno prožnost, da bo Unija lahko izpolnjevala svoje pravne obveznosti, ter posebne instrumente, ki Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali financira jasno opredeljene odhodke, ki presegajo zgornje meje;

3. pozdravlja dejstvo, da Komisija v predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016 podpira navedene prednostne naloge in predlaga okrepitev podpore EU za programe s področij naložb, delovnih mest, znanja in rasti, zlasti za simbolični program mobilnosti, kot je Erasmus+; meni, da je predlog proračuna za leto 2016 dobrodošel ukrep v smeri zagotavljanja pomoči državam članicam pri spoprijemanju s strukturnimi izzivi, zlasti z izgubo konkurenčnosti; je zadovoljen, ker je Komisija poleg pričakovanih povečanj v razdelku 3 (Varnost in državljanstvo) ter razdelku 4 (Evropa v svetu) sprejela izziv, ki ga prinaša novi razvoj dogodkov, kot so krize v Ukrajini, Siriji in Sredozemlju, in se odzvala na potrebe EU in držav članic na področju varnosti in migracij ter pokazala močno politično voljo na področju zunanjega delovanja, prav tako pa s proračunskega vidika podprla države izvora in tranzitne države;

4. pozdravlja vključitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) v predlog proračuna za leto 2016, zlasti z uporabo skupne razlike do zgornje meje za obveznosti za kritje dela odhodkov, potrebnih za financiranje jamstvenega sklada EFSI v višini 8 milijard EUR, namesto da bi se zanašali le na zmanjšanje sredstev za program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope (CEF); poudarja, da je Parlament želel v čim večji meri omiliti vpliv na ta dva programa in da so bili z dogovorom med sozakonodajalcema rezi dodatno zmanjšani za skupno 1 milijardo EUR, med drugim na področju temeljnih raziskav; pričakuje, da bo treba končni dogovor čim prej vključiti v proračun za leto 2016 na podlagi pisnega predloga spremembe;

5. opozarja pa, da bo proračunski organ sklep o letnih sredstvih, ki bodo namenjena oblikovanju jamstvenega sklada EFSI, sprejel šele v teku letnega proračunskega postopka; se v zvezi s tem zavezuje, da bo še naprej nasprotoval zmanjšanjem sredstev za Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope, ki so še zmeraj precejšnja, saj bosta lahko navedena programa le tako v celoti uresničila cilje, o katerih so se med pogajanji o njuni pravni podlagi dogovorili pred dvema letoma; prav tako namerava natančno preučiti, ali bi bilo zmanjšanja bolje zgostiti v obdobju 2016-2018, kakor predlaga Komisija, ali pa bi jih bilo nemara bolje pomakniti v obdobje 2019-2020, s čimer bi zmanjšali vpliv na programa;

6. obžaluje, da so bila za program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) sredstva za prevzem obveznosti za leto 2016 v primerjavi z letom 2015 nominalno znižana; poudarja, da takšno zmanjšanje pošilja zelo negativno sporočilo ravno v času, ko je potencial malih in srednjih podjetij kot inovatorjev in ustvarjalcev delovnih mest nujno potreben, da bi se spodbudila oživitev gospodarstva EU, zmanjšale naložbene vrzeli in prispevalo k prihodnji blaginji Unije; opozarja, da spodbujanje podjetništva, izboljšanje konkurenčnosti podjetij Unije, tudi socialnih podjetij, in njihovega dostopa do trgov ter večja dostopnost finančnih sredstev za mala in srednja podjetja, ki bistveno prispevajo h konkurenčnosti in gospodarstvu Evrope, sodijo med prednostne naloge, ki so nedvoumno skupne vsem institucijam in so bile razlog za povečanje sredstev za program COSME in njihovo izplačilo v začetku v začetku programskega obdobja v preteklih dveh letih, pri čemer je treba upoštevati visoko stopnjo izvajanja programa; zato namerava zagotoviti, da se bo program v letu 2016 pozitivno razvijal;

7. ponovno izraža zaskrbljenost zaradi financiranja pobude za zaposlovanje mladih kot ključnega orodja za boj proti brezposelnosti mladih v Uniji, ki je najpomembnejša prednostna naloga vseh evropskih nosilcev odločanja; je seznanjen s koncentracijo sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih v začetku programskega obdobja 2014 in 2015; obžaluje, da za leto 2016 niso predlagana nova sredstva za prevzem obveznosti; opozarja, da večletni finančni okvir določa, da bo skupna razlika do zgornje meje za obveznosti po letu 2016 na voljo nad zgornjimi mejami za cilje politike, povezane z rastjo in zaposlovanjem, zlasti z zaposlovanjem mladih; zato opozarja, da je v uredbi o Evropskem socialnem skladu določeno, da se v proračunskem postopku lahko zvišajo sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih za leta od 2016 do 2020; zato poziva, naj se nadaljuje s pobudo za zaposlovanje mladih z uporabo katere koli določbe o prožnosti iz večletnega finančnega okvira, v proračunu za leto 2016 pa namerava zagotoviti potrebne zneske;

8. ugotavlja, da je Komisija zahvaljujoč pravočasnemu sporazumu o reprogramiranju obveznosti v okviru deljenega upravljanja iz večletnega finančnega okvira 2014–2020 zaradi poznega sprejetja ustreznih predpisov in programov v predlog proračuna za leto 2016 (razdelka 2 in 3) vključila 4,5 milijarde EUR v obveznostih, ki jih ni bilo mogoče uporabiti v letu 2014; opozarja, da je bila s spremembo proračuna št. 1/2015 v razdelkih 1b, 2 in 3 že omogočena prerazporeditev sredstev v višini 16,5 milijarde EUR iz leta 2014 v leto 2015; poudarja pa, da gre za prerazporeditev že dogovorjenih proračunskih sredstev za leto 2014, zato je ne bi smeli upoštevati pri primerjavi proračuna za leto 2016 glede na proračun za leto 2015; zato poudarja, da imajo ti programi dejansko koristi od povečanih sredstev za prevzem obveznosti iz predloga proračuna za leto 2016;

9. je zaskrbljen, ker je zagon novih programov v večletnem finančnem okviru 2014–2020 zaradi poznega sprejetja pravnih podlag in operativnih programov ter pomanjkanja sredstev za plačila v letu 2014 počasnejši, kot je bilo načrtovano; se zavezuje, da bo preučil, ali bodo zahtevana sredstva za obveznosti in plačila dejansko omogočila polno delovanje teh novih programov; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se nadoknadi zamuda pri njihovem izvajanju;

10. ugotavlja, da predlog proračuna EU za leto 2016 znaša 153,5 milijarde EUR v sredstvih za obveznosti (vključno z reprogramiranimi 4,5 milijarde EUR iz leta 2014) in 143,5 milijarde EUR v sredstvih za plačila; poudarja, da to, če ne upoštevamo učinka reprogramiranja v letih 2015 in 2016, v primerjavi s proračunom za leto 2015 pomeni povečanje za 2,4 % v obveznostih in 1,6 % v plačilih; poudarja, da ta v celoti zmerna povečanja, ki sledijo poti večletnega finančnega okvira in upoštevajo inflacijo, dejansko ne pomenijo skoraj nikakršnega povečanja, kar priča o tem, kako pomembni sta uspešnost in učinkovitost porabe;

11. poudarja, da je Komisija v večletnem finančnem okviru predvidela razliko do zgornje meje v višini 2,2 milijarde EUR v obveznostih (od tega 1,2 milijarde EUR v razdelku 2) in 1,6 milijarde EUR v plačilih; opozarja, da se razpoložljive razlike do zgornje meje za obveznosti in plačila ter neizvršena plačila stekajo v skupno razliko, ki se po potrebi uporabi v naslednjih letih; ugotavlja, da je prvič na voljo skupna razlika do zgornje meje za obveznosti, ki bo delno porabljena za Evropski sklad za strateške naložbe; načeloma pozdravlja predlagano uporabo instrumenta prilagodljivosti za jasno opredeljene odhodke za nove pobude EU na področju azila in migracije, ki jih ni mogoče financirati v razdelku 3; namerava del razlike do zgornje meje in ustrezne določbe o prožnosti iz večletnega finančnega okvira uporabiti za krepitev ključnih prednostnih nalog;

Plačila: povrnitev zaupanja

12. opozarja, da je primanjkljaj pri plačilih predvsem zaradi prenizkih zgornjih meja in nezadostnih proračunskih sredstev v letu 2014 dosegel doslej najvišjo raven in je ostal pereč tudi v letu 2015; se boji, da bo to še naprej ogrožalo ustrezno izvajanje programov iz novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014-2020 in kaznovalo upravičence, zlasti lokalne, regionalne in nacionalne organe, ki se soočajo z gospodarskimi in socialnimi omejitvami; čeprav podpira, da Komisija aktivno upravlja plačila, je zaskrbljen zaradi odložitve javnih razpisov, zmanjšanja vnaprejšnjega financiranja in zamud pri plačilih, saj bi to utegnilo ovirati uresničevanje ciljev na področju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; ponovno izraža zaskrbljenost nad nenadnim zmanjšanjem plačil, za katerega se je v obravnavi letnega proračuna odločil Svet, pri čemer to zajema tudi programe za konkurenčnost za rast in delovna mesta v razdelku 1a; poziva Komisijo, naj najkasneje do 31. marca 2016 pripravi poročilo o vplivu na upravičence, ki so se soočili z zamudami pri izplačilih Unije v obdobju 2013–2015, pa tudi o vplivu na izvajanje programov;

13. pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna EU odraža skupno izjavo o načrtu plačil za obdobje 2015–2016, o katerem so se dogovorili Parlament, Svet in Komisija na podlagi skupnih ugotovitev in zavez, ki so jih sprejele vse tri institucije, da bi zmanjšale ta zaostanek; ker morajo biti v skladu s členom 310 PDEU prihodki in odhodki, prikazani v proračunu EU, uravnoteženi; ugotavlja, da bi sodeč po oceni Komisije sredstva za plačila, zahtevana v predlogu proračuna, zmanjšala znesek neplačanih računov na vzdržno raven v višini približno 2 milijardi EUR; se posledično zavezuje, da bo v celoti podprl predlog Komisije, in pričakuje, da bo Svet izpolnjeval svoje zaveze v zvezi s tem;

14. poudarja, da so se Parlament, Svet in Komisija zavezali, da bodo preprečili prihodnje kopičenje nevzdržnih zaostankov neporavnanih zahtevkov za plačilo ob koncu leta, ob polnem spoštovanju in izvajanju sporazumov, doseženih v sklopu večletnega finančnega okvira in letnih proračunskih postopkov; v zvezi s tem poudarja, da je treba tesno in aktivno spremljati potek teh zaostankov; ponovno izraža zaskrbljenost, da posebnosti plačilnih ciklov dodatno pritiskajo na raven sredstev za plačila, zlasti ob izteku večletnega finančnega okvira; spominja Komisijo, da se je v skupni izjavi o načrtu plačil zavezala razviti srednjeročna in dolgoročna orodja za napovedovanje in vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja, napovedi o plačilih pa predstaviti julija, da bo lahko proračunski organ v prihodnje sprejemal ustrezno utemeljene odločitve;

15. pozdravlja dejstvo, da se je razmerje sredstev za plačila končno občutno premaknilo od dokončanja preteklih programov iz obdobja 2007–2013 v smer izvajanja novih programov za obdobje 2014–2020; poudarja pa, da je stopnja sredstev za plačila v predlogu proračuna za leto 2016, zlasti za razdelek 1b, v primerjavi s stopnjo sredstev za obveznosti nizka, zaradi česar utegne ob izteku sedanjega večletnega finančnega okvira priti do podobne zakasnitve pri neporavnanih plačilih; zato se sprašuje, v kolikšni meri je to v skladu z dolgoročno perspektivo načrta plačil;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

16. ugotavlja, da v primerjavi z letom 2015 predlog Komisije za leto 2016 pomeni povečanje obveznosti v podrazdelku 1a za 6,1 % na 18,6 milijarde EUR; poudarja, da je povečanje obveznosti mogoče pripisati predvsem vključitvi Evropskega sklada za strateške naložbe, povečanju sredstev za Erasmus + in instrument za povezovanje Evrope, v manjši meri pa tudi za programa Carina in Fiscalis, boj proti goljufijam ter program za zaposlovanje in socialne inovacije; bo še posebej pozoren na zmanjševanje neenakosti med vajeništvom in višjo izobrazbo v Evropi, zlasti z zagotavljanjem enakopravnega dostopa do mobilnosti;

17. vseeno pa obžaluje zmanjšanje sredstev za velike infrastrukturne projekte, program Obzorje 2020 in COSME, pa tudi upočasnjeno napredovanje instrumenta za povezovanje Evrope – Promet zaradi prerazporejanja sredstev za Evropski sklad za strateške naložbe; opominja, da bi lahko zaradi prvotnega predloga Komisije o Evropskem skladu za strateške naložbe prišlo do zmanjšanja sredstev za program Obzorje 2020 v višini 170 milijonov EUR za leto 2016 v primerjavi z letom 2015, kar bi poslalo protislovno sporočilo glede programa, ki je v sedanjem večletnem finančnem okviru splošno priznan kot poglavitna prednostna naloga; obžaluje posredne posledice za financiranje raziskav, tudi na področju energetike, malih in srednjih podjetij, podnebja in okolja, socialnih ved ter znanosti v družbi; se zavezuje, da si bo v proračunskem postopku prizadeval za dodatno uravnoteženje predlaganega zmanjšanja sredstev za te programe s povečanjem z uporabo preostale razlike do zgornje meje iz razdelka 1a v znesku 200 milijonov EUR; poudarja, da bi se moralo financiranje naložb, raziskav, razvoja in inovacij osredotočiti na področja, na katerih se lahko doseže največja dodana vrednost, kot na primer izboljševanje energetske učinkovitosti, informacijske in komunikacijske tehnologije, subvencije za temeljne raziskave, ter nizkoogljične tehnologije in tehnologije obnovljivih virov;

18. ponovno izraža podporo programu ITER in predanost zagotavljanju ustreznega financiranja; je vseeno zaskrbljen, da proračunski organ zaradi predstavitve spremenjenega časovnega in finančnega načrta za ITER, ki bo predvidoma novembra 2015, v letnem proračunskem postopku za leto 2016 ne bo mogel upoštevati novih informacij; zato poziva ITER in njegovo Skupno podjetje Evropske unije za razvoj fuzijske energije, naj brez odlašanja predložite zahtevani poročili o podelitvi razrešnice za leto 2013 ter obravnavata ustrezna priporočila Parlamenta;

19. poudarja, da so nezadostna proračunska sredstva za plačila v preteklosti povečala razkorak med obveznostmi in plačili za nekatere programe v razdelku 1a, kar je prispevalo k velikemu povečanju neporavnanih obveznosti v primerjavi z drugimi postavkami; je zaskrbljen, ker je morala Komisija znižati znesek vnaprejšnjega financiranja in, kar je še bolj skrb zbujajoče, preložiti nove javne razpise in podpis pogodb; ugotavlja na primer, da bi po ocenah Komisije po običajnem scenariju, brez omejitev plačil, za izvajanje programa Obzorje 2020 do konca leta 2014 porabili 1 milijardo EUR več; pozdravlja prizadevanja Komisije, da ohrani stanje na področju plačil pod nadzorom, vendar ponovno poudarja, da nikakor ne bo dopustil, da bi bila lahko upočasnitev izvajanja programov za obdobje 2014–2020 rešitev za pomanjkanje sredstev za plačila;

20. zato pozdravlja povečanje plačil za 11,4 % na 17,5 milijarde EUR v primerjavi z letom 2015 in povečanje razmerja med plačili in obveznostmi za leto 2016; zlasti ugotavlja, da za več programov (Copernicus, Erasmus +, Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope – Promet, jedrska varnost in razgradnja) plačila presegajo višino obveznosti;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

21. je seznanjen s predlaganima zneskoma 50,8 milijarde EUR v obveznostih (+3,2 % v primerjavi z letom 2015, z nevtraliziranim učinkom reprogramiranja) in 49,1 milijarde EUR v plačilih (4 %) za podrazdelek 1b, zaradi česar je razlika do zgornje meje pri obveznostih v višini 15,3 milijona EUR majhna; opozarja, da je kohezijska politika glavna naložbena politika EU, katere cilj je zmanjšati razlike med evropskimi regijami s povečevanjem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; poudarja, da so instrumenti, kot so ESS, ESRR, kohezijski sklad ter pobuda za zaposlovanje mladih bistvenega pomena pri spodbujanju zbliževanja, zapolnjevanju razvojne vrzeli in podpiranju ustvarjanja kakovostnih in trajnostnih delovnih mest; poudarja, da ima kohezijska politika EU osrednjo vlogo pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020;

22. poudarja, da se 44 % predlaganih plačil za leto 2016 nanaša na neporavnane zahtevke iz prejšnjih programskih obdobij, zato ostaja le 26,8 milijarde EUR za plačila za začetek izvajanja novih programov kohezijske politike za obdobje 2014–2020; zato meni, da so odobrena plačila skrajni minimum, ki je potreben v tem podrazdelku;

23. opozarja, da je v proračunu za leto 2016 potreben znesek 21,6 milijarde EUR, da bi se vrednost neporavnanih zahtevkov za izplačilo za kohezijske programe za obdobje 2007–2013 znižala s 24,7 milijarde EUR konec leta 2014 in 20 milijard EUR konec leta 2015 na približno 2 milijardi EUR do konca leta 2016, kakor je opisano v oceni Komisije, priloženi skupni izjavi o načrtu plačil za obdobje 2015–2016; meni, da je treba v prihodnje preprečiti podobno neobičajno kopičenje neporavnanih računov, da ne bi ogrozili verodostojnosti EU;

24. poleg tega, da se zavzema za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih, poudarja, da je nujno treba uspešno in učinkovito pospeševati njeno izvajanje v državah članicah; spodbuja države članice in Komisijo, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se bodo nacionalni programi jamstva za mlade izvajali prednostno, pri čemer pa naj po potrebi upoštevajo priporočila Evropskega računskega sodišča iz posebnega poročila št. 3/2015; poudarja, da je nedavno odobreno povečanje stopnje vnaprejšnjega financiranja na 30 %, ki ga je Parlament odločno podpiral, odvisno od hitre predložitve zahtevkov držav članic za vmesna plačila v enem letu, kar bi se moralo uresničiti v letu 2016; vztraja, da povečanje vnaprejšnjega financiranja pobude za zaposlovanje mladih ne bi smelo negativno vplivati na izvajanje drugih prvin Evropskega socialnega sklada;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

25. je seznanjen s predlaganima zneskoma 63,1 milijarde EUR obveznosti (–0,1 % v primerjavi z letom 2015, z nevtraliziranim učinkom reprogramiranja) in 55,9 milijarde EUR plačil (–0,2 %) za razdelek 2, pri čemer ostane razlika 1,2 milijarde EUR do zgornje meje za obveznosti in 1,1 milijarde EUR do dodatne zgornje meje za Evropski kmetijski jamstveni sklad; poudarja, da se mehanizem finančne discipline uporablja le za določitev rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju; pričakuje, da bo Komisija oktobra 2015 pripravila dopolnilno pismo, ki bi moralo temeljiti na posodobljenih informacijah o financiranju Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada; poudarja, da bo prerazporeditev sredstev med dvema stebroma skupne kmetijske politike privedla do splošnega povečanja zneska, ki je na voljo za razvoj podeželja;

26. poudarja, da predlog proračuna za leto 2016 kaže na zmanjšanje potreb po intervencijah na kmetijskih trgih v primerjavi s proračunom za leto 2015, v glavnem zaradi izrednih ukrepov v letu 2015, ki so bili povezani z ruskim embargom na uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov iz EU; ugotavlja, da Komisija meni, da dodatni ukrepi v proračunu za leto 2016 niso potrebni; opozarja, da je cilj povečati konkurenčnost in trajnost evropskega kmetijstva, in poziva, naj se za izpolnjevanje teh ciljev namenijo potrebna sredstva;

27. poudarja, da prenovljena skupna ribiška politika določa ambiciozen pravni okvir za soočanje z izzivi odgovornega ribolova, tudi z zbiranjem podatkov, in je zadovoljen, ker je Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo izkoristil prenos neporabljenih sredstev iz leta 2014 v leto 2015, vendar je bil učinek tega reprogramiranja nevtraliziran in obveznosti za ta sklad so se za leto 2016 vseeno povečale; ugotavlja pa, da je opuščanje preteklih programov pri plačilih le delno izravnano z uvedbo novih, kar je vzrok za nižja proračunska sredstva za leto 2016;

28. pozdravlja povečanje sredstev, namenjenih za program LIFE za okolje in podnebne spremembe, tako za obveznosti kot za plačila; pozdravlja prve korake na poti do okolju prijaznega proračuna EU in poudarja, da je treba še povečati tempo;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

29. pozdravlja dejstvo, da je v predlogu proračuna za leto 2016 okrepljena podpora za vse programe v razdelku 3, in sicer na 2,5 milijarde EUR v obveznostih (+12,6 % v primerjavi s proračunom za leto 2015 z nevtraliziranim reprogramiranjem) in 2,3 milijarde EUR v plačilih (+9,7 %); poudarja, da to v razdelku 3 ne dopušča nadaljnjega povečanja ali pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov ; meni, da je v sedanjih geopolitičnih razmerah, predvsem zaradi čedalje večjega pritiska migracijskih tokov, raven zgornjih mej za daleč najmanjši razdelek večletnega finančnega okvira morebiti zastarela in bi jo bilo treba obravnavati pri reviziji večletnega finančnega okvira po volitvah;

30. pozdravlja evropsko agendo za migracije, ki jo je pripravila Komisija, in ponovno izraža podporo povečanju sredstev EU in razvoju kulture pravične delitve bremena in solidarnosti na področju azila, migracij in upravljanja zunanjih meja; zato odobrava povečanje obveznosti za Sklad za notranjo varnost ter Sklad za azil, migracije in vključevanje, ki zajema tudi oblikovanje skupnega evropskega azilnega sistema; pozdravlja predlog Komisije za uporabo instrumenta prilagodljivosti v višini 124 milijonov EUR za odziv na trenutne migracijske trende v Sredozemlju; se sprašuje, ali bodo predlagana sredstva zadoščala; poudarja, da je treba strogo nadzorovati, kam se stekajo navedena sredstva;

31. poudarja, da je predlagana kadrovska okrepitev Evropskega azilnega podpornega urada z zgolj šestimi osebami očitno nezadostna, saj je število prihodov na južne obale Unije veliko, vloga tega urada pri upravljanju azila pa vedno pomembnejša; zato zahteva, da se Evropskemu azilnemu podpornemu uradu za leto 2016 zagotovi ustrezno število zaposlenih in primeren proračun, da bo lahko učinkovito izvajal naloge in operacije;

32. meni, da bi morala Komisija natančno oceniti proračunske posledice in dodatne naloge, ki so povezane z ukrepi, predstavljenimi v okviru evropske agende za migracije in evropske agende za varnost, kar zadeva agencijo Europol, da bi proračunskemu organu omogočila ustrezno prilagoditev proračunskih in kadrovskih potreb agencije; izpostavlja vlogo agencije Europol pri čezmejni podpori državam članicam in pri izmenjavi informacij; poudarja, da je treba agenciji v letu 2016 zagotoviti ustrezen proračun in kadrovsko raven, da se ji omogoči učinkovito opravljanje njenih nalog in operacij;

33. meni, da v navedenih agencijah ne bi smeli zmanjševati števila osebja ali ga prerazporejati, agencije pa bi morale svoje osebje ustrezno prerazporejati, da bi izpolnile svojo vedno večjo odgovornost;

34. opominja, da je Parlament vedno odločno podpiral ustrezno financiranje programov na področju kulture in medijev; zato pozdravlja, da so se glede na proračun za leto 2015 povečala sredstva za program „Ustvarjalna Evropa“, vključno z multimedijskimi ukrepi, hkrati pa izraža pridržke glede upravne ločitve med kulturnim in medijskim delom; podpira tudi predlagano povečanje sredstev za program „Evropa za državljane“, ker je osrednjega pomena za udejstvovanje državljanov v demokratičnem procesu v Evropi; meni, da je evropska državljanska pobuda osrednji instrument participativne demokracije v EU, in poziva k izboljšanju njegove prepoznavnosti in dostopnosti; poudarja pozitivno vlogo vseevropskih mrež, sestavljenih iz lokalnih in nacionalnih medijev, na primer EuranetPlus;

35. poudarja, da so varnost hrane in krme, varovanje zdravja in varstvo potrošnikov področja, ki so ključnega pomena za državljane EU; zato ceni povečanje obveznosti za program za živila in krmo, program na področju zdravja in program za varstvo potrošnikov v primerjavi s proračunom za leto 2015;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

36. pozdravlja splošno povečanje sredstev v razdelku 4, in sicer na 8,9 milijarde EUR v obveznostih (+5,6 % v primerjavi s proračunom za leto 2015), tako da je razlika do zgornje meje 261,3 milijona EUR; ugotavlja, da to kaže na visoko raven solidarnosti s tretjimi državami; meni, da je proračun EU ključnega pomena za pomoč ljudem v stiski in spodbujanje temeljnih evropskih vrednot; meni, da gospodarske in socialne težave, ki jih je imela EU v zadnjih letih, niso zmanjšale pozornosti, ki jo namenja ostalemu svetu; meni pa, da bo zaradi sedanje humanitarne in politične krize v sosedstvu in širši okolici treba dodatno okrepiti nekatera prednostna področja, kot je evropski instrument sosedstva, vključno s pomočjo za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, Palestino in Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu;

37. pozdravlja povečanje plačil, ki ga je zahtevala Komisija za vse programe iz razdelka 4 (+28,5 % na 9,5 milijarde EUR), pri čemer plačila presegajo obveznosti, zlasti na področjih razvoja, humanitarne pomoči in pomoči EU za Palestino in Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu; meni, da je takšno povečanje popolnoma upravičeno, saj je treba odpraviti posledice precejšnjega primanjkljaja pri plačilih v tem razdelku v letih 2014 in 2015, ki je Komisijo privedel do tega, da je zmanjšala vnaprejšnje financiranje, pravne obveznosti pa preložila; opozarja, da je bilo treba v letu 2015 v razdelku 4 plačati 1,7 milijona EUR zamudnih obresti; pričakuje, da se bo vrzel med obveznostmi in plačili postopoma zmanjševala, zaostanek neplačanih računov pa vrnil na običajno raven; poudarja, da je takšen ukrep nujen za finančno vzdržnost ranljivih upravičencev in za to, da bo EU lahko delovala kot zanesljiv partner mednarodnim organizacijam;

38. meni, da lahko zunanji finančni instrumenti poleg izpolnjevanja lastnih ciljev na večplasten način odpravijo temeljne vzroke notranjih varnostnih in migracijskih izzivov, ki so jedro proračuna za naslednje leto, s posebnim poudarkom na južnih in vzhodnih mejah Unije ter kriznih območjih nasploh; v zvezi s tem opozarja zlasti na instrument za razvojno sodelovanje in evropski instrument sosedstva, pa tudi na politike, kjer je povečanje sredstev zmernejše, kot so humanitarna pomoč, instrument za prispevanje k stabilnosti in miru, skupna zunanja in varnostna politika ter evropski instrument za demokracijo in človekove pravice; poziva Komisijo, naj jasno opredeli področja, ki bi prispevala k reševanju teh perečih izzivov in kjer bi morebitno povečanje sredstev lahko učinkovito izkoristili; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je zagotavljati pomoč pri odpravljanju in sčasoma tudi izkoreninjenju revščine, opozarja pa tudi, da je treba človekove pravice, enakost spolov, socialno kohezijo in boj proti neenakosti ohraniti v središču delovanja EU na področju zunanje pomoči;

39. opozarja, da naj bi se sredstva za jamstveni sklad za zunanje ukrepe, ki ga upravlja Evropska investicijska banka, v proračunu za leto 2016 občutno povečala, ter ugotavlja, da je to med drugim posledica začetka izplačevanja posojil makrofinančne pomoči Ukrajini;

40. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj poskrbita, da se bo v državah, ki prejemajo sorazmerno velike zneske iz različnih virov EU, kot sta Ukrajina in Tunizija, uporabljal skupni strateški pristop; meni, da je močnejši politični in gospodarski vpliv EU mogoče doseči z zagotavljanjem večje skladnosti in usklajevanja med glavnimi akterji v EU in na terenu, s poenostavitvijo in skrajšanjem postopkov ter z bolj jasno sliko ukrepov EU;

Razdelek 5 – Uprava

41. ugotavlja, da se bodo v primerjavi s proračunom za leto 2015 odhodki v razdelku 5 povečali za 2,9 % na 8.908,7 milijona EUR, kar zajema upravne odhodke za institucije (+2,2 %) ter za pokojnine in evropske šole (+5,4 %); ugotavlja, da je razlika do zgornje meje 574,3 milijona EUR; poudarja, da delež razdelka 5 v proračunu EU ostaja nespremenjen (5,8 %); vendar opozarja, da v ta znesek ni všteta tehnična pomoč, ki je upoštevana kot odhodek iz poslovanja;

Posebni instrumenti

42. ponovno poudarja, da so posebni instrumenti ključnega pomena za polno spoštovanje in izvajanje večletnega finančnega okvira in bi po svoji naravi morali presegati zgornje meje tako za obveznosti kot za plačila, zlasti za izračun skupne razlike do zgornje meje za plačila; pozdravlja predlagano pariteto med obveznostmi in plačili za rezervo za nujno pomoč; ugotavlja, da zneski, namenjeni za rezervo za nujno pomoč, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in Solidarnostni sklad EU v predlogu proračuna za leto 2016, na splošno ostajajo enaki ali so se je nekoliko povečali;

Pilotni projekti – pripravljalni ukrepi

43. poudarja pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in uvedbo novih pobud, ki utegnejo postati stalne dejavnosti in programi EU, vključno s pobudami, katerih cilj je odražati in spremljati gospodarske, ekološke in družbene spremembe v EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija ni predvidela sredstev za nadaljevanje zelo uspešnih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, zlasti v razdelku 3; namerava opredeliti uravnotežen sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov; ugotavlja, da so v sedanjem predlogu razlike do zgornje meje v nekaterih razdelkih zelo omejene ali jih celo ni, in namerava preučiti, kako bi lahko omogočili več pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov;

Decentralizirane agencije

44. poudarja, da imajo decentralizirane agencije pomembno vlogo pri oblikovanju politik EU, in je odločen, da oceni proračunske in kadrovske potrebe za vsako agencijo posebej, da bi se zagotovila ustrezna sredstva in osebje za vse agencije, zlasti za tiste, ki so jim bile nedavno dodeljene nove naloge ali se soočajo z večjo delovno obremenitvijo zaradi politično določenih prednostnih nalog ali iz drugih razlogov; zlasti je odločen zagotoviti, da bodo agencije na področju pravosodja in notranjih zadev imele potrebna sredstva za reševanje sedanjih izzivov, povezanih z migracijami; ponovno izraža nasprotovanje rezervi za prerazporejanje zaposlenih in pričakuje, da se bo v proračunskem postopku našla rešitev, ki bo preprečila dodatno zmanjševanje števila zaposlenih v decentraliziranih agencijah; poleg tega poudarja, da namerava uporabiti medinstitucionalno delovno skupino za decentralizirane agencije za iskanje skupne točke med institucijami pri obravnavi agencij v proračunskem smislu, tudi zaradi usklajevanja proračuna za leto 2016;

o
o o

45. poziva k trajnim prizadevanjem, da se prek proračuna zagotovita ustrezno usposabljanje in prekvalifikacija v sektorjih, kjer primanjkuje delovne sile, in ključnih sektorjih z velikimi možnostmi za ustvarjanje delovnih mest, kot so okolju prijazno gospodarstvo, krožno gospodarstvo, zdravstvo ter informacijske in komunikacijske tehnologije; poudarja, da bi moral proračun za leto 2016 zagotoviti ustrezno podporo za spodbujanje socialne vključenosti in ukrepe za izkoreninjanje revščine ter povečevanje vpliva ljudi, ki so žrtve revščine in socialne izključenosti; opozarja, da je treba vprašanje enakosti spolov vključiti v politike EU in ga obravnavati v proračunskem postopku; poziva, naj se zagotovi finančna podpora za vse programe, ki podpirajo ustvarjanje delovnih mest in socialno vključevanje za osebe, ki so iz različnih razlogov v slabšem položaju, kot so dolgotrajno brezposelni, invalidi, ljudje, ki prihajajo iz manjšinskega okolja, ter neaktivne in destimulirane osebe;

46. opozarja, da bo proračunski postopek za leto 2016 preskusni kamen za pristop Sveta k načrtu plačil ter za oceno sedanjega večletnega finančnega okvira, saj se pričakuje, da bodo programi v polnem zamahu, na področju naložb in migracij se bodo vključevale nove večje pobude, odprla se bo priložnost za reševanje preteklih vprašanj, na primer plačila in posebni instrumenti, prav tako pa se bodo začele uporabljati določbe novega večletnega finančnega okvira, na primer skupna razlika do zgornje meje za obveznosti; spominja Komisijo, da je njena pravna obveznost ob koncu leta 2016 predstaviti pregled delovanja večletnega finančnega okvira, proračunskemu pregledu pa prilagoditi zakonodajni predlog za spremembo Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020; opozarja, da mora Komisija vzporedno s tem oceniti tudi nove pobude o lastnih sredstvih, in sicer na podlagi rezultatov, ki jih bo delovna skupina za lastna sredstva na visoki ravni predstavila v letu 2016;

47. ugotavlja, da je bilo skupno soglasje gonilo pri obravnavi predloga spremembe proračuna za leto 2015 ter pogajanjih o načrtu plačil , kar dokazuje, da obstaja skupna volja do spoštovanja večletnega finančnega okvira, izvajanja skrbno dogovorjenih pravnih podlag in za zagotavljanje financiranja novih programov; poziva Komisijo in obe veji proračunskega organa, naj nadaljujejo v duhu sodelovanja, in upa, da bo mogoče s tem v končni fazi odpraviti vzroke za hud zaostanek, ki se je vrinil v proračunski postopek; pričakuje, da bo ta duh prevladal pri pogajanjih o proračunu za leto 2016 in iskanju sredstev za obvladovanje novih, nepredvidenih izzivov v prihodnosti;

48. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA I: SKUPNA IZJAVA O DATUMIH ZA PRORAČUNSKI POSTOPEK IN UREDITVI ZA DELOVANJE SPRAVNEGA ODBORA V LETU 2015

A. V skladu z delom A priloge k Medinstitucionalnemu sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorijo o naslednjih ključnih datumih proračunskega postopka za leto 2016:

1. pred sprejetjem stališča Sveta se 14. julija skliče trialog;

2. Svet si prizadeva sprejeti stališče in ga posredovati Evropskemu parlamentu do 38. tedna (tretji teden septembra), da bi bilo laže doseči pravočasen dogovor z Evropskim parlamentom;

3. Odbor za proračun Evropskega parlamenta si prizadeva glasovati o predlogih sprememb k stališču Sveta najpozneje do konca 42. tedna (sredi oktobra);

4. pred obravnavo v Evropskem parlamentu se 19. oktobra skliče trialog;

5. Evropski parlament o obravnavanem dokumentu glasuje na plenarnem zasedanju v 44. tednu (plenarno zasedanje od 26. do 29. oktobra);

6. spravno obdobje se začne 29. oktobra; v skladu z določbami člena 314(4)(c) PDEU se obdobje, ki je na voljo za spravo, izteče 18. novembra 2015;

7. spravni odbor se sestane 9. novembra v Evropskem parlamentu ter 13. novembra v Svetu, po potrebi pa lahko nadaljuje s sejami; seje spravnega odbora se pripravijo na trialogih; eden je načrtovan 11. novembra; v 21-dnevnem spravnem obdobju je mogoče sklicati dodatne trialoge;

B. ureditev delovanja spravnega odbora je določena v delu E priloge k navedenemu medinstitucionalnemu sporazumu.

PRILOGA II: SKUPNA IZJAVA O NAČRTU PLAČIL ZA OBDOBJE 2015-2016

Tri institucije so opirajoč se na skupno izjavo o načrtu plačil, o katerem so se dogovorile decembra 2014 v okviru sporazuma o proračunih za leti 2014 in 2015, na podlagi dokumenta, ki ga je Komisija posredovala 23. marca 2015, skupaj ocenile trenutno stanje in obete glede plačil iz proračuna EU.

Evropski parlament, Svet in Komisija se strinjajo o naslednjem:

1. Trenutno stanje

Evropski parlament in Svet sta se seznanila s temeljito oceno, ki jo je Komisija podala v dokumentu o elementih za načrt plačil za vrnitev proračuna EU v vzdržne okvire (v prilogi), pri katerem gre za analitično podlago za odkrivanje osrednjih vzrokov za porast neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta in za uresničitev cilja zmanjšanja stopnje neporavnanih računov, pri čemer se je posebni poudarek namenil izvajanju programov kohezijske politike v obdobju 2007–2013.

a) Omejitev sredstev za plačila, odobrena v prejšnjih proračunih, je skupaj s ciklom izvajanja kohezijskih programov povzročila postopno kopičenje neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta, ki so ob koncu leta 2014 dosegli nezaslišano raven 24,7 milijarde EUR. Institucije pa priznavajo, da so se zamude po zaslugi težavnih odločitev, sprejetih v zvezi s proračunoma za leti 2014 in 2015, večinoma ustalile.

b) Zaradi pomanjkanja plačil se je prav tako upočasnilo izvajanje drugih razdelkov programov za obdobje 2014-2020, zlasti zaradi prizadevanj, da bi izpolnili pogodbene obveznosti, ki izhajajo iz preteklih zavez, in posledičnega izogibanja obrestim za zamude pri plačilih, in sicer v obdobju, ko se od ključnih programov pričakuje, da bodo prispevali k rasti in zaposlovanju v Evropi ter utrdili vlogo Unije na mednarodnem prizorišču.

2. Obeti

c) Evropski parlament in Svet sta se seznanila z obeti za leti 2015 in 2016, ki jih je predstavila Komisija: analiza kaže, da bi bilo do konca leta 2016 mogoče zmanjšati zamude pri neporavnanih zahtevkih za plačila ob koncu leta za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013 na približno 2 milijardi EUR, pri čemer bi se upoštevalo predvsem dejstvo, da se kohezijski programi približujejo koncu, vsekakor pa bi bilo treba v proračunu za leto 2016 dodeliti zadostna sredstva za plačila. S tem bi se moralo biti mogoče izogniti negativnim vplivom in nepotrebnim zamudam pri izvajanju programov za obdobje 2014–2020.

d) Evropski parlament in Svet poudarjata, da sta predana postopni odpravi nevzdržne zamude pri neporavnanih zahtevkih za plačila za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013. Zavezujeta se k polnemu sodelovanju, da bi v proračunu za leto 2016 odobrila stopnjo sredstev za plačila, ki bo omogočila uresničitev zadanega cilja. Njuni premisleki upoštevajo tudi trenutne obete, ki jih bo Komisija preučila in dodatno izpilila v načrtu odhodkov za predlog proračuna za leto 2016.

e) Komisija bo še naprej natančno spremljala razvoj zamud in po potrebi predlagala ustrezne ukrepe, s katerimi bi sredstva za plačila postopoma uskladila z odobrenimi sredstvi za prevzem obveznosti.

f) Tri institucije poudarjajo, da so se zavezale aktivno spremljati stanje izvrševanja plačil v celotnem letu 2015. Zatrjujejo, da so v okviru redne izmenjave mnenj pripravljene 26. maja, 14. julija in 19. oktobra organizirati namenske medinstitucionalne seje, s katerimi bi zagotovile trajnost proračunskega postopka. Na teh sejah bi se morale posvetiti tudi dolgoročnim napovedim o pričakovanem razvoju plačil do izteka sedanjega večletnega finančnega okvira, za katerega mora Komisija na zahtevo in po potrebi predložiti nadomestne možnosti.

g) Komisija bo, da bi poenostavila proces spremljanja aktualnega stanja programov za obdobje 2007–2013, julija in oktobra predstavila poročili o izvrševanju proračuna, ki ju bo primerjala z mesečnimi napovedmi za aktualno leto ter z izvrševanjem v enakem obdobju prejšnjega leta, pa tudi o razvoju zamud pri neporavnanih zahtevkih za plačila v podrazdelku 1b.

h) Evropski parlament in Svet želita v prihodnje preprečiti podobno kopičenje neporavnanih zahtevkov za plačilo, zato pozivata Komisijo, naj natančno preuči izvajanje programov v obdobju 2014–2020 ter vzpostavi sistem zgodnjega opozarjanja. Komisija bo v ta namen razvila primerna orodja, s katerimi bo v teku proračunskega postopka zagotavljala tekoče napovedi o plačilih po (pod)razdelkih za (pod)razdelke 1b, 2 in 5 in po programih za (pod)razdelke 1a, 3 in 4, v njih pa se osredotočala na leti N in N+1, vključno z razvojem neporavnanih računov in obveznosti (RAL). Napovedi se bodo redno posodabljale na podlagi proračunskih odločitev in razvoja dogodkov, ki vpliva na profil plačil za programe. Napovedi plačil bodo predstavljene julija v okviru medinstitucionalnih sej o plačilih, ki jih predvideva točka 36(3) priloge k medinstitucionalnemu sporazumu.

i) Proračunski organ bo tako lahko pravočasno sprejel potrebne odločitve, s katerimi bo v prihodnje preprečil kopičenje nevzdržnih zaostankov pri neporavnanih zahtevkih za plačilo ob koncu leta, obenem pa v celoti spoštoval in izvajal sporazume, sklenjene v sklopu večletnega finančnega okvira in letnih proračunskih postopkov.

PRILOGA K PRILOGI II: Elementi za načrt plačil za vrnitev proračuna EU v vzdržne okvire

Kazalo

Povzetek

1. Ozadje

2. Stanje konec leta 2014

2.1. Izvajanje konec leta 2014

2.2. Blažilni ukrepi, sprejeti leta 2014

3. terminologija

3.1. Projektni cikel

3.2. Neporavnane obveznosti (RAL)

3.3. Omejitve denarnega toka in pomanjkanje sredstev za plačila

3.4. Zaostanek neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta

4. Razdelek 1b: razvoj zaostanka in obeti

4.1. Izvajanje strukturnih skladov v obdobju 2007–2013

4.2. Profil zahtevkov za izplačilo za programsko obdobje 2007–2013

4.3. Sestavine in vrste zaostanka

4.4. Obeti za plačila (zahtevke) za obdobje 2007–2013 v letih 2015 in 2016

4.5. Zahtevki za izplačilo, pričakovani v letu 2016

4.6. Povzetek podatkov, uporabljenih za izračun zahtevkov za izplačilo in zaostanka

4.7. Plačila ob zaključku

5. Drugi razdelki: obeti za programe iz obdobja 2007–2013

5.1. Pregled

5.2. Programi v okviru deljenega upravljanja v razdelkih 2 in 3

5.2.1. Razdelek 2

5.2.2. Razdelek 3

5.3. Programi v okviru neposrednega upravljanja v razdelkih 1a in 4

5.3.1. Razdelek 1a

5.3.2. Razdelek 4

6. obeti za programe iz obdobja 2014–2020

7. Zaključki

Priloga 1: informacije, ki jih je Komisija poslala 15. decembra 2014

Priloga 2: Razdelek 1b: najnovejše napovedi držav članic

Povzetek

Vse večja vrzel med odobritvami plačil in preteklimi obveznostmi, ki so jih sprejele evropske institucije, je bila ena glavnih sprememb v zvezi z izvajanjem proračuna EU, zlasti od leta 2012 dalje. Ta plačilna vrzel je privedla do številnih negativnih posledic na različnih področjih odhodkov in zlasti vedno večjega zaostanka pri neporavnanih zahtevkih za programe kohezijske politike (razdelek 1b) 2007–2013, ki so dosegli rekordno vrednost konec leta 2014.

Naraščajoči zaostanek neporavnanih terjatev je posledica srečanja vrha v programskem ciklu 2007–2013 z znižanjem zgornje meje plačil večletnega finančnega okvira (VFO) v letu 2014 ob splošni konsolidaciji javnih financ na nacionalni ravni. Zato sta za razumevanje teh sprememb ključna dva različna dejavnika.

Prvič, ciklično povečanje zahtevkov za plačilo zaradi neprekinjenega izvajanja programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013, ki jih je treba plačati v prvih letih večletnega finančnega okvira 2014–2020. Po počasnem zagonu programov v obdobju 2007–2009 zaradi (med drugim) posledic finančne krize in sprejetih protiukrepov se je izvajanje od leta 2012 pospešilo, zahtevki za plačila na področju kohezijske politike v letu 2013 so se povečali letno na 61 milijard EUR, kar je več kot kadar koli prej, zaradi rokov za izvajanje in pravil o samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti, določenih v zakonodaji o kohezijski politiki(5). Težko je sprejeti tako veliko povečanje zahtevkov za plačila za kohezijsko politiko za obdobje 2007–2013 v proračunu EU, medtem ko se drugi programi izvajajo s polno hitrostjo, z znižanjem meje za plačila leta 2014, ter zaradi potekajoče fiskalne konsolidacije v državah članicah.

Drugi ključni dejavnik, ki pojasnjuje te spremembe, je znatno zmanjšanje zgornje meje za plačila v novem večletnem finančnem okviru, ki je posebej občutno (8 milijard EUR manj) v letu 2014. Posledično pomanjkanje sredstev za plačila ne vpliva le na kohezijo (razdelek 1b), temveč tudi na druga področja odhodkov in zlasti na področja politik Rast in delovna mesta (razdelek 1a), Evropa v svetu (razdelek 4) in Varnost (razdelek 3).

Kot odgovor na ta izziv je Komisija uvedla ukrepe, da bi zagotovila aktivno upravljanje omejenih odobritev plačil, in sicer: pospešitev postopkov za izterjavo vseh neupravičeno izplačanih zneskov; omejitev neizkoriščenih zneskov na fiduciarnih računih; zmanjšanje deležev predfinanciranja; najboljši izkoristek dovoljenih najdaljših plačilnih rokov; odlaganje razpisov za zbiranje predlogov/javnih razpisov in s tem povezano sklepanje pogodb ter zagotavljanje večje prednosti državam, ki prejemajo finančno pomoč.

Poleg tega je bil proračunski organ pravočasno obveščen o različnih izzivih in razvoju dogodkov, predlagane pa so bile različne spremembe proračuna za povečanje odobrenih sredstev za plačila.

Kljub povečanju sredstev za plačila s spremembami proračuna, ki sta jih odobrila Parlament in Svet(6), in kljub temu, da je Komisija aktivno upravljala razpoložljive odobritve plačil, je zaostanek neporavnanih zahtevkov za plačila nenehno naraščal: samo za kohezijsko politiko 2007–2013 je znesek konec leta 2014 dosegel 24,7 milijarde EUR(7).

Zaradi blažilnih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija, je bil nastanek zaostanka v veliki meri omejen na drugih področjih politik, ki jih neposredno upravlja Komisija. Večina odobritev plačil, ki so bila na voljo v letu 2014, je bila uporabljenih za izpolnitev pogodbenih obveznosti, ki izhajajo iz prejšnjega programskega obdobja, in s tem zmanjšanje kazni za zapoznela plačila, ki so se kljub temu letno petkrat povečala (na 3 milijone EUR)(8). Čeprav so ti ukrepi preprečili večje negativne finančne posledice za proračun EU, so se zaradi njih številni roki plačil premaknili v leto 2015, kar je vplivalo na legitimna pričakovanja deležnikov, ki so morda morali preložiti začetek svojega projekta in/ali ga začasno sofinancirati v večjem deležu.

Zaključna faza kohezijskih programov 2007–2013 se približuje. V letu 2014 se je skupna raven zahtevkov za plačila zmanjšala na 53 milijard EUR (z 61 milijard EUR leta 2013). V svojih zadnjih napovedih (januar 2015) nameravajo države članice predložiti zahtevke za plačilo v višini približno 48 milijard EUR v letu 2015 in 18 milijard EUR v letu 2016. Vendar pa se ti podatki ne morejo obravnavati po nominalni vrednosti, saj bodo v obdobju 2015–2016 plačljivi zahtevki omejeni na 95 % celotnih finančnih sredstev programa, kot določa zadevna zakonodaja(9). Iz tega sledijo izplačljivi zahtevki za leto 2015, ki jih Komisija ocenjuje na približno 35 milijard EUR in do 3,5 milijarde evrov za leto 2016.

V proračunu za leto 2015 znašajo odobritve plačil za kohezijsko politiko v obdobju 2007–2013 skoraj 40 milijard EUR. Ta proračun bo kril zaostala plačila (24,7 milijarde EUR, ki obsega 62 % proračuna za kohezijsko politiko 2007–13) in nove zahtevke, ki se jim bo iztekel rok za plačilo (ocenjene na 35 milijard EUR). Zato se bo zaostanek konec leta 2015 predvidoma zmanjšal na 20 milijard EUR.

Komisija v tej fazi ocenjuje, da bo potrebnih do 23,5 milijarde EUR za kritje preostalih zahtevkov za plačilo pred zaključkom in za odpravo zaostankov. V predlogu proračuna za leto 2016 bo Komisija prilagodila odobritve plačil za razdelek 1b, da bi zagotovila, da se to doseže skupaj z ustreznim izvajanjem programov za obdobje 2014–2020.

Proračunsko leto 2015 za kohezijsko politiko (v milijardah EUR)

Odobritve plačil v proračunu za leto 2015	(1)	39.5
— Od tega zaostanek konec leta 2014	(2)	24.7
— Od tega napovedi, omejene na 95-odstotni prag	(3)	~35
Pričakovani zaostanek konec leta 2015	(4)=(1)-(2)-(3)	~20

Proračunsko leto 2016 za kohezijsko politiko (v milijardah EUR)

Pričakovani zaostanek konec leta 2015	(1)	~20
Najvišji možni znesek preostalih zahtevkov za plačilo, prejetih v letu 2016, pred zaključkom	(2)	~3.5
Najvišji možni znesek zahtevkov za plačila, kritih iz proračuna za leto 2016	(3)=(1)+(2)	~23.5

Prav tako bi morala raven odobritev plačil, ki bodo predlagane za druga področja politik v proračunu za leto 2016, omogočiti izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz preteklih sprejetih obveznosti, in zmanjšanje tveganja plačila zamudnih obresti, vendar tudi zagotovitev ustrezne ravni izvajanja in sklepanje pogodb za programe v obdobju 2014–2020.

Večletna narava znatnega deleža proračuna EU je razlog za obstoj časovne vrzeli med trenutkom, ko je obveznost zabeležena, in dejanskim plačilom za to obveznost. Vzpostavitev strukturnega obsega neporavnanih obveznosti (znanega kot »RAL«, francoska okrajšava za „reste à liquider“) je torej običajna in pričakovana. Glede na zakonsko določeni rok za plačilo terjatev Komisije(10) koncentracijo zahtevkov konec leta, povezanih z zahtevo po preprečevanju prenehanja obveznosti in morebitnih prekinitev, določen znesek neporavnanih zahtevkov za plačilo ob koncu leta velja za „normalnega“. Vendar je vedno večji obseg zaostanka v zadnjih nekaj letih dosegel „neobičajno“ raven(11), ki preprečuje velik in čedalje večji delež proračuna za prihodnje leto in ni trajnosten z vidika dobrega finančnega poslovodenja.

Komisija ocenjuje, da je bila približno polovica zaostankov pri obravnavi neporavnanih zahtevkov za plačila na področju kohezijske politike konec let 2013 in 2014 „neobičajnih“, to pomeni, da je bila povezana s pomanjkanjem plačil, odobrenih v proračunu, kar ustvarja „učinek snežne kepe“. Ko se zaključna faza približuje, bo potrebna nižja raven plačil v letih 2015 in 2016, zaostanki pa se bodo samodejno zmanjšali. Raven prekinitev in začasnih ustavitev se bo tudi predvidoma zmanjšala, ko se bodo programi zaključevali. Z odobritvami plačil v višini 21,5 milijarde EUR za programe 2007–2013 v letu 2016 bo zaostanek konec leta 2016 predvidoma znašal 2 milijardi EUR.

Programi kohezijske politike 2007–2013: gibanje neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta za obdobje 2007–2016

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000002.png

Potrebo po postopni odpravi nastalega „nenormalnega“ zaostanka sta priznali obe veji proračunskega organa, Svet in Evropski parlament, ki sta se skupaj dogovorila med pogajanji o proračunu za leto 2015, da bosta „zmanjšala raven neporavnanih računov – s posebnim poudarkom na kohezijski politiki – ob koncu leta, in sicer na strukturno raven, med sedanjim večletnim finančnim okvirom“ in „da se z letom 2015 začne izvajati načrt za znižanje ravni neplačanih računov v povezavi z izvajanjem programov za obdobje 2007–2013 na skupno dogovorjeno raven do vmesnega pregleda sedanjega večletnega finančnega okvira.“

Ta dokument zagotavlja trdne temelje za skupno razumevanje obeh vej proračunskega organa, ki naj bi si prizadevala sprejeti odločitve, ki omogočajo postopno odpravo „neobičajnih“ zaostankov neplačanih računov za programe iz obdobja 2007–2013 do konca leta 2016.

Ta načrt plačil nudi tudi možnost pridobitve preteklih izkušenj z upravljanjem proračuna za prihodnost:

1. Sporazum o spremembi proračuna št. 2/2014(12) na koncu leta 2014 je bil zelo pomemben za stabilizacijo večine zaostankov pri obravnavi neporavnanih zahtevkov za plačilo na raven, ki se lahko postopoma odpravi v dveh letih. Institucije so sprejele svojo odgovornost ob upoštevanju zelo težkih fiskalnih razmer v številnih državah članicah.

2. Ukrepi za aktivno upravljanje proračuna, ki jih je sprejela Komisija, so se izkazali nujni za obravnavo pomanjkanja sredstev za plačila na mnogih političnih področjih. Te ukrepe bo treba ohranjati toliko časa, kolikor je potrebno, da bi se izognili nesorazmernim motnjam za upravičence in/ali plačilu zamudnih obresti.

3. Čeprav se cikel pri izvajanju programov kohezijske politike ponavlja, se lahko vrhovi in padci točke ublažijo s čim hitrejšim izvajanjem programov v zgodnji fazi programskega obdobja. To je še posebej zaželeno v sedanjih gospodarskih razmerah, ko so naložbe nujno potrebne, da bi spodbudili gospodarsko okrevanje in konkurenčnost.

4. Zahtevke je treba pošiljati redno. Države članice bi se morale izogibati nepotrebnim upravnim zamudam in pošiljati svoje zahtevke za plačilo skozi vse leto. Redna predložitev zahtevkov izboljšuje upravljanje proračuna in pomaga zmanjšati zaostanek ob koncu leta.

5. Po drugi strani pa je zadosten proračun za odobritve plačil nujen pogoj za pravilno izvrševanje proračuna in preprečevanje kopičenja nevzdržne ravni neplačanih zahtevkov za plačilo ob koncu leta. Poleg tega bo treba uporabiti »specifično in največjo možno prilagodljivost“, omenjeno v sklepih Evropskega sveta in izjavi predsednika Barrosa februarja 2013, da bi izpolnili pravne obveznosti Unije. Poleg tega bi morali sklepi proračunskega organa čim bolj omogočati nemoten plačilni profil med trajanjem večletnega finančnega okvira.

6. Okrepiti je treba zmogljivosti za napovedovanje. Poleg že zagotovljenih različnih analiz(13) bo Komisija nadalje izboljšala svoje srednjeročne in dolgoročne napovedi, da bi že v zgodnji fazi ugotovili, kolikor je mogoče, morebitne težave. Zlasti bo obvestila obe veji proračunskega organa, takoj ko ugotovi napredek pri izvajanju programov za obdobje 2014–2020, ki predstavljajo tveganje za nemoten potek plačevanja.

Ozadje

Komisija se od leta 2011 sooča z vedno večjimi neporavnanimi zahtevki za plačila ob koncu leta, kljub temu, da je popolnoma uporabila zgornje meje plačil v letih 2013 in 2014 in varnostno rezervo za plačila v letu 2014. Čeprav so bile skoraj vse odobritve plačil v letnih proračunih uporabljene, se zaostanek pri neporavnanih zahtevkih za plačila ob koncu leta za kohezijsko politiko (razdelek 1b) in posebne programe v drugih razdelkih (kot je razdelek 4 „Evropa v svetu“) nenehno povečuje.

Komisija je ukrepala na povabilo Parlamenta in Sveta, naj spremlja razmere skozi vse leto in v zadnjih letih so potekala medinstitucionalna srečanja ad hoc, na katerih se je skupno obravnavala ocena trenutnega stanja. Komisija je leta 2011 morala predložiti predloge sprememb proračuna (PSP) za znatno povečanje odobrenih sredstev za plačila, da bi odpravili primanjkljaj pri plačilih. Zaradi začetne nižje ravni odobrenih sredstev za plačila je vedno znova prihajalo do predlogov sprememb proračuna in posledično do bolj zapletenega postopka odločanja o predlogu proračuna, ki bi moral biti glavna tema spravnega postopka. O spremembah proračuna se je glasovalo z zamudo, kar je povečalo težave pri upravljanju plačilnega postopka.

Glede na vedno višjo raven odobritev za prevzem obveznosti spodnji graf prikazuje vse večje krčenje letnih proračunov in zgornjih meja za plačila ter postopno zmanjševanje vrzeli med zgornjo mejo in odobrenimi proračunskimi sredstvi za plačila, kar je privedlo do tega, da je bilo treba v letu 2014 uporabiti varnostno rezervo.

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000003.png

Decembra 2014 sta v okviru sporazuma o proračunih za leti 2014 in 2015 Evropski parlament in Svet sprejela skupno izjavo:

Institucije se strinjajo, da je treba zmanjšati raven neplačanih računov – s posebnim poudarkom na kohezijski politiki – ob koncu leta, in sicer na strukturno raven med sedanjim večletnim finančnim okvirom.

Da bi dosegli ta cilj:

— se Komisija strinja, da bo pred koncem leta 2014 poleg skupnih sklepov o proračunu za leto 2015 predstavila tudi najnovejšo napoved ravni neplačanih računov; zadevne zneske bo posodobila in predstavila alternativne scenarije marca 2015, ko bo na voljo celovit pregled ravni neplačanih računov za glavna področja politike ob koncu leta 2014;

— na podlagi tega si bodo vse tri institucije prizadevale doseči dogovor o najvišji ciljni ravni neplačanih računov ob koncu leta, ki bi lahko veljala za trajnostno;

— na podlagi tega in ob upoštevanju uredbe o večletnem finančnem okviru, dogovorjenih dodeljenih finančnih sredstev za programe in vseh drugih zavezujočih sporazumov se bodo tri institucije zavzele za to, da se z letom 2015 začne izvajati načrt za znižanje ravni neplačanih računov v povezavi z izvajanjem programov za obdobje 2007–2013 na skupno dogovorjeno raven do vmesnega pregleda sedanjega večletnega finančnega okvira. Tri institucije se bodo o takšnem načrtu dogovorile pravočasno pred predstavitvijo predloga proračuna za leto 2016. Zaradi izjemno visoke ravni neplačanih računov se tri institucije strinjajo, da bodo preučile vse mogoče načine za zmanjšanje ravni teh računov.

Komisija se strinja s tem, da bo vsako leto skupaj s predlogom proračuna predložila dokument, v katerem bo ocenila raven neplačanih računov in pojasnila, kako in za koliko bo na podlagi predloga proračuna mogoče znižati zadevno raven. V tem letnem dokumentu bo ocenjen dotedanji napredek, glede na posodobljene zneske pa bodo predlagane spremembe načrta.

Takoj po skupni izjavi je Komisija 15. decembra 2014 predložila posodobljeno napoved ravni neplačanih zahtevkov za plačilo konec leta 2014, ki je navedena v Prilogi 1.

Ta dokument vsebuje pregled stanja izvajanja konec leta 2014 in se osredotoča na zaostanke pri programih kohezijske politike za obdobje 2007–2013 z namenom njihovega zmanjšanja na dogovorjeno raven do vmesnega pregleda sedanjega večletnega finančnega okvira leta 2016. Dokument obravnava tudi razvoj zaostanka pri drugih razdelkih, čeprav je problem zaostankov veliko manj izrazit v smislu absolutne velikosti kot v razdelku 1b: zaostanek pri neplačanih zahtevkih za plačila v drugih razdelkih je konec leta 2014 znašal približno 1,8 milijarde EUR.

Stanje konec leta 2014

2.1. Izvajanje konec leta 2014

Konec leta 2014 je izvajanje odobritev plačil (pred prenosi) znašalo 134,6 milijarde EUR (99 % končnih odobrenih proračunskih sredstev v proračunu za leto 2014). Premajhna poraba plačil (po prenosih) je doslej zabeležena najnižja vrednost in je znašala 32 milijonov EUR v primerjavi s 107 milijoni EUR v letu 2013 in 66 milijoni EUR v letu 2012. Tako visoka stopnja izvrševanja, kljub poznemu sprejetju predloga spremembe proračuna 3/2014 potrjuje stroge omejitve za odobritve plačil, zlasti za zaključek programov za obdobje 2007–2013. V številnih primerih so se povečala sredstva v ustreznih proračunskih vrsticah, prvotno predvidenih za plačila predhodnega financiranja na novo sprejetih programov za obdobje 2014–2020.

Leta 2014 so bile odobritve plačil za kohezijske programe v obdobju 2007–2013 okrepljene za 4,6 milijarde EUR, od tega za 2,5 milijarde EUR na podlagi predloga spremembe proračuna št. 3/2014, za 0,6 milijarde EUR s prerazporeditvijo ob koncu leta(14) in za 1,5 milijarde EUR z notranjimi prerazporeditvami iz programov za obdobje 2014–2020. Te okrepitve so prispevale k stabilizaciji zaostankov pri kohezijskih programih za obdobje 2007–2013 ob koncu leta 2014.

Visok znesek neporabljenih sredstev za prevzem obveznosti je bil prenesen ali prerazporejen v leto 2015, ne le za kohezijsko politiko, temveč tudi za programe v okviru razvoja podeželja (razdelek 2) in skladov za migracije ter varnost (razdelek 3). Posledično se je znesek neporavnanih obveznosti zmanjšal na 189 milijard EUR ob koncu leta 2014, kar pomeni zmanjšanje za 32 milijard EUR v primerjavi z neporavnanimi obveznostmi ob koncu leta 2013. Vendar je to zmanjšanje pravzaprav umetno, saj izhaja predvsem iz premajhne porabe odobritev za prevzem obveznosti za programe za obdobje 2014–2020, ki so bile prenesene in ponovno načrtovane za leto 2015 in poznejša leta, ko se bodo ponovno „pojavile“. Če bi za nove programe sprejeli vse obveznosti v letu 2014, bi neporavnane obveznosti ostajale zelo blizu ravni iz leta 2013 (224 milijard EUR).

Naslednji graf prikazuje razvoj neporavnanih obveznosti za obdobje 2007–2014 in napovedi za raven neporavnanih obveznosti ob koncu leta 2015 za proračun kot celoto ter za programe v okviru deljenega upravljanja v razdelkih 1b, 2 in 3 ter druge programe/razdelke. Kot je prikazano v grafu, se bo splošna raven neporavnanih obveznosti ob koncu leta 2015 predvidoma vrnila na raven, primerljivo ravni konec leta 2013. Vendar graf prikazuje tudi razliko med programi v okviru deljenega upravljanja v razdelkih 1b, 2 in 3, za katere se bodo neporavnane obveznosti ob koncu leta 2015 predvidoma zmanjšale v primerjavi z letom 2013 in druge programe/razdelke, za katere se bodo te ob koncu leta 2015 predvidoma povečale.

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000004.png

2.2. Blažilni ukrepi, sprejeti leta 2014

Komisija je 28. maja 2014 predstavila svoj predlog spremembe proračuna 3/2014, v katerem zahteva dodatne odobritve plačil za leto 2014. Po počasnem postopku sprejemanja je bil predlog spremembe proračuna št. 3/2014 končno odobren 17. decembra 2014. V pričakovanju sprejetja sprememb proračuna v letu 2014 je Komisija uvedla vrsto ukrepov za ublažitev, da se izpolnijo pravne obveznosti, ki izhajajo iz preteklih obveznosti, obenem pa je uvedla novo generacijo programov v izjemno omejenem proračunskem okviru.

Da bi izvedla dogovorjene politike s proračunskimi sredstvi, odobrenimi v proračunu, je Komisija sledila pristopu aktivnega upravljanja proračuna, pri čemer je upoštevala tri glavna načela:

— čim bolj zmanjšati finančni učinek zamudnih obresti za plačila in morebitnih obveznosti na proračun EU;

— čim bolj pospešiti izvajanje programov;

— čim bolj zmanjšati morebiten negativni vpliv odločitev na tretje strani in gospodarstvo kot celoto.

V skladu s tem so ukrepi za zagotovitev aktivnega upravljanja omejenih sredstev za plačila vključevali naslednje: proaktivna izterjava vseh neupravičeno izplačanih zneskov; omejitev neizkoriščenih zneskov na fiduciarnih računih; zmanjšanje deležev predfinanciranja; najboljši izkoristek dovoljenih najdaljših plačilnih rokov; odlaganje razpisov za zbiranje predlogov/javnih razpisov in s tem povezano sklepanje pogodb.

Ti blažilni ukrepi so Komisiji pomagali zaščititi njen status prvorazrednega vlagatelja in ugled zanesljive ter varne partnerice. Komisiji je uspelo zmanjšati, kolikor je to mogoče, negativne učinke pomanjkanja plačil, na primer z omejitvijo zneska zamudnih obresti za plačila. Kljub skoraj petkratnemu povečanju v primerjavi z letom 2013 je znesek obresti, plačanih ob koncu leta 2014, še vedno omejen (3 milijone EUR). Zadevno občutnejše povečanje za razdelek 1a (Konkurenčnost za rast in delovna mesta) in razdelek 4 (Evropa v svetu), kot je prikazano v spodnji preglednici, ponazarja pritisk na odobritve plačil.

Obresti za zamude pri plačilih (v EUR)
2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014
Razdelek 1a	294 855	157 950	173 748	329 615	137 906	243 748	1 047 488
Razdelek 1b	1 440	5 324	6 220	11 255	31 726	71 620	103 960
Razdelek 2	27 819	1 807	9 576	15 713	61 879	30 991	61 985
Razdelek 3	13 417	59 852	48 673	50 397	29 375	13 060	7 252
Razdelek 4	250 204	178 468	257 818	1 266 425	335 820	247 786	1 797 825
Razdelek 5	43 915	442 678	237 367	60 825	142 254	46 187	8 614
Skupaj	631 651	846 079	733 403	1 734 230	738 960	653 392	3 027 124

Obresti za zamude pri plačilih na področju kohezijske politike (razdelek 1B) niso visoke, saj deljeno upravljanje predstavlja največji del tega razdelka in deljeno upravljanje ne privede do zamudnih obresti. Vendar, kar zadeva verodostojnost, je neupoštevanje predpisanih rokov za politike deljenega upravljanja zelo škodljivo.

terminologija

V tem delu se pojasni več opredelitev, uporabljenih v tem dokumentu.

3.1. Projektni cikel

Pred odobritvijo operativnega programa ali projekta Komisija rezervira sredstva, tako da ustvari obveznost v proračunski vrstici v določenem znesku. S to transakcijo se porabi del zneska odobritev za prevzem obveznosti.

Zelo pogosto podpis pogodbe za projekt ali odobritev operativnega programa privede do določene ravni predhodnega financiranja, ki omogoča, da upravičenec začne projekt brez izposojenih sredstev. Doseganje opredeljenih mejnikov omogoča upravičencu, da predloži zahtevke za vmesna plačila in da se mu povrnejo izdatki, povezani s programom.

Vendar pri večjih programih, kot so raziskave (Obzorje 2020), strukturni skladi, Evropski sklad za ribištvo in razvoj podeželja, po določeni fazi izvajanja, zahtevki za vmesna plačila ne privedejo več do plačil, ker so zajeti v predhodnem financiranju. Poleg tega se delež vseh sredstev za projekt ali program plača šele ob zaključku, ko je Komisija preverila, da je bilo vse delo opravljeno v skladu s prvotnim sporazumom. V nasprotnem primeru se sredstva delno sprostijo. V nekaterih primerih lahko Komisija izda naloge za izterjavo za vračilo plačil, ki niso bila upravičena.

3.2. Neporavnane obveznosti (RAL)

Neporavnane obveznosti so običajno navedene kot „RAL“, ki je francoska okrajšava za "Reste à Liquider". To je del obveznosti, za katere ni bilo izvršeno nobeno plačilo v danem trenutku. Pri večletnih projektih so obveznosti sprejete na začetku projekta z omejenim predhodnim financiranjem, medtem ko se vmesna plačila izvršijo pozneje, ko se projekt izvaja, končno plačilo pa se opravi ob zaključku programa.

Velik del proračuna EU se nanaša na naložbe, katerih izvajanje traja več let. Razlika med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil v letnem proračunu določa spremembo splošne ravni neporavnanih obveznosti. Po drugi strani hitrost naraščanja obveznosti in ritem izvajanja programa določa normalen razvoj neporavnanih obveznosti. Vendar se neporavnane obveznosti še naprej povečujejo, kadar so odobritve plačil v proračunu nezadostne, ne glede na hitrost izvajanja. V tem zadnjem primeru se posledično poveča raven neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta.

Razmerje med neporavnanimi obveznostmi in obveznostmi za zadevno leto je dober pokazatelj za primerjavo obsega neporavnanih obveznosti specifičnih programov z njihovimi finančnimi sredstvi. Na primer programi in ukrepi z letno naravo, kot sta Erasmus ali humanitarna pomoč, imajo razmerje med neporavnanimi obveznostmi/obveznostmi manjše od ena, kar kaže na to, da se večina obveznosti izplača v enem letu. Kohezijski programi, na drugi strani, imajo običajno razmerje med neporavnanimi obveznostmi in obveznostmi med 2½ in 3, kar odraža učinek pravil samodejnega prenehanja obveznosti, določenih v zakonodaji (tako imenovana „N +2“/„N +3“ pravila, glej oddelek 4.1 spodaj). Nekateri programi iz razdelka 4 imajo višje razmerje zaradi zapletenega cikla pogajanj, povezanega z izvajanjem. Komisija v svojih zahtevkih za plačila upošteva te kazalnike.

3.3. Omejitve denarnega toka in pomanjkanje sredstev za plačila

Denarni tok Komisije večinoma določajo zneski, mesečno vpoklicani iz držav članic na podlagi pravil o lastnih sredstvih. Komisija si ne sme sposojati denarja za kritje primanjkljajev v denarnem toku. Omejitve denarnega toka lahko povzročijo začasne zamude pri plačilih upravičencem do sredstev EU kljub dejstvu, da je dovolj sredstev za plačila odobrenih v proračunu za zadevno proračunsko leto. To se lahko zgodi običajno v prvi polovici leta, ker je vsota neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu predhodnega leta in tistih, ki jih je treba plačati v prvih mesecih tekočega leta (na primer za Evropski kmetijski jamstveni sklad), večja od največjega mesečnega dotoka lastnih sredstev na razpolago Komisiji. Ker se zaostanek iz prejšnjega leta postopoma odpravlja in se mesečni dotok sredstev nadaljuje pozneje v tem letu, omejitev denarnega toka ni več obvezujoča v naslednjih mesecih leta.

Omejitve denarnega toka v začetku leta so še večje zaradi pomanjkanja sredstev za plačila, ker mesečna sredstva temeljijo na prihodkih iz odobrenega proračuna, kakor je bil pripravljen, pred sprejetjem sprememb proračuna, s katerimi se poveča raven plačil, ki običajno poteka ob koncu leta.

Odvisno od natančnega datuma sprejetja (tj. pred ali po 16. novembru zadevnega leta) lahko ustrezne dodatne zahteve lastnih sredstev za kritje dodatnih sredstev za plačila, odobrenih v spremembah proračuna, sprejetih ob koncu leta, privedejo do tega, da je denar na voljo le na začetku naslednjega proračunskega leta, kar lahko povzroči težave pri izvajanju sprememb proračuna v istem letu.

3.4. Zaostanek neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta

Na koncu vsakega leta nastane zaostanek pri obravnavi neporavnanih zahtevkov za plačila, tj. zahtevkov, ki so jih poslali upravičenci do sredstev EU in morajo biti plačani v določenem roku (na splošno v manj kot dveh mesecih), vendar še niso bili plačani(15). To je nastalo zaradi naslednjih treh razlogov:

a) Stalne prekinitve/začasne prekinitve: plačila so bila prekinjena/začasno prekinjena za nekatere upravičence/programe. Prekinitve plačil so običajno kratkoročni formalni ukrepi, s katerimi Komisija preloži izplačilo, dokler ne prejme manjkajočih informacij ali dokler ni opravljeno preverjanje upravljavskih in kontrolnih sistemov.

b) Časovni načrt: zahtevki za izplačilo, ki niso bili pokriti, ker so bili poslani v zadnjih dneh leta, zaradi česar ni ostalo dovolj časa, da bi bili obdelani še isto leto.

c) Pomanjkanje sredstev: neporavnani zahtevki za izplačilo, ker v ustrezni proračunski vrstici ni bilo dovolj odobrenih sredstev za plačila.

Del tega zaostanka se šteje kot »normalen« (glej točki a in b). Rast »nenormalnega« zaostanka pri obravnavi neporavnanih zahtevkov za plačilo, večina katerih je v kohezijski politiki, je povezana s pomanjkanjem odobritev plačil (točka c), ker na to vplivajo tudi omejitve denarnega toka v začetku leta (glej točko 3.3 zgoraj). V točki 4 se dodatno obravnava primer kohezijske politike.

Razdelek 1b: razvoj zaostanka in obeti

V tem poglavju je podrobneje obdelan primer kohezijske politike (razdelek 1b). Najprej so predstavljene glavne značilnosti strukturnih skladov in pojasnjeno je, kako so nekateri dogodki v preteklosti oziroma dogodki, povezani z zakonodajo, povzročili sedanje težave. Preučeno je, kakšen bi bil „normalen“ zaostanek, in podrobneje je analizirano stanje ob koncu leta 2014.

4.1. Izvajanje strukturnih skladov v obdobju 2007–2013

Strukturni skladi v obdobju 2007–2013: glavne značilnosti

Projekti, ki se financirajo iz razdelka 1b, so razvrščeni po operativnih programih. Te operativne programe predlagajo države članice, se o njih pogajajo s Komisijo in slednja jih sprejme na začetku programskega obdobja, za celotno obdobje. Vsak operativni program se izvaja z deljenim upravljanjem prek posameznih projektov. To pomeni, da sredstva uporabljajo države članice. Komisija sodeluje v odborih za spremljanje, kjer ima svetovalno vlogo pri izbiri projektov in prek letnih poročil o izvajanju spremlja njihovo izvajanje.

Programi se sofinancirajo iz proračuna EU, kar pomeni, da Komisija ne plača njihovih celotnih stroškov. Države članice morajo zagotoviti dopolnilno, delno financiranje programov.

Ko je program sprejet, Evropska unija prevzame pravne obveznosti za celotno obdobje. Komisija je v obdobju od 2007 do 2013 vsako leto do konca aprila samodejno prevzela obveznosti za proračunska sredstva, in sicer na osnovi finančnega načrta programa, ne pa dejanskega izvajanja projektov v programu. Ker plačila v proračunu EU nikoli ne morejo preseči obveznosti, so odhodki upravičeni od začetka (tj. še pred sprejetjem programa) do konca obdobja upravičenosti.

Po odobritvi programa Komisija izvede vnaprejšnja plačila, ki se samodejno nakažejo državam članicam in ostanejo na voljo do končnega obračuna.

Med izvajanjem projektov države članice izvajajo vmesna plačila prek svojih organov za potrjevanje. Zahtevke za povračilo vmesnih plačil Komisija izplača ob upoštevanju veljavne stopnje sofinanciranja pod pogojem, da ni prišlo do prekinitve ali začasne ustavitve plačil.

Ta mehanizem deluje, dokler skupni znesek vnaprejšnjih plačil, ki jih izvede Komisija, in zahtevkov za povračilo vmesnih plačil, ki jih vložijo države članice za programe, ne doseže 95 % vseh sredstev, dodeljenih tem programom. Ko je ta prag dosežen, lahko države članice še vedno pošiljajo zahtevke za povračilo, vendar se poravnajo z morebitnimi preostalimi vnaprejšnjimi plačili. Preostanek se izplača ob zaključku programa. Države članice morajo predložiti dokazila za upravičene odhodke za znesek vnaprejšnjih plačil, prejetih ob začetku programskega obdobja, plus znesek, ki se zadrži do zaključka (5 % vseh dodeljenih sredstev).

Po izteku obdobja upravičenosti je predvideno še obdobje 15 mesecev, v katerem lahko države pripravijo zaključno dokumentacijo in jo predložijo Komisiji ter zahtevajo končno izplačilo. Pred končnim izplačilom Komisija pregleda zaključno dokumentacijo (tj. izjavo o zaključitvi, končno poročilo o izvajanju in končni zahtevek). Ker naj bi ti dokumenti prispeli do 31. marca 2017, bo sklep o zaključku (in povezanem končnem izplačilu) sprejet med letoma 2017 in 2019.

Na osnovi rezultata tega postopka se uporabi 5 % sredstev, zadržanih do zaključka, da se izplača še preostale zahtevke. Komisija ob zaključku ne izplača celotnega zneska. Obveznosti za sredstva, ki niso izplačana, so sproščene. Če popravki presegajo 5 %, Komisija preveč izplačani znesek izterja.

Pravilo N+2/N+3

Pravilo N+2/N+3 je bilo prvič uporabljeno za programsko obdobje 2000–2006. Predvideva, da je treba obveznosti, prevzete v letu N, še pred 31. decembrom N+2 (pravilo N+2) v celoti pokriti z ustreznim zneskom vnaprejšnjega financiranja in vmesnih plačil. Obveznost, prevzeto v letu 2012, je treba torej pred 31. decembrom 2014 v celoti pokriti z zahtevki za izplačilo. Obveznosti za znesek, ki ni krit, se sprostijo, kar pomeni, da države članice izgubijo finančna sredstva. Doslej se še ni zgodilo, da bi bile zaradi pravila N+2/N+3 sproščene obveznosti za velike zneske iz strukturnih skladov.

Namen pravila je zagotavljati finančno disciplino pri upravljanju skladov EU. Ker se obveznosti sprejmejo samodejno, potem ko je program odobren, to pravilo države članice sili k temu, da projekte izvajajo dinamično in da se izogibajo težavam na koncu cikla. Prav tako preprečuje zaplete pri plačilih, saj morajo države članice zahtevke za izplačilo vlagati redno. Ker se pravilo zlasti zaradi finančne krize po letu 2008 ni več uporabljalo tako dosledno, se je njegov regulativni učinek izgubil, kot je opisano v naslednjem poglavju.

To pravilo je razlog za koncentracijo zahtevkov za izplačilo ob izteku leta: države članice morajo zahtevke poslati do polnoči 31. decembra, prek posebnega računalniškega sistema. Čeprav so zakonsko obvezane, da zahtevke pošiljajo redno skozi vse leto(16), izkušnje kažejo, da mnoge čakajo zadnje tedne v letu, ko vložijo zahtevke za velike zneske.

4.2. Profil zahtevkov za izplačilo za programsko obdobje 2007–2013

Glavna gonila cikla plačil

V začetku programskega obdobja se nakažejo visoki zneski vnaprejšnjih plačil, sledi pa nekaj let razmeroma nizkih vmesnih plačil, saj so programi vzpostavljeni in se je izvajanje projektov začelo. Ker se učinek pravila N+2/N+3 najprej pokaže šele ob koncu tretjega leta programskega obdobja, se nič ne mudi z vlaganjem zahtevkov za izplačilo. Povrhu tega za kritje večine obveznosti, prevzetih na začetku programskega obdobja, še vedno zadostujejo vnaprejšnja plačila. Približno dve ali tri leta pred iztekom programskega obdobja se začne letna raven vmesnih plačil povečevati, saj programi preidejo v fazo zrelosti in zahtevki za izplačilo se oddajajo z normalno hitrostjo. Število zahtevkov je največje ob koncu programskega obdobja oziroma v začetku novega, v naslednjih letih, ko programi dosežejo 95-odstotni prag, pa upade skoraj na nič. Kot smo že omenili, se zaključna izplačila izvedejo od enega do treh let po izteku obdobja upravičenosti.

Odstopanja

Ciklični značaj vmesnih plačil je prišel še bolj do izraza zaradi treh novosti v zakonodajnem okviru za programsko obdobje 2007–2013:

1. Prehod od pravila N+3 na pravilo N+2. V sklopu splošnega dogovora o večletnem finančnem okviru 2007–2013 je bilo za nove države članice, Grčijo in Portugalsko uporabljeno pravilo N+3 za obveznosti iz obdobja 2007–2010 in nato pravilo N+2 za preostanek obdobja. To je pomenilo, da so morale te države članice do konca leta 2013 pokriti obveznosti za leto 2010 in za leto 2011. Seveda z izvajanjem programov in vlaganjem zahtevkov za izplačilo niso nujno čakale na rok za sprostitev obveznosti, tako da se zahtevki v letu 2013 niso podvojili. Kljub temu je to pravilo povzročilo porast števila zahtevkov v letu 2013, ki je imel posledice še v prihodnjih letih, saj so se zamude pri izplačevanju povečevale.

2. Države članice so morale preveriti skladnost kontrolnih sistemov za sklade, rezultat pa je morala odobriti Komisija. Zahtevke za vmesna plačila je bilo mogoče vlagati, vendar je Komisija povračilo izvedla šele, ko je bila ocena skladnosti odobrena. Ker je bila večina programov sprejeta v letu 2007, je prišlo do zamude pri vlaganju zahtevkov (ali vsaj pri povračilu s strani Komisije), tako da v letu 2008 vmesnih plačil skoraj ni bilo.

3. V odgovor na finančno krizo so države članice odločno pozivale, da se za obrok obveznosti iz leta 2007 pravilo N+2/N+3 ne uporabi. To je Komisija sprejela, vendar je bilo pravilo N+2/N+3 še oslabljeno s soglasno odločitvijo Sveta, da se obveznosti iz leta 2007 razbijejo na šestine in se razporedijo prek celotnega obdobja, namesto da bi se rok za sprostitev obveznosti iz leta 2007 podaljšal za eno leto. To tako imenovano grško pravilo je omogočilo, da je bilo v začetku obdobja vloženih manj zahtevkov za izplačilo, kar je seveda pomenilo, da jih bo vloženih več ob koncu obdobja.

Povrhu tega je bilo v odgovor na krizo podaljšano tudi obdobje upravičenosti za odhodke programov v obdobju 2000–2006, in sicer s konca leta 2008 na leto 2009 (spremenjen je bil sklep Komisije o odobritvi programa), zato so se države članice še naprej posvečale izvajanju programov iz obdobja 2000–2006. Posledica je bila, da je prišlo do zamude pri izvajanju programov iz obdobja 2007–2013 in povezanem vlaganju zahtevkov za vmesna plačila.

Primerjava programov v obdobjih 2000–2006 in 2007–2013

V programskem obdobju 2007–2013 je bilo ob koncu četrtega leta pravilo N+3 nadomeščeno s pravilom N+2, v programskem obdobju 2000–2006 pa je veljalo samo pravilo N+2 z nekaterimi prilagoditvami v letu 2004 zaradi pristopa desetih držav članic.

V spodnjem grafu so skupna vmesna plačila za obdobje 2000–2006, opravljena med letoma 2001 in 2007 in izražena kot odstotek skupnega proračuna programov, primerjana s skupnimi vmesnimi plačili za obdobje 2007–2013, opravljenimi med letoma 2008 in 2014 in prav tako izraženimi kot odstotek skupnega proračuna programov.

Graf 1: Letni vzorec skupnih vmesnih plačil (z enoletnim zamikom): obdobje 2000–2006 (EU-15) v primerjavi z obdobjem 2007–2013 (% celotnega proračuna programov brez vnaprejšnjega financiranja)

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000005.png

Kot je prikazano v grafu, skupna plačila za programe 2007–2013 nikoli niso dosegla ravni iz obdobja 2000–2006, čeprav so se ji ob konca obdobja približala. Zamude pri plačilih za programsko obdobje 2007–2013 so nastale zaradi več dejavnikov, opisanih zgoraj. Pojasnjujejo tudi nezadostno izvrševanje plačil in zgornjo mejo za plačila v začetku obdobja, saj je bila slednja določena glede na profil plačil za programsko obdobje 2000–2006.

Ko pa je število zahtevkov pozneje začelo rasti, so bila izplačila zelo omejena zaradi ravni odobrenih sredstev za plačila in/ali zgornje meje za plačila, kar je privedlo do povečevanja zaostanka.

Gibanje zaostanka v obdobju 2007–2014

V spodnjem grafu(17) je prikazano gibanje zaostanka za programe 2007–2013 v obdobju 2007–2016.

Graf 2: Programi kohezijske politike 2007–2013: gibanje neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta (v milijardah EUR)

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000006.png

Kot je mogoče razbrati iz grafa, se je zaostanek za programe 2007–2013 začel povečevati leta 2011, ko je znašal 11 milijard EUR, vrh 24,7 milijarde EUR pa je dosegel leta 2014. Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, naj bi bil zaostanek po napovedih konec leta 2015 še vedno precejšen, na normalno, vzdržno raven pa naj bi se vrnil konec leta 2016.

4.3. Sestavine in vrste zaostanka

Skozi leto Komisija prejme naslednje zahtevke za izplačilo iz strukturnih skladov:

a) upravičeni zahtevki za izplačilo, pokriti s plačili skozi leto;

b) zahtevki za izplačilo, ki so bili že pokriti z vnaprejšnjimi plačili v začetku programskega obdobja, ki jim niso sledila dodatna plačila;

c) zahtevki za izplačilo, ki jih je mogoče pokriti šele po zaključku in ki morajo počakati, da Komisija in upravičenec skleneta dogovor o zaključku;

d) zahtevki za izplačilo, ki niso bili pokriti, ker so bili poslani v zadnjih dneh leta, prepozno, da bi bili obdelani še isto leto;

e) zahtevki za izplačilo, ki je bilo prekinjeno/začasno ustavljeno za določene upravičence; prekinitve in začasne ustavitve plačil so običajno kratkoročni formalni ukrepi, s katerimi Komisija preloži izplačilo, dokler ne prejme manjkajočih informacij ali dokler ni opravljeno preverjanje upravljavskih in kontrolnih sistemov;

f) zahtevki za izplačilo, ki niso bili poravnani do konca leta, ker v ustrezni proračunski vrstici ni bilo dovolj odobrenih sredstev za plačila.

Zahtevki za izplačilo v zadnjih štirih kategorijah (od c do f) ostanejo neporavnani ob koncu leta, v zaostanek pa se zahtevki vključijo iz razlogov d, e in f. Določen znesek neporavnanih zahtevkov ob koncu leta velja za „normalnega“, če sta razloga zanje d in e. „Nenormalen“ zaostanek vključuje zahtevke, ki niso bili poravnani iz razloga f.

V spodnjem diagramu je prikazan tok zahtevkov za izplačilo v razdelku 1b, od trenutka, ko jih države članice predložijo, prek identifikacije izplačljivih zahtevkov do „normalnega“ in „nenormalnega“ zaostanka.

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000007.png

Koncentracija zahtevkov ob koncu leta in rok za izplačilo

Decembra je število zahtevkov za izplačilo, ki jih pošljejo države članice, zelo veliko, v obdobju 2011–2014 je na primer znašalo od 27 % do 35 % vseh letnih zahtevkov. Komisija mora za vsak prejeti zahtevek za izplačilo opraviti kontrolo, preden ga poravna. Večje je število zahtevkov, prejetih v zadnjih tednih v letu, večje je tveganje, da ne bodo poravnani še isto leto.

Zato Komisija redno opominja države članice, naj zahtevke pošiljajo sproti skozi vse leto.

V spodnjem grafu je prikazano mesečno gibanje prejetih zahtevkov za izplačilo za programe 2007–2013 v obdobju 2011–2014.

Graf 3a: Mesečno gibanje skupnih vmesnih zahtevkov za izplačilo za obdobje 2007–2013 (v % vseh zahtevkov)

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000008.png

Jasno je mogoče razbrati, da se število zahtevkov ob koncu vsakega leta izredno poveča.

Graf 3b: Koncentracija vloženih zahtevkov za izplačilo v zadnjih dveh mesecih leta (odstotek zahtevkov, prejetih novembra in decembra) v obdobju 2011–2014

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000009.png

Graf kaže, da je zaradi vse večjega vpliva pravila N+2 vse več zahtevkov prispelo ob koncu leta. Odprava pravila N+3 v letu 2013 je pomenila, da so vse države članice, razen Romunije, Slovaške in Hrvaške, uporabljale pravilo N+2. Imela je velik vpliv na število zahtevkov, prejetih tega leta. Število zahtevkov, ki prispejo prepozno, da bi bili poravnani isto leto, je odvisno od skupnega števila zahtevkov, prejetih v tem letu, in njihovega profila skozi leto.

Vpliv prekinitev in začasnih ustavitev

Komisija v primeru, ko se zaveda morebitnih pomanjkljivosti, pred izplačilom državam članicam uporabi različne preventivne mehanizme za zaščito proračuna EU. Ti so še posebej koristni za izboljšave kontrolnih sistemov v državah članicah, da poznejši finančni popravki Komisije ne bi bili potrebni.

Tako nekateri zahtevki niso takoj izplačljivi, saj jih je Komisija prekinila oziroma začasno ustavila, dokler ne bodo izvedene izboljšave kontrolnih sistemov. Čeprav večina teh zahtevkov na koncu ne bo zavrnjena, jih ni mogoče poravnati takoj.

V skladu z uredbo(18) lahko Komisija:

— prekine rok izplačila za največ 6 mesecev za programe 2007–2013, če obstajajo dokazi o precejšnjih pomanjkljivostih v delovanju upravljavskih in kontrolnih sistemov zadevne države članice ali če morajo službe Komisije opraviti dodatno preverjanje na osnovi informacij, da so odhodki na potrjenem izkazu odhodkov povezani s hudo nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena;

— začasno v celoti ali delno ustavi vmesna plačila državi članici za programe 2007–2013, če obstajajo dokazi o hudih pomanjkljivostih v upravljavskih in kontrolnih sistemih programa in če država članica ni izvedla potrebnih popravnih ukrepov, če so odhodki na potrjenem izkazu odhodkov povezani s hudo nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena, ali če je država članica kršila obveznosti v zvezi z upravljanjem in kontrolo. Če država članica ne izvede zahtevanih ukrepov, lahko Komisija uvede finančne popravke.

Ocena „normalnega“ zaostanka

Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, je „normalni“ zaostanek seštevek zahtevkov za izplačilo, ki je bilo prekinjeno ali začasno ustavljeno, in zahtevkov, ki so prispeli prepozno, da bi bili izplačani še isto leto. Zahtevki, ki prispejo v zadnjih desetih koledarskih dnevih v letu, se lahko obravnavajo kot prepozni za izplačilo, saj mora imeti Komisija zadostno jamstvo, da bo lahko v celoti izvršila razpoložljiva proračunska sredstva. Med prepozno prispelimi zahtevki so lahko tudi zahtevki za izplačilo, ki je bilo prekinjeno ali začasno ustavljeno, in teh se ne sme šteti dvakrat.

„Normalni“ zaostanek se tako z zahtevki, prejetimi med letom in zlasti konec leta, povečuje.

Spodnji graf za obdobje 2010–2014 prikazuje prejete zahtevke za izplačilo, zaostanek ob koncu leta in zahtevke, prejete prepozno, da bi bili izplačani ali da bi bilo plačilo začasno ustavljeno.

Graf 4: Razdelek 1b: zahtevki, zaostanek in začasne ustavitve 2010–2014

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000010.png

V zadnjih treh letih (2012–2014) je „normalni“ zaostanek (tj. zahtevki za izplačilo, prejeti v zadnjih desetih dnevih leta, ter zahtevki za izplačilo, ki je bilo prekinjeno ali začasno ustavljeno, čeprav so bili zahtevki prejeti prej kot v zadnjih desetih dnevih) znašal približno polovico celotnega zaostanka ob koncu vsakega leta. Razlog za drugo polovico je bilo pomanjkanje odobrenih proračunskih sredstev za plačilo, kar je povzročilo „učinek snežne kepe“(19).

Število zahtevkov za izplačilo naj bi se v letih 2015 in 2016 zmanjševalo, število primerov, ko bo izplačilo prekinjeno/začasno ustavljeno, bo upadlo, vpliv pravila N+2 pa bo ob koncu leta 2015 manj občuten(20), zato se bo tudi „normalni“ zaostanek korenito zmanjšal.

4.4. Obeti za plačila (zahtevke) za obdobje 2007–2013 v letih 2015 in 2016

Ocena za leti 2015 in 2016 na osnovi napovedi držav članic

Uredba o uporabi skladov v obdobju 2007–2013(21) od držav članic zahteva, da Komisiji najpozneje do 30. aprila leta N pošljejo napoved zahtevkov za vmesna plačila za leti N in N+1. V preteklih letih so se države članice dogovorile, da bodo zadnje informacije posredovale septembra leta N, da bo mogoče točneje oceniti naraščajoče število neporavnanih zahtevkov za izplačilo (zaostanek) in precejšnjo koncentracijo zahtevkov, oddanih v zadnjih mesecih leta.

Nova uredba o uporabi skladov za obdobje 2014–2020(22) od držav članic zahteva, da napovedi zahtevkov za vmesna plačila za leti N in N+1 pošljejo do 31. januarja leta N (do 31. julija pa jih posodobijo). Države članice so na prošnjo Komisije, potrjeno decembra 2014, v letu 2015 ta novi rok prostovoljno spoštovale tudi za programe 2007–2013. V skladu s podatki, ki jih je Komisija prejela do 3. marca 2015, države članice ocenjujejo, da bodo v letu 2015 predložile zahtevke za izplačilo (še v istem letu ali pozneje) v približnem znesku 48 milijard EUR, v letu 2016 pa v približnem znesku 18 milijard EUR(23).

Kot je bilo pojasnjeno, vsi zahtevki za izplačilo niso nujno poravnani, saj je treba upoštevati 95-odstotni prag za plačila iz člena 79 Uredbe št. 1083/2006(24). Ker bo čedalje več programov doseglo 95-odstotni prag, bo imel ta popravek v letu 2015 in pozneje čedalje večji učinek. Tako bodo dejanski zneski za izplačilo nižji, kot so napovedale države članice, saj bodo zahtevki za programe, ki so dosegli 95-odstotni prag, obravnavani šele po njihovem zaključku. Glede na to omejitev napovedi Komisija pričakuje, da bo v letu 2015 prejela izplačljive zahtevke v skupnem znesku 35 milijard EUR. Ustrezajoči znesek za leto 2016 je trenutno približno 3 milijarde EUR. Znesek za leto 2016 bo mogoče natančneje določiti (najbrž bo tudi nekoliko višji), ko bodo države članice posredovale manjkajoče podatke ali popravile posredovane podatke za nekatere operativne programe.

V prilogi 2 je več podrobnosti o napovedih držav članic glede zahtevkov za izplačilo, ki jih bodo oddale v letih 2015 in 2016 za kohezijske programe 2007–2013.

Ocena Komisije na osnovi izvrševanja

Ob koncu leta 2014 je bil skupen znesek vnaprejšnjih in vmesnih plačil 266,1 milijarde EUR. Skupni proračun za programe kohezijske politike v obdobju 2007–2013 je 347,3 milijarde EUR. Ob upoštevanju že sproščenih obveznosti in morebitnih dodatnih sprostitev zaradi pravila N+2/N+3 ob koncu leta 2014, ki še niso potrjene (največ približno 0,9 milijarde EUR od začetka obdobja), je najvišji možni znesek, ki ga bo treba še poravnati, približno 80,3 milijarde EUR. Poleg tega bo 5 % zneska za posamezne programe izplačanih šele ob zaključku (17,3 milijarde EUR).

Tako naj bi vsota zahtevkov za vmesna plačila, ki jih bo treba poravnati še v letu 2015 ali v naslednjih letih, znašala 63 milijard EUR ali 18 % skupnega proračuna, kar zajema zaostanek ob koncu leta 2014 (24,7 milijarde EUR). Najvišji možni znesek izplačljivih novih zahtevkov, prejetih v letu 2015 ali v naslednjih letih, še pred zaključkom programov, je torej 38,3 milijarde EUR. Če bodo v letu 2015 prejeti zahtevki v skupnem znesku do 35 milijard EUR, bo preostanek, prejet v letu 2016, znašal največ 3,5 milijarde EUR.

Ocena zaostanka ob koncu leta 2015 na osnovi popravljenih napovedi držav članic

V proračunu za leto 2015 je odobrenih za 39,5 milijarde EUR plačil. S tem zneskom bo pokrit zaostanek pred letom 2015 (24,7 milijarde EUR) in novi zahtevki (ocenjeni na 35 milijard EUR). Tako naj bi pričakovani zaostanek ob koncu leta 2015 znašal 20 milijard EUR, od tega je najmanj polovica ali približno 10 milijard EUR nenormalnega zaostanka.

(v milijardah EUR)

Zaostanek konec leta 2014

(prilagojen)

Napovedi zahtevkov držav članic za leto 2015, popravljene glede na 95-odstotni prag

Odobrena sredstva za plačila v proračunu za leto 2015

Napovedani zaostanek konec leta 2015

24,7

~35

39,5

~20

4.5. Zahtevki za izplačilo, pričakovani v letu 2016

Kot je bilo omenjeno, naj bi zaostanek ob koncu leta 2015 znašal približno 20 milijard EUR, če so bile seveda napovedi držav članic točne. Poleg tega naj bi bili pred zaključkom programov predloženi še izplačljivi zahtevki v skupnem znesku 3,5 milijarde EUR. Glede na to, da bo število zahtevkov razmeroma majhno in da pravilo N+2 ne bo več imelo učinka, ni razloga za skrb, da bi velik delež teh zahtevkov prispel prepozno, da bi bil poravnan v letu 2016.

Komisija bo svoje zahteve v predlogu proračuna 2016 natančno prilagodila glede na „normalni“ zaostanek ob koncu leta 2016. Ta „normalni“ zaostanek – vanj so všteti zahtevki, vloženi zelo pozno, in preostala prekinjena/začasno ustavljena izplačila – bo precej majhen v primerjavi s preteklimi leti, saj bo tudi število novih zahtevkov v letu 2016 zelo majhno, Komisija pa od držav članic pričakuje, da bodo odpravile pomanjkljivosti in vlagale pravilne zahtevke. Zaostanek ob koncu leta 2016 bi tako lahko znašal 2 milijardi EUR, pokriti pa ga bo treba v proračunu za leto 2017. V proračunu za leto 2016 bo tako treba predvideti znesek 21,5 milijarde EUR.

4.6. Povzetek podatkov, uporabljenih za izračun zahtevkov za izplačilo in zaostanka

V spodnji tabeli je povzetek podatkov o proračunu programov, pričakovani uporabi proračunskih sredstev v proračunu za leto 2015 in največjem možnem znesku zahtevkov za izplačilo, pričakovanih v letu 2016.

Neporavnani zahtevki za vmesna plačila 2015–2017 (v milijardah EUR)

Proračun programov	(1)	347,3
— Od tega vnaprejšnja in vmesna plačila do konca leta 2014	(2)	266,1
— Od tega rezerva za zaključek (5 %) in sproščene obveznosti	(3)	18,2
Najvišji možni znesek izplačljivih zahtevkov za vmesna plačila (2015–2017)	(4)=(1)–(2)–(3)	~63,0
— Od tega zaostanek konec leta 2014 (neporavnani zahtevki za plačilo)	(5)	24,7
— Od tega najvišji možni znesek izplačljivih zahtevkov za vmesna plačila (2015–2017)	(6)=(4)–(5)	38,3

Proračunsko leto 2015, v milijardah EUR

Razpoložljiva sredstva v proračunu 2015	(1)	39,5
— Od tega zaostanek konec leta 2014	(2)	24,7
— Od tega napovedi, popravljene glede na 95-odstotni prag	(3)	~35
Pričakovani zaostanek konec leta 2015	(4)=(1)–(2)–(3)	~20

Proračunsko leto 2016, v milijardah EUR

Pričakovani zaostanek konec leta 2015	(1)	~20
Najvišji možni znesek preostalih zahtevkov za plačilo, prejetih v letu 2016, pred zaključkom	(2)	~3,5
Najvišji možni znesek zahtevkov za plačila, kritih iz proračuna za leto 2016	(3)=(1)+(2)	~23,5

4.7. Plačila ob zaključku

Zaključek strukturnih skladov ima lastno plačilno dinamiko. Države članice bodo dokumente za zaključek programov poslale najpozneje do 31. marca 2017. Komisija jim bo svoje mnenje o vsebini zaključne izjave posredovala v petih mesecih po prejemu, če bo zaključna dokumentacija vsebovala vse potrebne informacije(25). Zaključna plačila bodo opravljena šele po letu 2016. Skupni znesek, rezerviran za zaključek (5 % celotnega dodeljenega zneska), je 17,3 milijarde EUR, raven plačil pa bo odvisna od kakovosti izvrševanja programov skozi celotno obdobje. Če bodo nekatere obveznosti za kohezijsko politiko sproščene, bodo potrebnih manj plačil.

Za primerjavo je odstotek sproščenih obveznosti za obdobje 2000–2006 ob zaključku znašal 2,6 % celotnega proračuna Evropskega socialnega sklada in 0,9 % proračuna Evropskega sklada za regionalni razvoj. Pri Evropskem socialnem skladu še vedno ostaja približno 0,5 milijarde EUR neporavnanih obveznosti v problematičnih primerih, kjer so bile odkrite nepravilnosti, zato Komisija ocenjuje, da bo dokončni delež sproščenih obveznosti ob zaključku za ta sklad približno 3 %. Komisija ne izključuje, da bi utegnile biti sproščene obveznosti ob zaključku višje kot v preteklem obdobju, zato je omenjena ocena res samo okvirna.

Zahtevki ob zaključku niso bili upoštevani v analizi zmanjšanja normalnega dela zaostanka, saj bodo večinoma izplačani v obdobju 2017–2019 ali pozneje oziroma morda sploh ne bodo, ker je treba pred končnim izplačilom upoštevati še preveč izplačane zneske.

Drugi razdelki: obeti za programe iz obdobja 2007–2013

5.1. Pregled

Po podrobni analizi posebnega primera kohezijske politike (razdelek 1b), kakor je opredeljen v zgornjem razdelku, se ta del posveča stanju v drugih razdelkih, ki jih je mogoče povzeti takole:

— Sredstva za Evropski kmetijski jamstveni sklad (razdelek 2) so nediferencirana, pri čemer so plačila in obveznosti v proračunu na isti ravni. Zaradi tega ob koncu leta ni zaostanka.

— Sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za ribištvo (razdelek 2) ter skladi za azil, migracije, meje in varnost (razdelek 3) se upravljajo skupaj z državami članicami, podobno kot v primeru kohezijske politike. Pri Skladu za razvoj podeželja za razliko od drugih skladov še ni prišlo do zaostanka.

— Komisija upravlja večino drugih programov (razdelka 1a in 4). Za večino teh programov so bili zaradi pomanjkanja plačil sprejeti blažilni ukrepi, ki jih je začela Komisija izvajati leta 2014 (v nekaterih primerih tudi že leta 2013), ki so segali od zmanjšanja vnaprejšnjega financiranja (ob ustreznem upoštevanju vrste in finančne stabilnosti izvajalcev, prejemnikov in upravičencev), pa do zamika končnih plačil ali izplačil za proračunsko podporo, vzdržanja sprejemanja novih obveznosti ter preložitve podpisa pogodb. Z večino navedenih ukrepov se zgolj preloži trenutek izplačila, medtem ko je kljub temu treba spoštovati sprejete obveznosti.

Spodnja preglednica prikazuje, kako se je razvijal zaostanek za razdelka 1a in 4. Medtem ko se zaostanek za razdelek 4, ki je v letu 2014 dosegel najvišjo raven v zadnjih letih, nedvomno odpravlja, razvoj za razdelek 1a ni tako jasen.

Zaostanek ob koncu leta (v milijonih EUR)
2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014
Razdelek 1a	1 679	507	291	628	604	567	551	541
Razdelek 4	172	178	284	226	387	367	389	630

5.2. Programi v okviru deljenega upravljanja v razdelkih 2 in 3

5.2.1. Razdelek 2

Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS)

Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) ne beleži zaostanka, saj temelji na nediferenciranih sredstvih.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)

Na področju razvoja podeželja doslej še ni bilo zaostanka, saj je Komisija zmeraj uspela pravočasno poravnati vse zahtevke za plačila. Če upoštevamo obseg programa za razvoj podeželja in pravilo 95 %, ki prav tako velja, je najvišja raven vmesnih plačil, ki utegnejo biti izplačana pred koncem, približno 8,7 milijarde EUR za obdobje 2007–2013. Sredstva za plačila, ki so bila v proračunu za leto 2015 odobrena za programe v obdobju 2007–2013, znašajo 5,9 milijarde EUR. Preostali znesek 2,8 milijarde EUR je treba poravnati v letu 2016, potem ko bodo države članice januarja 2016 predložile končno četrtletno izjavo.

Skupni znesek, namenjen zaključku, je približno 4,8 milijarde EUR. Dejanski znesek, ki bo poravnan, je odvisen od sproščenih obveznosti. Če za ponazoritev uporabimo 1,5-odstotno stopnjo sproščenih obveznosti z zaključka prejšnjega obdobja 2000–2006, bi bilo sproščenih približno 1,5 milijarde EUR. Zaključna izplačila se bodo predvidoma izvajala med 2016 in 2019.

Evropski sklad za ribištvo (ESR)

Način upravljanja Evropskega sklada za ribištvo je podoben kohezijski politiki (razdelek 1b). Ker pa zanj ne velja pravilo N+3, med obrokoma obveznosti za leti 2010 in 2011 ni bilo posebnih težav pri pretvorbi pravila N+3 v pravilo N+2. Za ESR prav tako ni veljalo grško pravilo, čeprav je bil začetek izvajanja programov nekoliko zamaknjen zaradi obveznosti v zvezi z upravljavskimi in nadzornimi sistemi. Zaostanek za ESR je bil v zadnjih letih zelo pereč. Ob začetku leta 2014 je stopnja zaostanka dosegla raven odobrenih sredstev za plačila za programe v obdobju 2007–2013.

Kar zadeva čas prejetja zahtevkov za plačila med letom, je bilo v celotnem obdobju 2010–2014 dve tretjini letnih zahtevkov za plačilo prejetih v novembru in decembru. V spodnjem diagramu je za obdobje 2011–2014 prikazana stopnja zaostanka za programe ESR iz obdobja 2007–2013 skupaj z začetnimi sredstvi za plačila v naslednjem letu.

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000011.png

Glavni razlogi za zmanjšanje zamujenih plačil za ESR ob koncu leta 2014 so bili prerazporeditev vseh razpoložljivih sredstev za plačila v proračunskem poglavju (vključno z vsemi sredstvi za plačila za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo v okviru deljenega upravljanja zaradi zamude pri sprejetju nove pravne podlage), povečanje sredstev v predlogu spremembe proračuna 3/2014 (sprejet kot sprememba proračuna 2/2014) ter prerazporeditev ob koncu leta.

Z višjo stopnjo plačil, odobrenih v proračunu za leto 2015, bi moralo biti mogoče zmanjšati zaostanek pri plačilih na običajno raven v znesku približno 0,1 milijarde EUR.

5.2.2. Razdelek 3

Politike na področju azila, migracij, meja in varnosti

Skupna azilna in migracijska politika v obdobju 2007–2013 se je povečini izvajala v okviru splošnega programa solidarnosti in upravljanja migracijskih tokov (SOLID). Splošni program sestavljajo štirje instrumenti: Sklad za zunanje meje, Evropski sklad za vračanje, Evropski sklad za begunce in Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav.

Spodnji graf prikazuje rast neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta za programe na področju azila, migracij, meja in varnosti.

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000012.png

Neporavnane obveznosti so se povečale s 150 milijonov EUR ob začetku leta 2007 na 2,6 milijarde EUR v letu 2014, čeprav so bila v obdobju 2007–2014 sproščena sredstva v višini 300 milijonov EUR. Za programe iz obdobja 2007–2013 je treba plačati še približno 1,9 milijarde EUR. Sredstva za plačila, ki so v proračunu za leto 2015 namenjena programom, znašajo nekoliko več kot 600 milijonov EUR ter vključujejo sredstva za začetna in letna plačila pri vnaprejšnjem financiranju novih programov v obdobju 2014–2020.

Ob upoštevanju zneska, ki bo plačan ob zaključku (po ocenah bo znašal približno 1 milijardo EUR), in dejstva, da v letih 2013 in 2014 ni bilo mogoče izplačati vnaprejšnjega financiranja zaradi pomanjkanja sredstev za plačila, po ocenah plačilo, ki je potrebno, da bi se zaostanek za programe iz obdobja 2007–2013 ob koncu leta 2016 zmanjšal na običajno raven, znaša približno 235 milijonov EUR.

5.3. Programi v okviru neposrednega upravljanja v razdelkih 1a in 4

5.3.1. Razdelek 1a

Ta del ponuja pregled nad stanjem plačil za programe v razdelku 1a ob koncu leta 2014.

Neporavnani zahtevki za plačila ob koncu leta

V spodnjem diagramu je prikazan potek neporavnanih zahtevkov za plačilo ob koncu leta za glavne programe v razdelku 1a.

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000013.png

Visoka raven neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta 2007 je predvsem posledica projektnega ciklusa 6. okvirnega programa za raziskave in številnih takrat neporavnanih obveznosti. Raziskovalne pogodbe so prav tako določale, da je potrebna revizija, preden je mogoče dokončno poravnati zahtevke za nastale stroške.

Ukrepi, s katerimi je Komisija leta 2014 (glej oddelek 2.2 zgoraj) poskusila rešiti vprašanje pomanjkanja sredstev za plačila, so preprečili povečanje neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta 2014. Ti ukrepi so zajemali zmanjšanje stopnje vnaprejšnjega financiranja in zamik podpisa novih pogodb/sporazumov o subvenciji, s čimer se je del plačil pomaknil v naslednje leto. Čeprav se je stopnja neporavnanih zahtevkov za plačila ohranila, se je zaradi navedenih ukrepov upočasnilo izvajanje programov za obdobje 2014–2020. V nekaterih primerih je bilo treba sprejeti odločnejše ukrepe, da bo mogoče nameniti prednost plačilom za ranljivejše upravičence.

Razvoj neporavnanih obveznosti (RAL)

V splošnem stabilna raven neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta za programe v razdelku 1a je v ostrem nasprotju z nedvomno rastočo ravnjo neporavnanih obveznosti (RAL), kakor je prikazano v spodnjem diagramu:

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000014.png

Povečanje neporavnanih obveznosti v razdelku 1 je posledica čedalje večje razlike med sredstvi za prevzem obveznosti in sredstvi za plačila za raziskave, ki so program, za katerega se porabi največ sredstev v tem razdelku. To je ponazorjeno v spodnjem diagramu, ki prikazuje vzorec zmanjševanja razmerja med plačili in prevzetimi obveznostmi.

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000015.png

Spodaj je opisan projektni ciklus raziskovalnih programov, ki prikazuje, kako se izvajajo projekti v razdelku 1a.

Projektni ciklus raziskav

Raziskovalni programi se izvajajo prek večletnih delovnih programov, ki zajemajo pozive za zbiranje ponudb, javna naročila, študije, skupine strokovnjakov, sodelovanje v mednarodnih organizacijah, seminarje in delavnice, ocenjevanje in spremljanje. Približno 90 % raziskovalnih programov je povezanih s pozivi za zbiranje ponudb, preostalih 10 % pa z drugimi dejavnostmi.

Komisija sredi leta N-1 sprejme letni delovni program za leto N. V drugi polovici leta N-1 začne objavljati pozive za zbiranje ponudb. Ponudbe se v večini primerov predložijo v treh mesecih po objavi poziva. Celotne obveznosti se prevzamejo po sprejetju delovnega programa v letu N, najpozneje pa pred pogajanji o pogodbah (ponavadi ob izteku roka poziva za zbiranje ponudb). Ocenjevanju predlogov (tri mesece) in izbiri (mesec do dva) sledijo pogajanja o pogodbah (od enega do šest mesecev) in njihov podpis (do nekaj mesecev). Komisija/izvajalska agencija ima med iztekom roka za poziv in podpisom pogodbe (t.i. čas do dodelitve nepovratnih sredstev) osem mesecev časa, od tega pet mesecev, da ponudnike obvesti o rezultatih znanstvenega ocenjevanja, in tri mesece za pripravo sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Po sprejetju posameznih obveznosti in podpisu pogodbe se v 30 dneh po podpisu ali najhitreje 10 dni pred datumom začetka izvajanja ukrepa (kar nastopi pozneje) izplačajo sredstva za vnaprejšnje financiranje. Potem ko so generalni direktorati za raziskave leta 2014 sprejeli strukturne ukrepe, se vnaprejšnje financiranje obveznosti za leto N sedaj namesto v letu N pogosto izplača v letu N+1. Vmesna plačila temeljijo na računovodskih izkazih in so vezana na redna poročila, ki se ponavadi oddajajo vsakih 18 mesecev. Končno plačilo v višini 10 % se izplača ob sprejetju končnega poročila.

Začasne obveznosti za vse druge ukrepe, predvidene v delovnem programu, se sprejmejo v letu N, vnaprejšnja plačila pa izplačajo v istem letu. Preostanek se izplača v letu N+1.

Pomanjkanje sredstev za plačila za raziskovalne programe: praktične posledice

Da bi obvladali pomanjkanje sredstev za plačila v okviru raziskovalnih programov, je bil leta 2014 iz vrstic programa Obzorje 2020 za obdobje 2014–2020 prenesen skupni znesek 236,5 milijona EUR, z njim pa so se okrepile proračunske vrstice za dokončanje programa za obdobje 2007–2013. Zaradi tega se je vnaprejšnje financiranje pozivov za program Obzorje 2020, objavljenih v letu 2014, pomaknilo v leto 2015. V prejšnjih letih ni prihajalo do tovrstnih zamud, zaradi katerih prihaja do zamika pri izvajanju novih programov.

Za raziskave je potreben čas, zato zavlačevanje pri podpisu pogodb in financiranju ni skladno s ciljem okrepljenih prizadevanj na področju raziskav v podporo gospodarski rasti. S povečanjem stopnje sredstev za plačila, ki so v proračunu za leto 2015 odobrena za program Obzorje 2020, se bo predvidoma delno nadoknadil zaostanek pri tem izjemno pomembnem programu.

Erasmus+

Erasmus+ je dober primer letnega programa, za katerega stopnja plačil tesno sledi stopnji prevzetih obveznosti, saj je življenjski ciklus večine ukrepov vezan na šolsko leto.

Povečanje sredstev za plačila v letu 2014 zaradi pomanjkanja sredstev ni ustrezala povečanju sredstev za prevzem obveznosti, to pa se bo nadaljevalo v celotnem obdobju 2014–2020. Upad plačil v letu 2014 je razviden tudi iz razmerja med plačili in obveznostmi v spodnjem diagramu.

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000016.png

Zaradi tega nacionalnim agencijam leta 2014 ni bilo mogoče izplačati dela sredstev v okviru drugega vnaprejšnjega financiranja, s katerim naj bi se financirali ukrepi mobilnosti. Razmere naj bi se sicer nekoliko izboljšale, a se vseeno pričakuje, da se bo Erasmus+ tudi v letu 2015 soočal s podobnimi omejitvami.

Promet in energija

Spodnji diagram prikazuje čedalje večjo razliko med sredstvi za prevzem obveznosti in sredstvi za plačila na področju prometne in energetske politike.

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000017.png

Sredstva za plačila, odobrena v proračunu za leto 2015, bodo zadoščala za kritje prvega vnaprejšnjega financiranja projektov za obdobje 2014–2020 in delno plačilo neporavnanih obveznosti iz obdobja 2007–2013, ki so ocenjene na več kot 2 milijardi EUR.

Evropski načrt za oživitev gospodarstva (EERP)

Glede na visoko raven sredstev za prevzem obveznosti v letih 2009 in 2010 se je izvrševanje plačil za ta program začelo počasi, saj projekte EERP večinoma sestavljajo obsežni infrastrukturni projekti.

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000018.png

Sredstva za plačila zlasti v letu 2014 niso zadoščala za vse zahtevke za plačila, prejete med letom, čeprav je bil konec leta sprejet predlog spremembe proračuna 3/2014, ki je zagotovil dodatna sredstva za plačila. Neporavnane obveznosti so ob koncu leta 2014 še vedno znašale 2 milijardi EUR, kar je polovica zneska, sprva predvidenega za EERP. Sredstva za plačila, odobrena v letu 2015, znašajo 407 milijonov EUR, z njimi pa se bodo predvidoma pokrile ocenjene potrebe za to leto.

5.3.2. Razdelek 4

V spodnjem diagramu je prikazana stopnja neporavnanih obveznosti (RAL) za programe v razdelku 4 od leta 2007 naprej.

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000019.png

Razdelek 4 zajema kratkoročne instrumente za odzivanje na krizo, dolgoročne instrumente, ki uporabljajo večletno načrtovanje, ter ad-hoc instrumente, kot je makrofinančna pomoč za posojila in subvencije. 73 % odhodkov v tem razdelku se nameni trem velikim instrumentom (instrumentu za predpristopno pomoč II (IPA), evropskemu instrumentu sosedstva (ENI) ter instrumentu za razvojno sodelovanje (DCI)). Življenjski ciklus podpore tretjim državam, ki se financira iz teh programov, običajno traja 6–8 let. Plačilni ciklus instrumentov za odzivanje na krize (humanitarna pomoč, instrument za prispevanje k stabilnosti in miru, skupna zunanja in varnostna politika) ter makrofinančne pomoči pa je precej krajši, saj traja 12–18 mesecev. Od leta 2013 se večina instrumentov v razdelku 4 spoprijema z resnim pomanjkanjem sredstev za plačila, ki je najprej prizadelo humanitarne instrumente in instrumente, povezane s krizo, katerih izvedbeni in plačilni ciklusi so krajši, nato pa tudi instrumente, kot sta instrument za razvojno sodelovanje in instrument evropskega sosedstva, pri katerih so plačila večinoma povezana z veljavnimi pogodbami in obveznostmi. Stanje se je leta 2014 zaradi splošnega zmanjšanja razpoložljivih plačil v primerjavi z letom poprej še poslabšalo. Za nekatere programe je okrepitev s predlogom spremembe proračuna 3/2014 (in drugimi ukrepi, kot so prerazporeditve)(26) prišla zelo pozno in ni zadoščala za kritje nastalega zaostanka.

S sprejetimi ukrepi (glej zgornji oddelek 2.2) je bilo mogoče le delno ublažiti posledice pomanjkanja plačil, saj se je preložil trenutek plačila, kljub temu pa je treba vseeno spoštovati zaveze iz preteklosti.

Neporavnani zahtevki za plačila ob koncu leta

V splošnem so se neporavnani zahtevki za plačila ob koncu leta 2014 za razdelek 4 precej povečali. To gre pripisati predvsem naglemu povečanju števila zahtevkov in pomanjkanju sredstev za plačila zanje, kakor je za evropski instrument sosedstva in instrument za razvojno sodelovanje prikazano v spodnjem grafikonu.

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000020.png

Po drugi strani pa je povečanje sredstev za plačila, odobreno v proračunih za leti 2013 in 2014, omogočilo izboljšanje ravni neporavnanih zahtevkov za plačila na področju humanitarne pomoči(27):

20150708-P8_TA(2015)0263_SL-p0000021.png

Kakor je prikazano zgoraj, so se neporavnane obveznosti za razdelek 4, predvsem pa za tri obsežne dolgoročne instrumente, v zadnjih petih letih vztrajno povečevale, in sicer v skladu s stopnjo prevzetih obveznosti v prejšnjem večletnem finančnem okviru. O programih, za katere so bile prvič prevzete obveznosti v letu 2010, so bili na primer uradno sklenjeni dogovori s tretjimi državami upravičenkami v letu 2011, pogodbe zanje pa podpisane do leta 2014. Iz tega izhaja, da je treba sedaj plačati za številne obsežnejše programe, za katere so bile prevzete obveznosti v obdobju, ko so se te naglo povečevale. Pričakuje se, da se bo ta vrzel zmanjšala s stopnjo sredstev za plačila, določeno v proračunu za leto 2015, in da se bodo razmere, čeprav bodo še zmeraj negotove, s tem nekoliko ustalile. Prav tako naj bi se vrzel in neporavnane obveznosti za številne instrumente, na primer instrument za razvojno sodelovanje, še naprej povečevale.

obeti za programe iz obdobja 2014–2020

Proračun za leto 2016 bo moral vključevati dovolj sredstev za plačila ne le za zmanjšanje neobičajne ravni neporavnanih zahtevkov za plačila, ki izvirajo iz obveznosti, sprejetih za programe v obdobju 2007–2013, pač pa tudi za programe iz razdelka 1a in 4 v obdobju 2014–2020, katerih izvajanje ovira pomanjkanje sredstev za plačila. Proračun za leto 2016 mora vključevati tudi potrebna sredstva za plačila za druge sklade, na primer sklad za razvoj podeželja (razdelek 2), da bi preprečili nov zaostanek, ki ga v preteklosti še ni bilo.

Komisija bo potrebe po plačilih, ki jih je treba v letu 2016 izvršiti za programe za obdobje 2014–2020, ocenila v predlogu proračuna za leto 2016.

Zaključki

V zadnjih letih, predvsem pa leta 2014, raven sredstev za plačila ni zadoščala za kritje prejetih zahtevkov za plačila. Zaradi tega je prišlo do kopičenja neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta, zlasti za programe kohezijske politike v obdobju 2007–2013. Komisija je sprejela vrsto ukrepov, s katerimi je poskusila zmanjšati negativne posledice pomanjkanja sredstev za plačila in v čim večji meri izpolniti obveznosti, izhajajoče iz v preteklosti sprejetih zavez. Stranski učinek tega je počasnejše izvajanje programov za obdobje 2014–2020.

Pričakuje, se da se bo s sredstvi za plačila v proračunu za leto 2015 zmanjšal zaostanek pri neporavnanih zahtevkih za plačila za programe iz obdobja 2007–2013. Komisija je določila stopnjo plačil, ki je potrebna, da bi do konca leta 2016 zmanjšali neobičajno visoko raven neporavnanih zahtevkov za plačila za programe iz obdobja 2007–2013. V predlogu proračuna za leto 2016 bo v skladu s tem predlagala sredstva za plačila.

Komisija meni, da bi lahko na podlagi navedenega tri institucije sodelovale pri izvedbi načrta, s katerim bi do konca leta 2016 stopnjo neporavnanih računov, ki se nanašajo na izvajanje programov iz obdobja 2007–2013, povrnili na vzdržno raven.

Priloga 1: informacije, ki jih je Komisija poslala 15. decembra 2014

Komisija je 15. decembra 2014 predstavila pričakovani zaostanek ob koncu let 2014 in 2015 za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013, in sicer:

2010

2011

2012

2013

2014 (*)

2015 (*)

Zaostanek v neporavnanih računih ob koncu leta

(v milijardah EUR)

6.1

10.8

16.2

23.4

Do25 (1)

19 (2)

(*) Ocene Komisije na podlagi prilagojenih napovedi držav članic

(1) Ob upoštevanju dodatnih sredstev za plačila v predlogu spremembe proračuna 3/2014, kot je bil dokončno sprejet.

(2) Ob upoštevanju dodatnih sredstev za plačila v predlogu spremembe proračuna 3/2014, kot je bil dokončno sprejet, ter sredstev za plačila, odobrenih v proračunu za leto 2015.

Komisija je pripravila tudi pregled pričakovanega zaostanka ob koncu leta 2014 za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013. Kot je prikazano v spodnji tabeli, je skupna raven zahtevkov za plačila, ki so bili prejeti ob koncu leta 2014, znašala približno 1,5 milijarde EUR manj, kot so napovedale države članice, in približno 2,5 milijarde EUR več od zgornje meje, ki jo je napovedala Komisija.

PRIČAKOVANI ZAOSTANEK OB KONCU LETA 2014

v milijardah EUR

(1)	Zahtevki za plačila, prejeti do konca leta 2013 in neporavnani ob koncu leta 2013 (zaostanek)	23.4
(2)	Zahtevki za plačila, prejeti do konca novembra 2014	31.4
(3) = (1) + (2)	Zahtevki za plačila, ki so bili posredovani do konca novembra in jih je treba poravnati v letu 2014	54.8
(4)	Odobrena raven sredstev za plačila (s spremembo proračuna 3/2014)	49.4
(5) = (3) – (4)	Zaostanek ob koncu novembra 2014, ki ga je treba poravnati do konca leta 2014	5.4

Napoved	Realizacija
Napovedi držav člani za zahtevke za plačila, ki bodo predloženi decembra 2014	23	21.5
Napovedi Komisije za zahtevke za plačila, ki bodo predloženi decembra 2014	18 - 19	21.5

Napovedi za zaostanek pri neporavnanih računih ob koncu leta 2014: do 25 milijard EUR.

Komisija je predstavila tudi po državah razvrščene ocene držav članic v zvezi z zahtevki za plačila, ki bodo predloženi za kohezijsko politiko v letu 2014 (54,33 milijarde EUR), zahtevki za plačila, poslanimi do 31. oktobra 2014 (31,36 milijarde EUR), in posledično zahtevki za plačila, ki bodo posredovani novembra in decembra (22,97 milijarde EUR).

Komisija je dodala, da „ob upoštevanju povprečne stopnje napak v "bruto" napovedih držav članic v zadnjih letih ter 95-odstotne zgornje meje za plačila pred zaključitvijo, ki jo zahteva člen 79 Uredbe 1083/2006, ocenjuje, da bo decembra prejela zahtevke v znesku 18–19 milijard EUR”. To je v skladu z zgornjimi tabelami.

Priloga 2: Razdelek 1b: najnovejše napovedi držav članic

Priloga prikazuje najnovejše napovedi držav članic v zvezi s predložitvijo zahtevkov za plačila za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013 v letih 2015 in 2016, pri čemer razlikuje med bruto napovedmi (navedenimi po državah članicah) in omejenimi napovedmi (glej razlago v oddelku 4.4).

Napovedi držav članic (v milijardah EUR)
Obdobje 2007-2013	2015*	2016
Bruto napovedi	Bruto napovedi
AT	Avstrija	0,09	0,00
BE	Belgija	0,24	0,06
BG	Bolgarija	1,35	0,00
CY	Ciper	0,06	0,00
CZ	Češka	4,01	3,75
DE	Nemčija	2,43	0,95
DK	Danska	0,04	0,03
EE	Estonija	0,09	0,00
ES	Španija	4,65	1,74
FI	Finska	0,21	0,02
FR	Francija	1,92	0,34
GR	Grčija	0,75	0,00
HR	Hrvaška	0,22	0,31
HU	Madžarska	3,86	1,24
IE	Irska	0,03	0,01
IT	Italija	5,07	1,44
LT	Litva	0,09	0,00
LU	Luksemburg	0,01	0,00
LV	Latvija	0,54	0,09
MT	Malta	0,14	0,04
NL	Nizozemska	0,21	0,10
PL	Poljska	8,92	3,99
PT	Portugalska	0,52	0,06
RO	Romunija	6,64	2,81
SE	Švedska	0,11	0,00
SI	Slovenija	0,38	0,18
SK	Slovaška	2,68	0,64
UK	Združeno kraljestvo	1,52	0,25
CB	Teritorialno sodelovanje	1,16	0,25
SKUPAJ		47,93	18,32
SKUPAJ: OMEJENE NAPOVEDI***	34,74	2,95**
* Zneski v napovedih za leto 2015 so za operativne programe, za katere države članice januarja 2015 niso poslale napovedi, izračunani z uporabo sorodnih napovedi, poslanih v septembru 2014.
Največji znesek plačila v letu 2016 je 3,5 milijarde EUR, pri čemer so države članice v tej fazi že odobrile znesek 3 milijarde EUR. * Omejitev pomeni uporabo pravila 95 %, ki predvideva, da je mogoče vmesna plačila opraviti pred zaključitvijo le, če je njihova vsota manjša od 95 % dodeljenih sredstev za programe.

(1)	UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2)	UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3)	UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4)	Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0061.
(5)	To izhaja iz tako imenovanih pravil „N+2“/„N+3“, v skladu s katerimi je treba plačila opraviti v dveh (N +2) ali treh (N+3) letih po tem, ko so bile sprejete ustrezne obveznosti. Konec leta 2013 sta se istočasno uporabljali dve pravili o prenehanju obveznosti.
(6)	Skupne dodatne odobritve plačil, odobrene s spremembami proračuna, so znašale 6,7 milijarde EUR v letu 2012, 11,6 milijarde EUR v letu 2013 in 3,5 milijarde EUR v letu 2014.
(7)	Zaostanek pri neplačanih zahtevkih za plačila za programe kohezijske politike 2007–2013 ob koncu leta se je povečal z 11 milijard EUR v letu 2011 na 16 milijard EUR v letu 2012, 23,4 milijarde EUR v letu 2013 in 24,7 milijarde EUR v letu 2014.
(8)	Treba je opozoriti, da se za politike v deljenem upravljanju, kot je kohezijska politika (kjer Komisija povrne izdatke držav članic), zamudne obresti za plačila ne uporabljajo.
(9)	Preostalih 5 % bo plačanih ob zaključku programa, ki bo potekal v obdobju 2017–2019, po oceni Komisije, da je bil program uspešno izveden in da popravki niso potrebni.
(10)	Zakonodaja na področju kohezijske politike določa zakonski rok 60 dni.
(11)	Opredelitev običajnega in neobičajnega zaostanka je pojasnjena v točkah 3.4 in 4.3.
(12)	Sprememba proračuna št. 2/2014 je bila prvotno predstavljena kot predlog spremembe proračuna št. 3/2014.
(13)	Mesečna poročila o vmesnih plačilih in neporavnanih zahtevkih, Obvestilo o proračunski napovedi (dvakrat letno)
(14)	DEC 54/2014
(15)	Neplačani zneski, ki izhajajo iz znižanja stopenj predhodnega financiranja na stopnjo, nižjo od zakonsko določene/najnižje stopnje, niso vključeni v sedanjo opredelitev „neporavnanih zahtevkov za plačila“: vendar so bile v letu 2014 zmanjšane nekatere stopnje predhodnega financiranja (v nekaterih primerih že leta 2013), da bi plačila preložili na poznejši datum.
(16)	Člen 87 Uredbe sveta št. 1083/2006: „…kolikor je to mogoče, [se] zahtevke za vmesna plačila [...] zbere in pošlje Komisiji trikrat na leto“.
(17)	Graf je enak kot tisti, ki je priložen povzetku.
(18)	Člena 91 in 92 Uredbe št. 1083/2006 za programsko obdobje 2007–2013.
(19)	Zaradi omejitev denarnih tokov v prvih mesecih leta (gl. razdelek 3.3) se lahko zgodi, da del zaostanka ni poravnan v rednih rokih v začetku leta.
(20)	Razen za Hrvaško, Romunijo in Slovaško.
(21)	Člen 76 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25).
(22)	Člen 112 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).
(23)	Napovedi, ki so jih države članice oddale januarja 2015, niso zajemale vseh operativnih programov. Za te primere je Komisija uporabila napovedi iz lanskega septembra. Takšna ekstrapolacija manjkajočih podatkov držav članic za leto 2016 ni mogoča, saj so se napovedi, poslane septembra 2014, nanašale samo na leti 2014 in 2015 (ne na leto 2016). To pomeni, da se napovedi za leto 2016 nanašajo samo na operativne programe, za katere so države članice poslale podatke, in jih bo najbrž treba povišati, ko bodo poslane manjkajoče informacije
(24)	Člen 79 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 določa, da kumulativna vsota vnaprejšnjega financiranja in vmesnih plačil Komisije ne sme presegati 95 % sedemletnega prispevka iz skladov k operativnemu programu; preostalih 5 % je izplačanih šele po zaključku operativnega programa.
(25)	Člen 89 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25).
(26)	406 milijonov EUR (neto povečanje sredstev za plačila) za humanitarno pomoč, 30 milijonov EUR za DCI in 250 milijonov EUR za ENI.
(27)	Graf ne prikazuje posledic zmanjšane stopnje vnaprejšnjega financiranja.

Pobuda za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest

385k

152k

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o pobudi za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest (2014/2238(INI))

P8_TA(2015)0264

A8-0204/2015

Evropski parlament,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Pobuda za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest“ (COM(2014)0446),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zeleni akcijski načrt za MSP“ (COM(2014)0440),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov“ (COM(2014)0398),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o izkoriščanju zaposlitvenega potenciala zelene rasti („Exploiting the employment potential of green growth“) (SWD(2012)0092),

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 6. decembra 2010 z naslovom „Politike zaposlovanja za konkurenčno in nizkoogljično gospodarstvo, gospodarno z viri in prijazno okolju“,

– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic,

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij „Zeleni akcijski načrt za MSP in pobuda za zeleno zaposlovanje“,

– ob upoštevanju študije OECD in Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja iz leta 2014 o bolj zelenih znanju in spretnostih ter delovnih mestih, študije OECD o zeleni rasti („Greener Skills and Jobs, OECD Green Growth Studies“),

– ob upoštevanju pregleda Evropske zaposlovalne opazovalnice iz aprila 2013 o spodbujanju zelenih delovnih mest med krizo: priročnik z najboljšimi praksami v Evropi v letu 2013 („Promoting green jobs throughout the crisis: a handbook of best practices in Europe 2013“),

– ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela in Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja iz leta 2011 o znanju in spretnostih za zelena delovna mesta: globalni pregled: zbirno poročilo na podlagi študij 21 držav („Skills for green jobs: a global view: synthesis report based on 21 country studies“),

– ob upoštevanju študije Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja iz leta 2010 o znanju in spretnostih za zelena delovna mesta – evropsko zbirno poročilo („Skills for green jobs – European synthesis report“),

– ob upoštevanju poročil Eurofounda z naslovom „Industrijski odnosi in trajnostnost: vloga socialnih partnerjev na prehodu v zeleno gospodarstvo“ iz leta 2011, „Greening the European economy: Responses and initiatives by Member States and social partners“ (Ekologizacija evropskega gospodarstva: odzivi in pobude držav članic in socialnih partnerjev) iz leta 2009 in „Greening of industries in the EU: Anticipating and managing the effects on quantity and quality of jobs“ (Ekologizacija gospodarskih panog v EU: predvidevanje in obvladovanje učinkov na število in kakovost delovnih mest) iz leta 2013,

– ob upoštevanju delovnega dokumenta OECD (CFE-LEED) z dne 8. februarja 2010 o zelenih delovnih mestih ter znanju in spretnostih: posledice obravnave podnebnih sprememb na lokalne trge dela („Green jobs and skills: the local labour market implications of addressing climate change“),

– ob upoštevanju opredelitve Mednarodne organizacije dela in Okoljskega programa Združenih narodov, v skladu s katero je zeleno delovno mesto dostojno delovno mesto, ki prispeva k ohranjanju ali obnavljanju kakovosti okolja, naj bo to v kmetijstvu, industriji, storitvah ali upravi,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o ekoloških inovacijah – delovna mesta in rast z okoljsko politiko(1),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050(2),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva(3),

– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0204/2015),

A. ker se globalni trendi, kot so neučinkovita raba virov, nevzdržna obremenitev okolja in podnebne spremembe, približujejo meji, onstran katere ne bo več mogoče preprečiti nepovratnih posledic za družbo in naravno okolje, in ker naraščajoča socialna izključenost in družbena neenakost pomenita velik izziv za družbo;

B. ker je Evropska agencija za okolje v svojem poročilu za leto 2015 poudarila, da s trenutnimi ukrepi ne bo mogoče doseči ciljev v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, zmanjšanjem rabe fosilnih goriv ter bojem proti podnebnim spremembam in preprečevanjem njihovega vpliva na zdravje ljudi in okolje;

C. ker bi pomemben del potenciala zelenega in socialno vključujočega prehoda za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest utegnil ostati neizkoriščen, če se ne zagotovi usklajen odziv politike za spopadanje s temi skupnimi izzivi;

D. ker v odzivu na te grožnje vidimo razvoj novih sektorjev, spremembe v številnih drugih in zaton nekaterih sektorjev, na primer tistih, ki povzročajo hudo onesnaževanje; ker se je treba osredotočiti na inovacije in načine za zmanjšanje onesnaženja; ker je treba glede nekaterih sektorjev v zatonu posebno pozornost nameniti preusposabljanju in alternativnemu zaposlovanju delovne sile; ker bi lahko naložbe v ta področja, ki so v skladu z agendo Komisije za zelena delovna mesta opredeljena kot prednostna, vključno z recikliranjem, biotsko raznovrstnostjo, energetsko učinkovitostjo, kakovostjo zraka in vsemi tehnologijami za energijo iz obnovljivih virov, kot je energija iz obnovljivih virov na morju, znatno spodbudile ustvarjanje delovnih mest, tudi na redko poseljenih območjih;

E. ker se je sektor zelenega blaga in storitev po podatkih Evropske agencije za okolje med letoma 2000 in 2011 povečal za več kot 50 % ter ustvaril več kot 1,3 milijona delovnih mest, in ker bo po izračunih Komisije gospodarstvo, ki temelji na obnovljivih virih energije, v Evropi ustvarilo 20 milijonov novih delovnih mest do leta 2020; ker bi ambiciozna in dosledna politika EU in naložbe v energijo iz obnovljivih virov, gospodarjenje z gozdovi, trajnostno kmetijstvo in varstvo tal (za preprečevanje in odpravljanje hidrogeoloških motenj) utegnile znatno povečati ustvarjanje delovnih mest;

F. ker je trajnostni razvoj eden od ciljev, opredeljenih v Lizbonski pogodbi, in ker njegovo izvajanje zahteva, da se okoljska vprašanja obravnavajo na enaki ravni kot gospodarska in socialna vprašanja;

G. ker strategija EU2020 za spodbujanje pametnih, trajnostnih in vključujočih gospodarstev priznava, da je prehod na zeleno in socialno pravično gospodarstvo bistvenega pomena;

H. ker togosti na trgu dela ovirajo odpiranje delovnih mest, medtem ko bi konkurenčen trg dela v EU lahko pomagal dosegati cilje strategije Evropa 2020 glede zaposlovanja;

I. ker so se EU in njene države članice na Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja v Cancunu leta 2010 zavezale, da bodo zagotovile pravični prehod delovne sile z ustvarjanjem dostojnega dela in kakovostnih delovnih mest; ker je treba pravični prehod za vse na okoljsko trajnostno gospodarstvo dobro upravljati in bi moral prispevati k cilju trajnostnega in dolgoročnega zaposlovanja za vse, vključno z visoko kvalificiranimi delovnimi mesti, socialne vključenosti in izkoreninjenja revščine;

J. ker pet stebrov pravičnega prehoda obsega: posvetovanje/glas Unije, naložbe v zelena in dostojna delovna mesta, zelena znanja in spretnosti, spoštovanje pravic delavcev in človekovih pravic ter socialno varstvo delavcev in skupnosti, ki jih bo prehod iz visokoogljične v nizkoogljično družbo najbolj prizadel;

K. ker je močna udeležba delavcev v prehodu nujna, da bi okrepili okoljsko ozaveščenost in zavedanje o potrebi po učinkoviti rabi virov ter zmanjšali naš vpliv na okolje;

L. ker potencial za širjenje zelenih delovnih mest ovirata pomanjkanje in neskladje znanj in spretnosti, ki sta posledici številnih dejavnikov, med drugim razlik med učnimi načrti v zvezi s trajnostjo, ugotovljenih pomanjkljivosti v nekaterih sektorjih, pomanjkanja študentov s potrebnimi znanji in spretnostmi s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske tehnologije ter koncentracije posameznega spola v nekaterih sektorjih namesto uravnotežene zastopanosti spolov;

M. ker je dokazano, da bi vlaganje v učinkovito rabo energije in virov, razvoj oskrbovalne verige na podlagi jasne industrijske strategije ter preusmeritev obdavčenja z dela na druge vire lahko pozitivno vplivali na ustvarjanje delovnih mest;

N. ker je Evropa del svetovne konkurence in ker imajo cenovno dostopna energija, dokončno oblikovanje notranjega trga EU in boljše naložbeno okolje odločilno vlogo pri trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest;

O. ker so nekateri sektorji, na primer energetska prenova zgradb, vezani na določen kraj in jih ni mogoče prenesti v tujino ali preseliti;

P. ker negotovost in nedoslednost v usmeritvi politike ter odsotnost jasnih ciljev ovirajo naložbe, razvoj znanj in spretnosti ter raziskave in razvoj, s tem pa omejujejo ustvarjanje možnosti zaposlovanja;

Q. ker bi se možnosti zaposlovanja okrepile, če bi se družba bolj zavedala, kako potrebno je zeleno gospodarstvo;

R. ker so jasni in trdno določeni srednje- do dolgoročni cilji, vključno glede energetske učinkovitosti EU in onesnaževanja, lahko pomembno gonilo za spremembe in ker ima zakonodaja EU pri tem pomembno vlogo; ker bi morale ciljno usmerjene naložbe – tudi v razvoj dobavnih verig v EU –, ki vodijo do ustvarjanja delovnih mest, izhajati iz jasnega političnega okvira in biti z njim usklajene;

S. ker lahko javni sektor ter lokalni in regionalni organi odigrajo osrednjo vlogo pri lajšanju prehoda na zeleno gospodarstvo in ustvarjanju vključujočih trgov dela;

T. ker sheme, kot so okoljsko označevanje (Ecolabel), Sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), zelena javna naročila (GPP) in podobne, pomagajo odpirati zelena delovna mesta;

U. ker so mikro, mala in srednja podjetja v EU med najpomembnejšimi delodajalci, ustvarijo več kot 80 % vseh delovnih mest in orjejo ledino v številnih „zelenih“ sektorjih, vendar se lahko srečujejo s posebnimi težavami pri predvidevanju potrebnih znanj in spretnosti in uresničevanju zaposlitvenih možnosti;

V. ker so integrirane smernice glavni vidik usklajevanja gospodarskih politik držav članic in njihovih politik zaposlovanja ter so podlaga za priporočila za posamezne države in ker bi morali na teh smernicah temeljiti cilji strategije Evropa 2020, in sicer zlasti cilj glede zaposlovanja, med drugim s spodbujanjem odpiranja kakovostnih delovnih mest tudi prek zelenega zaposlovanja;

W. ker morajo ženske imeti enako korist od ustvarjanja primernih zelenih delovnih mest kot moški in kar je treba „stekleni strop“ razbiti;

X. ker krize huje prizadenejo ženske in so se zelena delovna mesta izkazala za odpornejša na krize kot druga delovna mesta;

Y. ker je produktivnost dela v nizkoogljičnih sektorjih običajno višja, delež plač pa se je v njih zmanjšal manj kakor v 15 panogah z največjimi emisijami;

Z. ker je iz podatkov Eurobarometra o zelenih delovnih mestih v MSP razvidno, da so se varčevanje z energijo, zmanjševanje količine odpadkov in zniževanje porabe surovin izkazali za ekonomsko ugodne ukrepe;

Zelenemu gospodarstvu naproti – priložnosti za trg dela

1. poudarja, da prehod v trajnostne družbe in gospodarstva, vključno s trajnostmi vzorci potrošnje in proizvodnje, lahko ustvari potencial tako na področju ustvarjanja novih kakovostnih delovnih mest kot na področju spreminjanja obstoječih delovnih mest v zelena tako rekoč v vseh sektorjih in v celotni vrednostni verigi, od raziskav do proizvodnje, distribucije in servisiranja, ter v novih zelenih visokotehnoloških sektorjih, kot so obnovljivi viri energije, in v tradicionalnih gospodarskih panogah, kot so proizvodnja in gradbeništvo, v kmetijstvu in ribištvu ter v storitvenih sektorjih, kot so turizem, gostinstvo, promet in izobraževanje; hkrati poudarja, da lahko naložbe v obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost poleg tega, da odpirajo številna nova delovna mesta, pomagajo ohranjati konkurenčnost evropskega gospodarstva in industrije ter zmanjševati evropsko odvisnosti od energije;

2. poudarja, da sta dve tretjini storitev, ki jih zagotavlja narava, vključno z rodovitno zemljo, čisto vodo in zrakom, v upadu, globalno segrevanje in izgubljanje biotske raznovrstnosti pa se bližata meji, ko ne bo več mogoče preprečiti nepopravljive škode za našo družbo in naravno okolje;

3. poudarja, da je stalna gospodarska rast mogoča le, če se upoštevajo omejitve okolja; glede na to poudarja, da lahko zeleno in krožno gospodarstvo pomeni rešitev tako za okolje kot za gospodarstvo in družbo na splošno;

4. poudarja, da sta polno izvajanje okoljske zakonodaje ter izboljšanje okoljskega povezovanja in skladnosti v različnih sektorskih politikah v EU odločilnega pomena za popolno sprostitev potenciala, ki ga ima zeleno gospodarstvo, torej za ustvarjanje zelenih delovnih mest;

5. ugotavlja, da je Evropska agencija za okolje v svojem poročilu za leto 2015 poudarila, da s sedanjimi ukrepi ne bo mogoče doseči ciljev v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, zmanjševanjem rabe fosilnih goriv ter bojem proti podnebnim spremembam in preprečevanjem njihovega vpliva na zdravje ljudi in kakovost okolja;

6. ugotavlja, da prehod prinaša velik potencial za ustvarjanje lokalnih delovnih mest, ki jih ni mogoče preseliti, ter na področjih, ki jih ni mogoče prenesti v tujino, in tudi v sektorjih, ki jih je prizadela kriza, na primer v gradbeništvu; ugotavlja, da obstajajo trdni dokazi, da bo prehod na zeleno gospodarstvo na splošno pozitivno vplival na zaposlovanje, kar odraža dejstvo, da so trajnostne gospodarske dejavnosti, kot so prihranki energije in ekološko kmetovanje, bolj delovno intenzivne kot dejavnosti, ki jih nadomeščajo, in bi utegnile regijam omogočiti, da postanejo bolj samozadostne;

7. meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezno opredelitev zelenih delovnih mest na podlagi opredelitve MDS in Mednarodne konference statistikov;

Pravični prehod ter ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest

8. pozdravlja izjavo Komisije, da je treba prestrukturiranje izvesti družbeno odgovorno, hkrati pa priznava, da morajo podjetja uvajati inovacije in se prestrukturirati;

9. meni, da je ključnega pomena obstoječi delovni sili zagotoviti prave priložnosti za pridobitev novih znanj in spretnosti, potrebnih za krožno gospodarstvo, če naj se v čim večji meri izkoristi potencial zelenega gospodarstva za odpiranje delovnih mest;

10. poziva države članice, naj spodbujajo politike za varnostno sanacijo in posodabljanje javnih zgradb, da bi povečali njihovo energijsko učinkovitost in zmanjšali porabo;

11. poziva države članice in po potrebi Komisijo, naj se zavežejo k načrtu za pravični prehod, s katerim bi zasledovali ambiciozne okoljske cilje in spodbujali naslednje vidike: primerno socialno varstvo in plače, dolgoročno zaposlovanje, zdravi in varni delovni pogoji, državne naložbe v programe izobraževanja in usposabljanja ter pridobivanja znanj in veščin, spoštovanje pravic delavcev ter krepitev pravic delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe pri vprašanjih, ki se tičejo trajnostnega razvoja in učinkovitega zastopanja delovne sile; poziva države članice, naj zasledujejo te cilje;

12. opozarja, da bi morala prenovljena strategija EU o varnosti in zdravju po potrebi upoštevati specifično dogajanje v novih sektorjih;

13. poudarja, da predvidevanje sprememb na področju zaposlovanja zahteva proaktivno upravljanje preoblikovanja, kakovostnejše zbiranje podatkov o sedanjih in prihodnjih potrebah trga dela, pri čemer bodo sodelovale evropske visokošolske izobraževalne ustanove, ter da je za zagotavljanje učinkovitega prehoda in okrepljenega zaposlovanja bistveno dolgoročno načrtovanje; poudarja pomembno vlogo, ki so jo odigrali lokalni in regionalni organi pri prehodu na okolju prijaznejše gospodarstvo na področju izobraževanja, infrastrukture, podpore lokalnim podjetjem in stabilnih delovnih mest s plačami, določenimi s kolektivno pogodbo ali na druge dovoljene načine v skladu z nacionalno zakonodajo; poudarja, da je socialni dialog ključni element upravljanja preoblikovanja; poziva Komisijo, države članice, regionalne in lokalne vlade ter socialne partnerje, naj prevzamejo odgovornost in se skupaj spopadejo s tem izzivom, pri tem pa upoštevajo načelo subsidiarnosti;

14. ugotavlja, da se vloga socialnih partnerjev v prehodu na zelena delovna mesta v zadnjih letih postopoma povečuje, vendar opozarja, da je treba storiti več, da bi zgradili trajen in trajnosten socialni dialog, ki lahko pomaga pri premagovanju izzivov prehoda na konkurenčno, nizkoogljično in z viri učinkovito gospodarstvo;

15. poudarja pomen nacionalnih vlad pri spodbujanju sektorskega socialnega dialoga, zlasti v novih zelenih gospodarskih panogah v vzponu, in pri zagotavljanju vključevanja MSP;

16. ugotavlja, da se nekatere regije soočajo z več izzivi kot druge zaradi geografske koncentracije energetsko intenzivnih panog, panog z intenzivno porabo virov in panog, ki onesnažujejo, ali visoke stopnje revščine ali brezposelnosti; poziva države članice ter lokalne in regionalne vlade, naj ob podpori Evropske unije sodelujejo s socialnimi partnerji in skupaj izvajajo pravične načrte prehoda, ki bodo vključevali solidarnostne mehanizme za socialno pravičen, zelen prehod njihovih lokalnih in regionalnih gospodarstev, ki podpirajo skupnosti in delavce, ki so jih prizadele spremembe, zmanjšujejo negotovost zaradi premeščanja delovnih mest in zagotavljajo zadovoljevanje potreb po novih poklicnih znanjih in spretnostih;

17. poudarja, da lahko imajo lokalni organi ključno vlogo pri spodbujanju rasti zaposlovanja v zelenem gospodarstvu ter dostojnejših in vključujočih delovnih mest z:

	–	zelenimi naložbami,
	–	izkoriščanjem učinka vzvoda javnih naročil, vključno z uporabo socialnih in okoljskih določb v javnih naročilih,
	–	oblikovanjem partnerstev, vključno z ustanovami za usposabljanje, za usklajevanje prostih delovnih mest ter znanja in spretnosti na lokalnih trgih dela,
	–	podpiranjem zelenih MSP in oblikovanjem bolj okolju prijaznih MSP,
	–	vzpostavljanjem programov vključujočega zelenega zaposlovanja, ki bo tudi ranljivim skupinam omogočilo izkoriščanje zelene rasti;

18. opozarja na dokaze o tem, da je sodelovanje vodstva z delovno silo pomembno za zagotavljanje bistvene udeležbe slednje pri doseganju teh sprememb preko socialnega partnerstva; priporoča vključitev „zelenih predstavnikov“ sindikatov, ki bi sodelovali z delodajalci pri krepitvi zelenega gospodarstva in povečanju trajnosti na njihovih delovnih mestih; poziva države članice, naj zagotovijo ciljno usmerjeno podporo za skupne pobude delavcev in delodajalcev za oblikovanje okolju prijaznejših gospodarskih panog;

19. meni, da bi bilo treba pripraviti pilotne projekte za podporo nekaterih od teh ciljev;

20. pozdravlja zavezo Komisije, da bo izkoristila ciljno usmerjene programe mobilnosti delovne sile v okviru programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), da bi spodbudila delovno mobilnost za iskalce zaposlitve;

Znanja in spretnosti za zeleno zaposlovanje

21. pozdravlja orodja za razvoj znanj in spretnosti ter predvidevanje povpraševanja po znanjih in spretnostih, ki jih je predlagala Komisija; poudarja, da bi moral razvoj znanj in spretnosti spodbujati razvoj znanj in spretnosti s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ki so v gospodarstvu zelo koristni; kljub temu poudarja, da so potrebni ambicioznejše ukrepanje in naložbe; je prepričan, da morajo biti vsi deležniki na trgu dela, da bi predvideli prihodnje potrebe po znanju in spretnostih, močno vključeni na vseh ravneh;

22. poziva države članice, naj sodelujejo s Komisijo, da bi vzpostavili podatkovno zbirko o tečajih usposabljanja in ponudbo delovnih mest v zvezi z zelenim gospodarstvom, da bi izboljšali kakovost obveščanja, svetovanja in vodenja, kar zadeva poklicne poti, ter potrebnih znanj in spretnosti za izkoriščanje zaposlitvenih možnosti, ki jih ponuja oblikovanje okolju prijaznejšega gospodarstva;

23. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo podatki zbirali v vseh zelenih sektorjih, tudi v tistih, o katerih se v tem trenutku manj govori, na primer v javnem prometu in maloprodajnem sektorju; poziva Komisijo, naj poleg podpore nacionalnim statističnim uradom in javnim službam za zaposlovanje ter krepitve kvantitativnih modelnih orodij vključi vidik enakosti spolov tudi v zbiranje podatkov o vseh sektorjih zelenega zaposlovanja;

24. poziva Komisijo, naj upošteva vidik enakosti spolov pri razvoju zbiranja, razčlenjevanja in analize podatkov, kot je na primer delo za endometrično orodje FIDELIO ali sodelovanje z deležniki, na primer v okviru Mednarodne konference statistikov dela;

25. poudarja, da je treba bolj poudarjati zapolnitev manjkajočih znanj in spretnosti s spodbujanjem njihovega razvoja;

26. poziva Komisijo, naj pomaga spodbujati razvoj znanj in spretnosti s posodabljanjem kvalifikacij in ustreznih učnih načrtov za izobraževanje in usposabljanje na ravni EU;

27. poziva Komisijo, naj poudarja večjo uporabo klasifikacijskih sistemov, kakršen je ESCO, ki se lahko uporabljajo za odkrivanje manjkajočih znanj in spretnosti;

28. poudarja pomen boljših sinergij med izobraževalnimi sistemi in nastajajočimi novimi zelenimi delovnimi mesti z boljšim usklajevanjem med izobraževalnimi ustanovami in združenji delodajalcev ter drugimi zadevnimi organizacijami;

29. poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj skupaj s socialnimi partnerji in ponudniki usposabljanj sprejmejo in izvajajo strategije za razvoj znanj in spretnosti ter strategije predvidevanja ter tako izboljšajo splošna, sektorska in poklicna znanja in spretnosti; nadalje poudarja pomen partnerstev in zaupanja med izobraževalnimi ustanovami, podjetji, socialnimi partnerji in organi oblasti;

30. ugotavlja, da bi te strategije morale vključevati podrobne ocene vrste in ravni zelenih delovnih mest, ki se bodo odprla, ter zahtevanih znanj in spretnosti, kar bi omogočilo predvidevanje in opredeljevanje manjkajočih znanj in spretnosti ter ciljno usmerjene programe poklicnega usposabljanja in programe vseživljenjskega usposabljanja s poudarkom na usklajevanju znanj in spretnosti z delovnimi mesti, da bi povečali zaposlovanje; poudarja, da je treba v strategije dejavno vključevati tudi delavce, ki so izgubili delovna mesta, in nizkokvalificirane delavce, ki jim grozi izključitev s trga dela, z zagotavljanjem ciljno usmerjenega pridobivanja znanj in spretnosti, ki bo zanje dostopno in brezplačno;

31. ugotavlja, da Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) predlaga, da je bolje prilagoditi učne načrte in vključiti okoljsko ozaveščenost z razumevanjem trajnostnega razvoja in poslovne učinkovitosti kakor predlagati nove programe usposabljanja;

32. poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj v sisteme usposabljanja in izobraževanja vključijo trajnostni razvoj ter okoljske kompetence, znanja in spretnosti, zlasti s krepitvijo sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja in tako, da spodbujajo raziskovalna središča k razvoju tehnologij, projektov in patentov za zelene proizvode v sodelovanju z novimi zelenimi podjetji; spodbuja izmenjavo idej med raziskovalnimi središči ter mrežami podjetij in strokovnjakov; opozarja na pomen znanj in spretnosti s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter na to, da je treba zagotoviti, da bo na teh področjih študiralo več žensk;

33. poziva k ambiciozni strategiji za ustvarjanje trajnih delovnih mest, vključno z reševanjem vprašanja nesorazmerja, s posebnim poudarkom na zadovoljevanju potreb po znanju in spretnostih okolju prijaznejšega gospodarstva;

34. poziva države članice, naj izkoristijo razvoj tega sektorja za oblikovanje visoko strokovnih vajeništev, ki bodo mladim zagotovila specializirano znanje in usposabljanje, ter naj pomagajo premagovati visoke stopnje brezposelnosti med mladimi;

35. poziva Komisijo in države članice, naj pri prehodu na zeleno gospodarstvo upoštevajo potrebe žensk in deklet po boljših priložnostih za vseživljenjsko učenje, zlasti v sektorjih z velikimi možnostmi za ustvarjanje zelenih delovnih mest, kot so znanost, raziskave, inženirstvo ter nove in digitalne tehnologije, z namenom, da bi okrepili položaj žensk v družbi, odpravili stereotipe glede spola in zagotovili delovna mesta, ki v celoti ustrezajo posebnim potrebam ter znanjem in spretnostim žensk;

36. poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj v opredeljevanje, izvajanje in spremljanje politik o ustvarjanju zelenih delovnih mest na vseh ravneh sistematično vključujejo vidik spola in tako zagotovijo, da bodo enake možnosti res zajamčene, ob tem pa naj upoštevajo izzive pri ustvarjanju zelenih delovnih mest na podeželju; poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj si bolj prizadevajo, da bi ženskam omogočile polno udeležbo v oblikovanju politike, odločanju in izvajanju strategije za zeleno zaposlovanje, kjer bodo zajeta zelena znanja in veščine;

37. poziva Komisijo, naj odpre javno razpravo in uveljavi pojem izobraževanja za trajnostni razvoj s posebnim poudarkom na izobraževanju deklet in žensk; poziva države članice in Komisijo, naj uveljavljajo politike za spodbujanje večje udeležbe žensk v naravoslovnem, tehnološkem, inženirskem ter matematičnem izobraževanju in podjetništvu, ter naj povežejo agendo za zelena delovna mesta z opolnomočenjem žensk skozi izobraževanje; poziva, da bi v zelenih sektorjih spodbujali udeležbo žensk v možnostih za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vseživljenjsko učenje;

38. poziva Komisijo, naj sprejme strategijo EU za enakost spolov za obdobje 2015–2020, v kateri bo upoštevala cilje glede stopnje zaposlenosti iz strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

39. poudarja, da morajo javni organi in službe izvajati ciljno usmerjene ukrepe za zapolnitev vrzeli v znanjih in spretnostih, v katerih bodo sodelovali vsi deležniki na trgu dela, skupaj z delodajalci in njihovimi organizacijami; poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj vzpostavijo mehanizme za usposabljanje zaposlenih v organih in službah za zaposlovanje, da bodo vključevali znanja in spretnosti za zeleno zaposlovanje v politike trga dela, ter naj razvijejo načine za ocenjevanje učinka takšnega usposabljanja; poudarja, kako pomembno je, da evropske izobraževalne ustanove uskladijo svoje programe, da bi zadostili potrebam zelenega gospodarstva in trga dela na splošno;

40. poziva države članice, naj vzpostavijo zakonodajno okolje, ki bo spodbujalo inovacije v zelenem gospodarstvu;

Skladnost politik za celovit razvoj zaposlitvenih možnosti v trajnostnih gospodarstvih

41. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ambiciozne, dolgoročne in celovite regulativne, fiskalne in finančne okvire za trajnostne naložbe in spodbujajo inovativnost ter tako v celoti sprostijo zaposlitveni potencial teh sprememb; poudarja, da bi bilo treba politike razvijati v okviru dolgoročnih perspektiv, ki vključuje cilje in kazalnike za merjenje napredka pri njihovem doseganju;

42. poudarja, da je usklajevanje med Komisijo in med zadevnimi ministrstvi na nacionalni ravni pomembno, da se oblikuje celosten okvir za spremembe s pristopom celovitega upravljanja, ki bo lahko namenil potrebno pozornost distribucijskim učinkom tranzicije;

43. ugotavlja, da je uspeh ali propad pobude za zeleno zaposlovanje odvisen od stopnje ambicije zavezujočih ciljev Komisije za obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost ter od naložb v tehnologijo obnovljivih virov energije in programe za energijsko učinkovitost, h katerim so se zavezale države članice;

44. poudarja, da so Komisija in države članice pristojne sprejemati usklajene politike, ki spodbujajo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in večjo energetsko učinkovitost, da se sproži lokalni in regionalni razvoj in ustvarjanje kakovostnih lokalnih delovnih mest; poudarja, da bodo naložbe v obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost v prihodnjih letih lahko postale eden glavnih virov novih delovnih mest v Evropi;

45. opozarja, da je energetska samozadostnost ozemlja eden od dolgoročnih ciljev gospodarske in energetske politike EU; poleg tega vztraja, da je treba nujno upoštevati teritorialno razsežnost naložb, saj prispeva k doseganju ciljev politike EU na področja teritorialne kohezije ter povezovanja mest in podeželja;

46. pozdravlja, da je Komisija vključila dostojna delovna mesta v pogajalski mandat EU za pogajanja na enaindvajseti konferenci pogodbenic (COP 21) v Parizu, pri čemer gradi na sporazumu iz Cancuna iz leta 2010 in poznejših pobudah; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo agenda pravičnega prehoda ostala del njenega pogajalskega stališča;

47. poziva EU in države članice, naj določijo obvezujoče cilje v zvezi z varčevanjem z energijo in energetsko učinkovitostjo ter kot instrument za lažje doseganje ciljev v zvezi z varčevanjem z energijo uvede sistem belih certifikatov; poziva države članice k popolnemu izvajanju in izvrševanju direktive o energetski učinkovitosti ter k nadaljnji zavezanosti, da bi izpolnili najmanj cilje glede energetske učinkovitosti do leta 2030;

48. podpira zavezo EU, da si bo v sodelovanju z mednarodnimi partnerji prizadevala za pravičen svetovni prehod na vključujoče zeleno gospodarstvo;

49. poziva države članice, naj v celoti spoštujejo in izvajajo nove določbe prenovljene zakonodaje EU o javnih naročilih ter naj preučijo, ali bi lahko uvedba okoljskih in socialnih meril v politikah javnega naročanja spodbudila ustvarjanje delovnih mest v bolj zelenem gospodarstvu; poudarja, da bi bilo mogoče pojasniti preostale pravne nejasnosti v zvezi z uporabo socialnih in okoljskih določb na področju javnih naročil;

50. poziva Komisijo, naj pomaga oživiti sektor popravil, v katerem bi se odprla nova delovna mesta, ki so že po svojih naravi okolju prijazna;

51. poziva države članice, naj podpirajo prispevek javnih storitev k pravičnemu prehodu na trajnostno gospodarstvo, zlasti tako, da proaktivno zagotovijo, da se bodo storitve, kot so komunikacije, energija, promet ter ravnanje z odpadki in vodami, opravljale trajnostno;

52. izraža veliko razočaranje zaradi umika zakonodajnega svežnja o krožnem gospodarstvu, saj naj bi določbe tega svežnja že samo v sektorju ravnanja z odpadki v EU ustvarile do 180 000 novih delovnih mest; zato poziva Komisijo, naj ob spoštovanju pristojnosti držav članic izpolni svojo zavezo, da bo čim prej predlagala ambiciozno zakonodajo o odpadkih, katere namen bo zmanjšanje količine odpadkov višje v verigi, opredelitev novih ciljev glede recikliranja ter ponovna opredelitev meril za izračunavanje količine dejansko recikliranega materiala;

53. poleg tega poziva Komisijo, naj razmisli tudi o uvedbi meril za zagotavljanje spodbud podjetjem s pozitivnim in okoljsko vzdržnim ciklom odlaganja odpadkov;

54. se zaveda, da ima povezovanje trajnostne kmetijske proizvodnje s spremljanjem in varstvom biotske raznovrstnosti na kmetijah – posledično pa tudi pametno označevanje kmetijskih proizvodov glede njihovega vpliva na okolje, s čimer naj bi spodbudili povpraševanje potrošnikov po proizvodih, ki podpirajo biotsko raznovrstnost – velik potencial za zeleno zaposlovanje na podeželskih območjih EU;

55. ugotavlja, da ima trajnostno gospodarjenje z gozdovi resničen potencial za ustvarjanje delovnih mest, saj dejavno prispeva k blaženju podnebnih sprememb in varstvu biotske raznovrstnosti;

56. poziva Komisijo, naj uporabi semester EU in pregled strategije Evropa 2020, da podpre ustvarjanje zelenih delovnih mest; jo poziva, naj za vsako posamezno državo izda priporočila, ki lahko prispevajo k višji stopnji zaposlenosti in nižjemu okoljskemu odtisu, in poziva k podrobnim in neodvisnim raziskavam stroškov in koristi prenosa davčne obremenitve (na primer z obdavčitve dela na okoljsko obdavčitev) ter odprave subvencij do leta 2020;

57. poudarja, da bi takšna priporočila lahko zajemala preusmeritev z obdavčitve dela na druge vire in da bi moral biti namen tovrstne preusmeritve sprememba ravnanja, s katerim se onesnažuje okolje, ne sme pa imeti neželenih posledic za sisteme socialne varnosti ali nesorazmerno vplivati na ljudi z nizkimi dohodki;

58. poziva Komisijo in države članice, naj postopoma odpravijo vse okolju posredno in neposredno škodljive subvencije, pa ne samo za fosilna goriva; poziva Komisijo, naj razvije modele za izvajanje v državah članicah, da bi namesto dela obdavčili onesnaževanje okolja, pri tem pa upošteva vpliv blaga in storitev na okolje po načelu onesnaževalec plača; poziva Komisijo, naj za vsako posamezno državo izda priporočila, ki bodo prispevala k spodbujanju zelenih zaposlitev in zmanjševanju okoljskega odtisa; poleg tega poziva Komisijo, naj proaktivno vključi okoljska in podnebna vprašanja v evropski semester in tako podpre ustvarjanje zelenih delovnih mest;

59. spodbuja države članice, naj uvedejo namenske subvencije in/ali davčne oprostitve za zagonska podjetja ter za mikro, mala in srednja podjetja, ki proizvajajo blago in storitve z visoko okoljsko dodano vrednostjo, na primer s skupno zmanjšano vsebnostjo ogljika;

60. poziva Komisijo in države članice k večji skladnosti in usklajenosti politik in k okrepitvi političnih zavez na najvišji ravni glede drugih s tem povezanih vidikov, kot so davek na finančne transakcije ter boj proti davčnim goljufijam in utaji davkov;

61. poziva Komisijo, naj obnovi svojo zavezo strategiji Evropa 2020 in najkasneje do konca leta 2015 izda vmesni pregled te strategije; poziva Komisijo, naj ponovno potrdi cilje evropskega semestra, pri tem pa upošteva preglednico za makroekonomska neravnotežja in pregled strategije Evropa 2020; poziva Komisijo, naj predlaga ambicioznejše socialne in okoljske cilje do let 2030 in 2050; poudarja, da bi državam članicam pri ocenjevanju učinkovitost okoljskih politik in politik dela ter krepitvi na evropski ravni razvitih orodij za spremljanje napredka in smernic za zaposlovanje v okviru strategije Evropa 2020 lahko pomagalo tudi podrobno, metodološko utemeljeno in skupno spremljanje zelenih delovnih mest;

62. poudarja, da sveženj ukrepov za podnebne spremembe in obnovljive vire energije do leta 2030 nudi priložnosti za ustvarjanje delovnih mest, okoljska zakonodaja pa bo imela pomembno vlogo pri doseganju dolgoročnih okoljskih ciljev EU ter ustvarjanju delovnih mest in zelene rasti;

63. poziva Komisijo, naj inovacije obravnava kot temelj evropskega gospodarstva in razvije dejavne strategije za zagotavljanje, da se družbene spremembe dobro upravljajo in da je njihovih koristi deležna vsa Evropa; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo nastajanje novih dobavnih verig in industrijskih mrež na področju učinkovite rabe virov, blaga in storitev s trajnostno industrijsko politiko in spodbudami za preoblikovanje trga;

64. poudarja, da morajo države članice svoje gospodarstvo pripraviti na nizkoogljično ter z viri gospodarno in energetsko učinkovito prihodnost, pri čemer je treba upoštevati morebitno tveganje selitve delovnih mest in virov CO2 zaradi učinka podnebnih politik;

65. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo mednarodno sodelovanje na področju globalnega usklajevanja okoljske politike,da bi preprečili uhajanje proizvodnje iz EU in selitev virov CO2;

66. poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predlog o reformi sistema EU za trgovanje z emisijami in pri tem upošteva, da je treba zaščititi panoge, v katerih obstaja velika nevarnost selitve virov CO2;

67. poziva Komisijo, naj pri izvajanju energetske unije obravnava tudi ustvarjanje zelenih delovnih mest;

Naložbe v ustvarjanje trajnostnih delovnih mest

68. poudarja, da je treba zagotoviti pravilno razmerje ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja s kombinacijo odpiranja delovnih mest in ustreznih aktivnih politik trga dela, ki ustrezajo potrebam različnih lokalnih trgov dela;

69. poziva Komisijo in države članice, naj – tudi v okviru evropskega sklada za strateške naložbe – spodbujajo kakovostne naložbe, ki bodo ustvarjale družbene in ekonomske koristi, na primer trajnostna kakovostna delovna mesta, enakost spolov, kakovostno izobraževanje in inovacije za spodbujanje prehoda na zeleno gospodarstvo in za boj proti energetski revščini; poziva Komisijo in države članice, naj usmerjajo naložbe na področja s pozitivnim vplivom na trg dela, da bodo tako ustvarile trajnostna delovna mesta s polnim socialnim zavarovanjem in se borile proti brezposelnosti; poudarja, da bi morali financirani projekti merljivo prispevati k strategiji EU 2020; v tem okviru poudarja, da so se v zelenih sektorjih v recesiji vseskozi odpirala delovna mesta;

70. poudarja, da naložbe v energetsko učinkovitost lahko spodbujajo ustvarjanje lokalnih delovnih mest in lokalni gospodarski razvoj ter zmanjšajo energetsko revščino, ter da je zagotavljanje energetske učinkovitosti zgradb stroškovno najbolj učinkovit način dolgoročnega reševanja energetske revščine, s katero se spopada približno 125 milijonov Evropejcev, in pomemben element pri zagotavljanju učinkovitejše rabe evropske energije in ustvarjanja zelenih delovnih mest; poudarja, da je v zvezi s tem ključnega pomena tudi zagotavljanje varnosti stavb; poziva Komisijo, naj čim prej predstavi svojo pobudo o pametnem financiranju za pametne stavbe;

71. priporoča, da se podnebje, energija iz obnovljivih virov in energetska učinkovitost obravnavajo kot naložbeni cilji in pomembno politično načelo ravnanja;

72. opozarja na spremne dejavnosti, ki škodljivo vplivajo na okolje in družbo, ker spodkopavajo politično doslednost, potrebno za kar največje izkoriščanje potenciala zelenih delovnih mest za zaposlovanje;

73. priporoča ciljno usmerjanje na kakovostne naložbe v glavne javne storitve, kot so komunikacije, energija, promet ter ravnanje z odpadki in vodami, da bi podprli trajnostne postopke javnega naročanja in vsesplošno vključevanje zelenih znanj in spretnosti;

74. poziva države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja pravni okvir za evropske strukturne in investicijske sklade, ter druge vire evropskega financiranja za spodbujanje trajnostnih projektov, ki pospešujejo zeleno zaposlovanje, in naj s pomočjo jasnih in preprostih pravil ter dostopnih minimalnih pragov financiranja zagotovijo, da bodo finančna sredstva in finančni instrumenti EU čim bolj dostopni lokalnim organom;

75. spodbuja Komisijo in države članice, naj uporabijo povolilni pregled večletnega finančnega okvira leta 2016 kot priložnost za spodbujanje prehoda na bolj zeleno gospodarstvo;

76. ugotavlja, da je za podporo zelenemu gospodarstvu in rasti zaposlovanja na voljo pomoč ESS, in spodbuja nacionalne vlade in zadevne nacionalne službe, naj razmislijo o dejavnejši uporabi teh finančnih sredstev za spodbujanje odpiranja ekonomsko upravičenih in trajnostnih zelenih delovnih mest;

77. ugotavlja, da so nekatere države članice dosegle precejšen napredek pri prehodu na zeleno gospodarstvo, ter poziva Unijo in države članice, naj spodbujajo izmenjavo idej, znanja, izkušenj in dobrih praks na tem področju, da bi zagotovili nemoten prehod;

78. poziva države članice in zasebni sektor, naj uporabljajo instrumente, kot so okoljsko primerna zasnova, znak za okolje, sistem EMAS in zelena javna naročila, ter tako podpirajo zeleno gospodarstvo in prispevajo k ustvarjanju zelenih delovnih mest; poziva Komisijo, naj zagotovi smernice, ki bodo v pomoč pri ustvarjanju ugodnih tržnih razmer za popolno privzetje teh prostovoljnih instrumentov;

79. poziva države članice, naj več pozornosti namenijo izvajanju sistemov za ravnanje z okoljem in okoljsko presojo na podlagi evropskega standarda (ISO 14000);

Mala in srednja podjetja (MSP)

80. podpira cilje zelenega akcijskega načrta za MSP in ukrepe za MSP, vključno z ustanovitvijo Evropskega centra odličnosti za učinkovitost virov, ki bo svetoval in pomagal MSP, ki si prizadevajo povečati učinkovitost rabe virov, podpiral zeleno podjetništvo, izkoristil priložnosti za bolj zelene vrednostne verige in omogočil lažji vstop MSP in mikropodjetjem na trg; meni, da so dejavnosti ozaveščanja in tehnične pomoči ključnega pomena za dejavno sodelovanje MSP v krožnem gospodarstvu;

81. spominja, da imajo mala in srednja podjetja ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest, zlasti za zaposlovanje mladih, in za spodbujanje dvotirnega sistema poklicnega usposabljanja in vajeniških programov;

82. se zaveda, da bi lahko z Evropskim skladom za strateške naložbe pomagali mikro, malim in srednjim podjetjem pri udeležbi v dejavnostih, ki vključujejo številne okoljske in socialne inovacije;

83. ugotavlja, da je iz podatkov Eurobarometer o zelenih dejavnostih v malih in srednjih podjetjih razvidno, da so se varčevanje z energijo, zmanjševanje količine odpadkov in omejevanje uporabe surovin izkazali za ekonomsko ugodne ukrepe;

84. poziva Komisijo, naj spodbuja nove poslovne modele, kot so zadruge, in jih podpre pri prizadevanjih, da bi povečale učinkovitost proizvodnih in distribucijskih procesov, sprejemale inovativne rešitve in s tem zmanjšale porabo virov ter nudile bolj trajnostne proizvode in storitve;

85. poudarja, da lahko MSP ustvarjajo rast in delovna mesta le, če so jim prek zelenega gospodarstva na voljo tudi ugodne priložnosti;

86. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo zelene spodbude za MSP pomembno vplivale tam, kjer so najbolj potrebne;

87. ugotavlja, da so MSP in mikropodjetja glavno gonilo ustvarjanja delovnih mest v Evropi; poudarja, da se MSP in mikropodjetja soočajo s posebnimi izzivi pri izkoriščanju priložnosti za delovna mesta zelenega prehoda, zlasti kar se tiče dostopa do finančnih sredstev, usposabljanja ter zapolnjevanja vrzeli v znanjih in spretnostih; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ambiciozne ukrepe, s katerimi bodo podprle lažje ustvarjanje zelenih delovnih mest v MSP in mikropodjetjih in ki naj vključujejo ciljno usmerjeno obveščanje, ozaveščanje, tehnično pomoč ter dostop do finančnih sredstev in ukrepov za usposabljanje;

88. opozarja, da lahko okolju prijaznejša vrednostna veriga, ki vključuje predelavo, popravila, vzdrževanje, recikliranje in okoljsko primerno zasnovo izdelkov, malim in srednjim podjetjem ponudi precejšnje poslovne priložnosti;

o
o o

89. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)	Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0584.
(2)	UL C 251 E, 31.8.2013, str. 75.
(3)	UL C 308 E, 20.10.2011, str. 6.

Davčne utaje in izogibanje davkom kot izzivi v državah v razvoju

350k

109k

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o davčnih utajah in izogibanju davkom kot izzivih za upravljanje, socialno varstvo in razvoj v državah v razvoju (2015/2058(INI))

P8_TA(2015)0265

A8-0184/2015

Evropski parlament,

– ob upoštevanju deklaracije iz Monterreya (2002), konference o financiranju za razvoj iz Dohe (2008), pariške deklaracije (2005) in agende za ukrepanje iz Akre (2008),

– ob upoštevanju resolucij Generalne skupščine OZN 68/204 in 68/279 o tretji mednarodni konferenci o financiranju za razvoj, ki bo v Adis Abebi (Etiopija) od 13. do 16. julija 2015,

– ob upoštevanju dela strokovne skupine OZN za mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah(1),

– ob upoštevanju vzorčne konvencije OZN o dvojnem obdavčevanju med razvitimi državami in državami v razvoju(2),

– ob upoštevanju Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma(3),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. aprila 2010 z naslovom Obdavčenje in razvoj – Sodelovanje z državami v razvoju pri spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah (COM(2010)0163),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2015 z naslovom Svetovno partnerstvo za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015 (COM(2015)0044),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. marca 2015 o davčni preglednosti za preprečevanje davčnih utaj in izogibanja davkom (COM(2015)0136),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam(4),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o obdavčenju in razvoju – sodelovanje z državami v razvoju pri spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah(5),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2010 o spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah(6),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2013 o korupciji v javnem in zasebnem sektorju: vpliv na človekove pravice v tretjih državah(7),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o spodbujanju razvoja z odgovornimi poslovnimi praksami, vključno z vlogo ekstraktivne industrije v državah v razvoju(8),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o EU in svetovnem razvojnem okviru po letu 2015(9),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o poročilu EU o usklajenosti politik za razvoj za leto 2013(10),

– ob upoštevanju člena 208 PDEU, ki določa, da je izkoreninjenje revščine glavni cilj razvojne politike EU, in opredeljuje načelo usklajenosti politik za razvoj;

– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenja Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0184/2015),

A. ker nezakoniti finančni tokovi, tj. vsi nezabeleženi zasebni finančni odlivi, ki vključujejo nezakonito pridobljen, prenesen ali uporabljen kapital, običajno izhajajo iz davčnih utaj in dejavnosti izogibanja davkom, kot so zlorabe pri transfernih cenah, kar je v nasprotju z načelom, da bi bilo treba davke plačati tam, kjer je bil ustvarjen dobiček, in ker so vsa pomembnejša mednarodna besedila in konference o financiranju za razvoj davčne utaje in izogibanje davkom opredelile kot glavne ovire za mobilizacijo domačih prihodkov;

B. ker iz poročila organizacije Global Financial Integrity za leto 2014 izhaja, da je skupni znesek tujih neposrednih naložb in uradne razvojne pomoči med letoma 2003 in 2012 nekoliko nižji od nezakonitih odlivov; ker je znesek nezakonitih finančnih tokov približno desetkrat višji od zneska denarne pomoči, ki so jo prejele države v razvoju in ki bi morala biti namenjena izkoreninjenju revščine, blaginji in trajnostnemu razvoj, kar pomeni letni nezakoniti beg kapitala iz držav v razvoju v ocenjeni višini 1 bilijona USD;

C. ker je ustvarjanje javnih prihodkov iz ekstraktivne industrije bistveno za razvojne strategije številnih držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav, vendar potencial, ki ga ekstraktivna industrija nudi pri krepitvi fiskalnih prihodkov, v veliki meri ni dobro izkoriščen, in sicer zaradi neustreznosti davčnih pravil ali težav pri njihovem izvajanju, saj so dogovori med vladami držav v razvoju in podjetji v ekstraktivnih panogah običajno ad hoc, o njih pa se pogaja brez preglednosti in jasnih smernic;

D. ker je zaradi obstoja velikih neformalnih sektorjev v gospodarstvih držav v razvoju široka obdavčitev skoraj nemogoča in ker v državah, kjer velik delež prebivalstva živi v revščini, znatnega deleža BDP ni mogoče obdavčiti;

E. ker pravični, uravnoteženi, učinkoviti in pregledni davčni sistemi vladam zagotavljajo prepotrebna finančna sredstva za uveljavljanje pravic državljanov do osnovnih javnih storitev, kot so zdravstveno varstvo in izobraževanje za vse, in ker učinkovite fiskalne politike prerazporeditve prispevajo k zmanjšanju učinka vse večjih neenakosti na tiste, ki so najbolj potrebni pomoči;

F. ker je po navedbah UNCTAD približno 30 % čezmejnih naložb podjetij preusmerjenih prek posredniških držav, preden dosežejo svoj cilj kot proizvodna sredstva;

G. ker prihodki od obdavčenja pravnih oseb predstavljajo znaten delež nacionalnega dohodka držav v razvoju, zaradi česar nanje posebej vpliva izogibanje temu obdavčenju, v minulih letih pa so stalno zniževale davčne stopnje za pravne osebe;

H. ker davčne oaze in jurisdikcije, kjer velja davčna tajnost, ki omogočajo, da bančne ali finančne informacije ostanejo zasebne, v povezavi z režimi brez davkov, s čimer se privabijo kapital in dohodki, ki bi morali biti obdavčeni v drugih državah, predstavljajo škodljivo davčno konkurenco, ogrožajo poštenost davčnega sistema ter izkrivljajo trgovino in naložbe, kar vpliva zlasti na države v razvoju, pri čemer je izguba ocenjena na 189 milijard USD davčnih prihodkov letno;

I. ker so davki lahko zanesljiv in trajnosten vir prihodka v državah v razvoju ter nudijo prednost v obliki stabilnosti v primerjavi s tradicionalnimi mehanizmi razvojnega financiranja, kot so ugodna posojila, samo, če obstajajo pošten, uravnotežen, učinkovit in pregleden davčni režim, učinkovita in pregledna davčna uprava, ki spodbuja spoštovanje davčnih predpisov, ter odgovorna uporaba javnih prihodkov;

J. ker morebitne koristi učinkovite in pregledne davčne in fiskalne politike presegajo povečanje razpoložljivih sredstev za spodbujanje razvoja in imajo neposreden pozitiven učinek na dobro upravljanje in oblikovanje države s krepitvijo demokratičnih institucij, načela pravne države in družbene pogodbe med vlado in državljani, da bi ustvarili vzajemno povezavo med davki, javnimi in socialnimi storitvami ter prizadevanji za spodbujanje stabilnosti vladnih proračunov, s čimer se spodbuja dolgoročna neodvisnost od tuje pomoči in se državam v razvoju omogoča, da se odzivajo na nacionalne cilje in so odgovorne zanje ter da prevzamejo odgovornost za svoje politične odločitve;

K. ker je potreba po povečanju domačih prihodkov postala nujnejša v odzivanju na finančno in gospodarsko krizo;

L. ker se znesek sredstev, ki jih države v razvoju pridobijo z mobilizacijo domačih prihodkov, zlagoma povečuje, s pomočjo mednarodnih donatorjev pa je bil na tem področju dosežen pomemben napredek;

M. ker se države v razvoju soočajo z velikimi političnimi, upravnimi in tehničnimi omejitvami pri pridobivanju prihodkov od davkov zaradi nezadostnih človeških in finančnih virov, potrebnih za pobiranje davkov, omejene upravne zmogljivosti za obravnavanje zapletenosti pobiranja davkov od nadnacionalnih podjetij, pomanjkanja zmogljivosti in infrastrukture za pobiranje davkov, odhoda usposobljenega osebja iz davčnih uprav, korupcije, pomanjkanja legitimnosti političnega sistema, pomanjkanja udeležbe v mednarodnem davčnem sodelovanju, nepravične porazdelitve prihodkov in slabega davčnega upravljanja;

N. ker je sedanji svetovni okvir trgovinske liberalizacije in postopne odprave trgovinskih ovir v zadnjih desetletjih sicer povečal količino blaga, s katerim se je čezmejno trgovalo, ob tem pa tudi povzročil težave za države v razvoju, ki so močno odvisne od davkov pri trgovini, zlasti najmanj razvite države, pri kompenzaciji za zmanjšanje teh davkov in pri prehodu na druge vrste domačih virov, zlasti na uravnoteženo kombinacijo davkov;

O. ker je v zadnjih letih prišlo do porasta števila davčnih sporazumov med razvitimi državami in državami v razvoju, ki se uporabljajo za zmanjšanje obdavčitve čezmejnih finančnih transferjev, s čimer so se zmanjšale zmogljivosti držav v razvoju za mobilizacijo domačih sredstev in ustvarile morebitne načine, na katere bi se lahko večnacionalna podjetja izognila obdavčitvi; ker nedavna ocena učinka, ki so jo pripravili nizozemski organi, vsebuje zaključek, da nizozemski davčni sistem omogoča izogibanje davčnim odtegljajem, kar vodi k temu, da se morajo države v razvoju vsako leto odpovedati dividendam in obrestim od prihodkov od davčnih odtegljajev v višini 150–550 milijonov EUR;(11)

P. ker primerjalno gledano države v razvoju ustvarjajo bistveno manj prihodkov kot napredna gospodarstva (delež davkov v primerjavi z BDP je 10–20 %, v gospodarstvih OECD pa 30–40 %) in je zanje značilna izjemno ozka davčna osnova; ker obstajajo znatne možnosti za razširitev davčne osnove in povečanje zneska prihodkov od davkov, da bi zagotovili potrebna sredstva za bistvene vladne odgovornosti;

Q. ker države v razvoju skušajo privabiti naložbe predvsem tako, da nudijo različne davčne spodbude in oprostitve, ki niso pregledne in ne temeljijo na ustrezni analizi stroškov in koristi ter pogosto ne privabijo dejanskih in trajnostnih naložb, zaradi česar gospodarstva v razvoju tekmujejo med seboj in si prizadevajo ponuditi najugodnejšo davčno obravnavo, kar pa vodi k nezadovoljivim rezultatom v smislu uspešnih in učinkovitih davčnih sistemov in k škodljivi davčni konkurenci;

R. ker so se države članice že zavezale, da bodo 0,7 % BND namenile za uradno razvojno pomoč, in ker je znesek pomoči v podporo mobilizaciji domačih sredstev še vedno nizek – znaša manj kot odstotek skupne uradne razvojne pomoči v letu 2011 – in po ocenah je bilo v letu 2012 zgolj 0,1 odstotka (118,4 milijona USD) uradne razvojne pomoči namenjenega gradnji zmogljivosti pri davčnih zadevah;

S. ker številne države v razvoju ne zmorejo doseči niti najnižje davčne ravni, potrebne za financiranje njihovega osnovnega delovanja, javnih storitev in prizadevanj za zmanjšanje revščine;

T. ker Evropska investicijska banka (EIB), Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) ter institucije držav članic za financiranje razvoja zasebna podjetja v državah v razvoju podpirajo neposredno, tako da zagotavljajo posojila, ali posredno, tako da podpirajo finančne posrednike, kot so komercialne banke in skladi zasebnega kapitala, ki podjetjem nato posojajo denar ali vanje vlagajo;

U. ker bi morale biti države v razvoju bolje zastopane v strukturah in postopkih mednarodnega davčnega sodelovanja, da bi lahko enakopravno sodelovale pri oblikovanju in reformi svetovnih davčnih politik;

V. ker je strokovna skupina za mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah pomožni organ Ekonomskega in socialnega sveta, ki posebno pozornost namenja državam v razvoju in državam z gospodarstvi v tranziciji;

W. ker lahko ima zbiranje zadostne ravni javnih financ odločilno vlogo pri spodbujanju bolj enakopravnih družb, ki zavračajo diskriminacijo med moškimi in ženskami ter zagotavljajo posebno podporo otrokom in drugim ranljivim skupinam;

1. poziva Komisijo, naj čim prej predloži ambiciozen akcijski načrt v obliki sporočila, da bi države v razvoju podprla v boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom in jim pomagala vzpostaviti pravične, uravnotežene, učinkovite in pregledne davčne sisteme, ob upoštevanju dela, ki ga je odbor OECD za razvojno pomoč opravil pred konferenco o financiranju za razvoj, ki bo potekala od 13. do 16. julija 2015 v Adis Abebi v Etiopiji, in vpliva mednarodnih davčnih sporazumov na države v razvoju;

2. vztraja, da bo učinkovita mobilizacija domačih sredstev in okrepitev davčnih sistemov nepogrešljiv dejavnik pri uresničevanju okvira za obdobje po letu 2015, ki bo nadomestil razvojne cilje tisočletja, kar predstavlja izvedljivo strategijo za dolgoročno premagovanje odvisnosti od tuje pomoči, in da so učinkoviti in pravični davčni sistemi bistveni za izkoreninjenje revščine, boj proti neenakosti, dobro upravljanje in oblikovanje države; opominja, da so nekatere nadnacionalne gospodarske dejavnosti vplivale na zmožnost držav za ustvarjanje domačih vladnih prihodkov in izbiro strukture obdavčitve, pri čemer je večja mobilnost kapitala v povezavi z uporabo davčnih oaz zelo spremenila pogoje za obdavčitev; izraža tudi zaskrbljenost zaradi ravni korupcije in nepregledne javne uprave, saj zaradi tega davčnih prihodkov ni mogoče vložiti v oblikovanje države, javne storitve ali javno infrastrukturo;

3. ugotavlja, da davčni viri kot delež BDP v večini držav v razvoju ostajajo na nizki ravni, zaradi česar so posebej dovzetne za davčne utaje in izogibanje davkom posameznih davkoplačevalcev in podjetij; poudarja, da to pomeni znatno finančno izgubo za države v razvoju, kar spodbuja korupcijo in škodi razvojni politiki EU, in da bi moralo biti sprejemanje ustreznih ukrepov na nacionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni proti tem praksam ena glavnih prednostnih nalog EU in njenih držav članic ob upoštevanju potreb in omejitev, s katerimi se države v razvoju soočajo pri pridobivanju dostopa do svojih davčnih prihodkov; meni, da bi morala EU prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju mednarodnih prizadevanj v boju proti davčnim oazam, davčnim goljufijam in utajam, biti bi morala zgled in sodelovati z državami v razvoju pri sprejemanju ukrepov proti agresivnim praksam izogibanja davkom, ki jih uporabljajo nekatere nadnacionalne družbe, in pri iskanju možnosti, s katerimi bi državam v razvoju pomagala ubraniti se pritiskov za udeležbo v davčni konkurenci;

Akcijski načrt za boj proti izogibanju davkov in davčnim utajam v državah v razvoju

4. poziva Komisijo, naj sprejme konkretne in učinkovite ukrepe v podporo državam v razvoju in regionalnim okvirom davčnih uprav, kot sta Afriški forum o davčnih upravah in Interameriški center davčnih uprav, v boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom, pri razvoju pravičnih, uravnoteženih, učinkovitih in preglednih davčnih politik, spodbujanju upravnih reform ter povečanju deleža – v smislu pomoči in razvoja – finančne in tehnične pomoči nacionalnim davčnim upravam držav v razvoju; trdi, da bi bilo treba to podporo zagotoviti, da bi okrepili pravosodje in protikorupcijske agencije v teh državah; poziva k združitvi strokovnega znanja zasebnega sektorja držav članic in držav upravičenk, da bi okrepili dejavnosti sodelovanja, ob tem pa dosegli konkretne predhodne rezultate za države upravičenke; podpira organizacijo delavnic, usposabljanj, strokovnih misij, študijskih obiskov in svetovanja;

5. poziva Komisijo, naj dobro upravljanje v davčnih zadevah ter pravično, uravnoteženo, učinkovito in pregledno pobiranje davkov postavi na začetek agende v svojem dialogu glede politik (političnem, razvojnem in trgovinskem) ter v vseh sporazumih s partnerskimi državami glede razvojnega sodelovanja, pri tem pa okrepi lastništvo in domačo odgovornost, tako da ustvari okolje, v katerem lahko nacionalni parlamenti pomembno prispevajo k oblikovanju nacionalnih proračunov in nadzoru nad njimi, tudi v zvezi z domačimi prihodki in davčnimi zadevami, in podpre vlogo civilne družbe pri zagotavljanju javnega nadzora nad davčnim upravljanjem ter spremljanje primerov davčnih goljufij, med drugim tudi z vzpostavitvijo učinkovitih sistemov za zaščito prijaviteljev nepravilnosti in novinarskih virov;

6. nujno poziva, naj se informacije o dejanskem lastništvu družb, skladov in drugih institucij javno objavijo v formatih odprtih podatkov, da bi preprečili uporabo anonimnih družb „poštnih nabiralnikov“ in primerljivih pravnih subjektov za pranje denarja, financiranje nezakonitih ali terorističnih dejavnosti, prikrivanje identitete skorumpiranih posameznikov in kriminalcev ter skrivanje kraje javnih sredstev in dobičkov iz nezakonite trgovine in nezakonitega izogibanja davkom; meni tudi, da bi morale vse države vsaj sprejeti in v celoti izvajati priporočila Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) za preprečevanje pranja denarja;

7. poziva EU in njene države članice, naj izvajajo načelo, po katerem morajo večnacionalna podjetja iz vseh držav in sektorjev in ne glede na to, ali kotirajo na borzi ali ne, zlasti podjetja, ki pridobivajo naravne vire, kot standard sprejeti poročanje za vsako državo posebej, po katerem morajo v svojem letnem poročilu in za vsako državo posebej za vsako ozemlje, na katerem poslujejo, objaviti imena vseh hčerinskih podjetij in njihovo finančno uspešnost, ustrezne davčne informacije, sredstva in število zaposlenih ter zagotoviti, da so te informacije javno dostopne, ob tem pa naj na najmanjšo možno raven zmanjšajo upravno breme, tako da izključijo mikropodjetja; poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za ustrezno spremembo računovodske direktive; opozarja, da je javna preglednost bistveni korak k ureditvi sedanjega davčnega sistema in izgradnjo zaupanja javnosti; poziva OECD, naj priporoči, da bi morale vse večnacionalne družbe objaviti njegovo predlagano predlogo poročanja za vsako državo posebej, da bi zagotovili, da bodo lahko vsi davčni organi v vseh državah dostopali do temeljitih informacij, s čimer bodo lahko ocenili tveganja pri transfernih cenah in določili najučinkovitejši način za uporabo revizijskih virov; poudarja, da davčne oprostitve in prednosti, ki jih tuji vlagatelji pridobijo prek dvostranskih davčnih sporazumov, večnacionalnim družbam zagotavljajo nepravično konkurenčno prednost v primerjavi z domačimi podjetji, zlasti MSP;

8. poziva k spremembi fiskalnih pogojev in ureditev, v okviru katerih deluje ekstraktivna industrija; poziva EU, naj poveča svojo pomoč državam v razvoju, da bi podprla cilj ustreznega obdavčenja pridobivanja naravnih virov, s čimer bi se okrepil pogajalski položaj gostiteljskih vlad pri doseganju boljših rezultatov pri naravnih virih in spodbudila diverzifikacija njihovega gospodarstva; podpira pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI) ter njeno razširitev na proizvodna podjetja in podjetja, ki trgujejo z blagom;

9. pozdravlja sprejetje mehanizma za samodejno izmenjavo informacij, ki je temeljno orodje za povečanje svetovne preglednosti in sodelovanja v boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom; vendar priznava, da države v razvoju potrebujejo stalno podporo v smislu finančnih sredstev, tehničnega strokovnega znanja in časa, da bi lahko zgradile zahtevane zmogljivosti za posredovanje in obdelavo informacij; zato poudarja pomen zagotavljanja, da bo nov svetovni standard OECD za samodejno izmenjavo informacij vključeval prehodno obdobje za države v razvoju, pri čemer priznava, da bi lahko bile s tem, ko bi ta standard postal vzajemen, države, ki nimajo sredstev in zmogljivosti za vzpostavitev potrebne infrastrukture za zbiranje, upravljanje in izmenjavo zahtevanih informacij, dejansko izključene; meni tudi, da bi bilo treba predvideti enoten standard glede zaupnosti;

10. poziva, naj se do konca leta 2015 določi svetovna opredelitev davčnih oaz, kazni za operaterje, ki jih uporabljajo, in črni seznam držav, tudi tistih v EU, ki se ne borijo proti davčnim utajam ali jih sprejemajo; poziva EU, naj podpre gospodarsko preoblikovanje tistih držav v razvoju, ki delujejo kot davčne oaze; poziva države članice, ki imajo pridružena območja in ozemlja, ki niso del Unije, naj z upravami teh območij sodelujejo pri sprejetju načel davčne preglednosti in zagotovijo, da nobeno ne bo delovalo kot davčna oaza;

11. poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj zagotovijo, da bodo pri pogajanjih o davčnih in naložbenih sporazumih z državami v razvoju prihodki ali dobiček iz čezmejnih dejavnosti obdavčeni v državi izvora, kjer je vrednost pridobljena ali ustvarjena; v zvezi s tem poudarja, da vzorčna konvencija OZN o davku zagotavlja pravično porazdelitev pravic do obdavčitve med državo izvora in državo sedeža; poudarja, da bi morale Evropska unija in njene države članice pri pogajanjih o davčnih sporazumih upoštevati načelo usklajenosti politik za razvoj iz člena 208 PDEU;

12. poziva Komisijo in vse države članice, naj sledijo zgledu nekaterih držav članic in opravijo ocene učinka evropskih davčnih politik na države v razvoju in naj delijo najboljše prakse, da bi okrepile usklajenost politik za razvoj in izboljšale sedanje prakse, ter naj bolje upoštevajo negativne učinke prelivanja na države v razvoju in posebne potrebe teh držav; v zvezi s tem pozdravlja spremenjeni akcijski načrt Komisije o davčnih utajah in izogibanju davkom, ki bo predstavljen v letu 2015, in poziva države članice, naj hitro dosežejo dogovor o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb;

13. odločno podpira niz obstoječih mednarodnih pobud za reformo svetovnega sistema, vključno s pobudo OECD glede erozije davčne osnove in preusmeritve dobička (BEPS), s poudarkom na večji udeležbi držav v razvoju v strukturah in postopkih mednarodnega sodelovanja na področju davkov; poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da se bo odbor OZN o obdavčitvi preoblikoval v pristen medvladni organ, ki bo bolje opremljen in bo imel zadostna dodatna sredstva, v okviru Ekonomskega in socialnega sveta OZN, s čimer se bo zagotovilo, da bodo lahko vse države enakopravno sodelovale pri opredelitvi in reformi svetovnih davčnih politik; poudarja, da bi bilo treba razmisliti o sankcijah za jurisdikcije, ki niso pripravljene sodelovati, in finančne institucije, ki delujejo v davčnih oazah;

14. poudarja, da lahko zadostne ravni javnih financ prispevajo k uravnoteženju neenakosti spolov in zagotovijo sredstva za boljšo podporo otrok in ranljivih skupin v družbi, in priznava, da imajo davčne utaje sicer vpliv na blaginjo posameznikov, vendar še posebej škodijo revnim gospodinjstvom in gospodinjstvom z nižjimi dohodki, pri čemer so ženske v številnih tovrstnih gospodinjstvih nesorazmerno zastopane;

15. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je pogajalski položaj številnih držav v razvoju v odnosu do nekaterih tujih neposrednih vlagateljev zelo šibak; meni, da bi se moralo od podjetij zahtevati, da sprejmejo natančne zaveze v zvezi s pozitivnim učinkom prelivanja njihovih naložb na lokalni in/ali nacionalni družbeno-gospodarski razvoj držav gostiteljic; poziva Komisijo in Svet ter partnerske države, naj zagotovijo, da davčne spodbude ne bodo pomenile dodatnih možnosti za izogibanje davkom; poudarja, da bi morale biti spodbude preglednejše in po možnosti usmerjene k spodbujanju naložb v trajnostni razvoj;

16. poziva EIB in EBRD ter institucije držav članic za financiranje razvoja, naj spremljajo podjetja ali druge pravne subjekte, ki prejemajo podporo, in zagotovijo, da niso udeleženi v davčnih utajah in izogibanju davkom tako, da sodelujejo s finančnimi posredniki, ki imajo sedež v off-shore centrih in davčnih oazah, ali z omogočanjem nezakonitih tokov kapitala, in naj okrepijo svoje politike glede preglednosti, tako da na primer omogočijo javni dostop do vseh svojih poročil in preiskav; poziva EIB, naj izvaja primerno skrbnost, tako da zahteva letno poročanje za vsako državo posebej, ugotavlja dejansko lastništvo in nadzoruje transferne cene, da bi zagotovila preglednost naložb ter preprečila davčne utaje in izogibanje davkom;

o
o o

17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)	http://www.un.org/esa/ffd/tax/
(2)	http://www.un.org/esa/ffd/tax/unmodel.htm
(3)	UL L 309, 25.11.2005, str. 15.
(4)	Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0205.
(5)	UL C 199 E, 7.7.2012, str. 37.
(6)	UL C 341 E, 16.12.2010, str. 29.
(7)	Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0394.
(8)	Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0163.
(9)	Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0059.
(10)	Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0251.
(11)	Evaluation issues in financing for development Analysing effects of Dutch corporate tax policy on developing countries (Težave z ocenjevanjem pri financiranju za razvoj – analiza učinkov nizozemske davčne politike za podjetja na države v razvoju), študija, ki jo je naročil oddelek za oceno politik in operacij nizozemskega ministrstva za zunanje zadeve, november 2013

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov