Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 9. september 2015 - StrasbourgKončna izdaja
Vprašanje za pisni odgovor (razlaga člena 130(3) Poslovnika)
 Prekinitev ali zaključek seje (razlaga člena 191 Poslovnika)
 Poimenovanje medparlamentarne delegacije
 Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju z Republiko Gvinejo Bissau: ribolovne možnosti in finančni prispevek (odobritev) ***
 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju z Republiko Gvinejo Bissau: ribolovne možnosti in finančni prispevek (resolucija)
 Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju z Republiko Zelenortski otoki: ribolovne možnosti in finančni prispevek (odobritev) ***
 Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju z Republiko Zelenortski otoki: ribolovne možnosti in finančni prispevek (resolucija)
 Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju z Republiko Madagaskar: ribolovne možnosti in finančni prispevek ***
 Protokol o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (odobritev) ***
 Protokol o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (Sporazum o olajševanju trgovine)(resolucija)
 Pooblastilo Avstriji, Belgiji in Poljski da ratificirajo ali pristopijo k Budipeštanski konvenciji o pogodbi za prevoz blaga po celinskih plovnih poteh ***
 Predlog sklepa Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije *
 Mestna razsežnost politik EU
 Naložbe za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji
 Ocena evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012
 Izvajanje bele knjige o prometu iz leta 2011
 Poklicna pot žensk na znanstvenem in akademskem področju
 Opolnomočenje deklic v EU z izobraževanjem
 EGP–Švica: Ovire pri dokončnem oblikovanju notranjega trga

Vprašanje za pisni odgovor (razlaga člena 130(3) Poslovnika)
PDF 228kWORD 60k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o vprašanju za pisni odgovor (razlaga člena 130(3) Poslovnika) (2015/2152(REG))
P8_TA(2015)0295

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma predsednice Odbora za ustavne zadeve z dne 4. septembra 2015,

–  ob upoštevanju člena 226 Poslovnika,

1.  sklene, da se členu 130(3) Poslovnika doda sledeča razlaga:

"Izraz „izjemoma“ je treba razlagati tako, da se dodatno vprašanje nanaša na nujno zadevo ter njegova vložitev ne more počakati do naslednjega meseca. Poleg tega mora biti število vloženih vprašanj v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3 manjše od običajnih pet vprašanj na mesec."

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.


Prekinitev ali zaključek seje (razlaga člena 191 Poslovnika)
PDF 109kWORD 53k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o prekinitvi ali zaključku seje (razlaga člena 191 Poslovnika) (2015/2153(REG))
P8_TA(2015)0296

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma predsednice Odbora za ustavne zadeve z dne 4. septembra 2015,

–  ob upoštevanju člena 226 Poslovnika,

1.  sklene, da se členu 191 Poslovnika doda sledeča razlaga:""Če je vložena zahteva za prekinitev ali zaključek seje, se o tem glasuje brez nepotrebnega odlašanja. Uporabiti bi bilo treba običajni postopek napovedovanja plenarnega glasovanja, v skladu z obstoječo prakso pa bi bilo treba poslancem dati na voljo dovolj časa, da se vrnejo v sejno dvorano.Če je zahteva zavrnjena, je po analogiji z drugim pododstavkom člena 152(2) istega dne ni mogoče ponovno vložiti. V skladu z razlago člena 22(1) ima predsednik pravico prekiniti vlaganje nesorazmerno velikega števila zahtev v skladu s tem členom.";"

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.


Poimenovanje medparlamentarne delegacije
PDF 145kWORD 60k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o poimenovanju medparlamentarne delegacije ((2015/2842(RSO)))
P8_TA(2015)0297

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Konference predsednikov,

–  ob upoštevanju svojega Sklepa z dne 12. marca 2014 o številu medparlamentarnih delegacij, delegacij pri skupnih parlamentarnih odborih ter delegacij pri odborih za parlamentarno sodelovanje in večstranskih parlamentarnih skupščinah(1),

–  ob upoštevanju člena 212 Poslovnika,

1.  odloči, da svojo delegacijo za odnose s palestinskim zakonodajnim svetom preimenuje v "Delegacijo za odnose s Palestino";

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0217.


Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju z Republiko Gvinejo Bissau: ribolovne možnosti in finančni prispevek (odobritev) ***
PDF 244kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnostih in finančnem prispevku, določenih s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (11667/2012 – C8-0278/2014 – 2012/0134(NLE))
P8_TA(2015)0298A8-0233/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11667/2012),

–  ob upoštevanju osnutka protokola o določitvi ribolovnih možnostih in finančnem prispevku, določenih s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (11671/2012),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43, točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0278/2014),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 9. septembra 2015(1) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1) ter člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A8-0233/2015),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republiki Gvineji Bissau.

(1) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0299.


Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju z Republiko Gvinejo Bissau: ribolovne možnosti in finančni prispevek (resolucija)
PDF 260kWORD 81k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnem prispevku, določenih s sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Gvinejo Bissau (11667/2012 – C8-0278/2014 – 2012/0134(NLE)2015/2119(INI))
P8_TA(2015)0299A8-0236/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11667/2012),

–  ob upoštevanju osnutka Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnem prispevku, določenih s sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Gvinejo Bissau (11671/2012),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43 in členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a) ter (7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0278/2014),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2012 o poročilu EU za leto 2011 o usklajenosti politik za razvoj(1),

–  ob upoštevanju naknadnega poročila o oceni protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Gvinejo Bissau (Okvirna pogodba FISH/2006/20, Posebna konvencija št. 27, september 2010),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 9. septembra 2015(2) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0236/2015)

A.  ker je splošni cilj protokola, da se v interesu obeh strani okrepi sodelovanje med Evropsko unijo in Gvinejo Bissau na področju ribištva, tako da se vzpostavi partnerski okvir za doseganje trajnostne ribiške politike ob odgovornem in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v izključni ekonomski coni Gvineje Bissau in za pridobitev ustreznega deleža razpoložljivih ribolovnih presežkov v skladu z interesi ladjevja EU;

B.  ker bi morala Evropska unija storiti vse, kar je v njeni moči, da bi bili trajnostni sporazumi o ribolovu, sklenjeni s tretjimi državami, v skupnem interesu EU in te tretje države, vključno z njenim lokalnim prebivalstvom in ribiško industrijo;

C.  ker je bil prvi ribiški sporazum med EGS in Gvinejo Bissau sklenjen leta 1980 in ker je imelo ladjevje držav članic EGS/EU od takrat do 15. junija 2012 dostop do ribolovnih možnosti v vodah te države, dokler je bila v veljavi vrsta protokolov o izvajanju sporazuma;

D.  ker ima ladjevje EU po sedanjem protokolu naslednje ribolovne možnosti: 3700 BRT (bruto registrske tonaže) za zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic in 3500 BRT za zamrzovalna plovila za pridnene ribe in glavonožce, 28 zamrzovalnih plovil za ribolov tuna in plovil za ribolov s parangali ter 12 plovil za ribolov tuna z ribiško palico; ker je sporazum o ribolovu med EU in Gvinejo Bissau zelo pomemben, saj je eden redkih tovrstnih sporazumov EU, ki omogoča dostop do ribolova več vrst;

E.  ker prenos sredstev na Gvinejo Bissau na podlagi tega sporazuma, nenazadnje v zameno za dostop do virov, tvori pomemben delež njenega državnega proračuna; ker pa je bil prenos v okviru sektorskega sodelovanja nekoč prekinjen zaradi določenih težav Gvineje Bissau pri koriščenju pomoči;

F.  ker Gvineja Bissau v splošnem zaostaja v socialno-ekonomskem razvoju, v ribiškem sektorju pa zlasti na pomembnih področjih, kot so poklicno usposabljanje, struktura sektorja in priznavanje vloge žensk v njem;

G.  ker dosedanji rezultati sektorskega sodelovanja v splošnem niso bili zadovoljivi; ker je vendar prišlo do napredka pri spremljanju, upravljanju in nadziranju ribolova, zmogljivosti sanitarnih inšpekcij in sodelovanju Gvineje Bissau v regionalnih organih za ribištvo; ker so mogoče dodatne izboljšave, tako da bi sporazum bolje podpiral preglednost in odgovornost pri sektorskem sodelovanju in prispeval k trajnostnemu razvoju ribiškega sektorja Gvineje Bissau ter z njo povezane industrije in dejavnosti, s čimer bi večji delež dodane vrednosti, ki nastaja z izkoriščanjem njenih naravnih virov, ostal v državi;

H.  ker industrijski lastniki plovil pretovarjajo ali iztovarjajo ulov zunaj države (na primer v Dakarju ali na Kanarskih otokih), zaradi česar so gospodarske koristi industrijskega ribolova majhne in omejene na ustvarjanje skromnega števila delovnih mest (po prejšnjem protokolu 148 lokalnih članov posadke); ker je leta 2010 v Gvineji Bissau delovalo eno samo podjetje za predelavo rib;

I.  ker nezmožnost države, da bi izpolnjevala sanitarne standarde EU, kljub določenemu napredku v zadnjem času ovira trgovanje z ribiškimi proizvodi z EU;

J.  ker je nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov v vodah Gvineje Bissau že dolgo težava; ker so nacionalni organi v letih 2008 in 2009 odkrili 58 plovil, ki so kršila pravila, v 11 primerih je šlo za ribolov brez dovoljenja, v sedmih pa za ribolov v prepovedanih območjih; ker kljub določenemu napredku ter sredstvom, ki jih Gvineja Bissau uporablja za nadzor ribiških dejavnosti, vključno s skupino opazovalcev in hitrimi patruljnimi čolni, še vedno obstajajo vrzeli v sistemu za spremljanje in nadzor ribolova v teritorialnih vodah te države;

K.  ker so pomanjkljivo poznavanje vpliva tega sporazuma na morski ekosistem in nezadostno zagotavljanje, da je dostop omejen na presežne zaloge, ki jih lokalne flote ne morejo uloviti, ter vrzeli v posodobljenih bioloških podatkih (zlasti po odhodu ladjevja EU iz države leta 2012) skrb zbujajoči in jih je treba čim prej odpraviti;

L.  ker je treba Evropski parlament sproti in izčrpno obveščati v vseh fazah postopkov, povezanih s protokolom in njegovo obnovitvijo;

1.  meni, da je ta sporazum zelo pomemben za Gvinejo Bissau in za ladjevje EU, ki svoje dejavnosti izvaja v vodah te države; zato meni, da so dosedanji rezultati na področju sektorskega sodelovanja nezadovoljivi, in Komisijo poziva, naj z uvedbo mehanizmov za večjo preglednost, odgovornost in udeležbo prejemnikov v posebnih skupnostih malega ribolova ter po potrebi s pregledom in okrepitvijo dela sporazuma o sektorski pomoči ter oblikovanjem novih, drugačnih načinov za povečanje stopnje črpanja te pomoči naredi vse potrebno, da dejansko spremeni trend zadnjih desetletij;

2.  opozarja, da bi moral sporazum spodbujati resnično trajnosten razvoj ribiškega sektorja Gvineje Bissau ter z njim povezane industrije in dejavnosti, zlasti mali ribolov, ki veliko prispeva k prehranski varnosti in preživljanju na lokalni ravni, saj povečuje dodano vrednost, ki ostaja v državi zaradi izkoriščanja njenih naravnih virov; priznava, da je bil v zadnjih letih dosežen napredek, vendar meni, da si je treba odločno in trajno prizadevati za vidnejše rezultate; meni, da bi lahko nenazadnje s tehnično pomočjo podprli področja, kot je izgradnja institucionalnih zmogljivosti, usposabljanje za ribiške poklice, partnerstva z malim ribolovom in večji poudarek na politiki enakosti spolov, da bi priznali in izkoristili vlogo žensk (prodaja in trženje rib, skladiščenje, predelava na prvi stopnji itd.);

3.  meni, da je treba v celoti izkoristiti možnosti lokalnih mornarjev na plovilih EU, ki so določene v protokolu;

4.  meni, da bi bilo treba povečati ukrepe za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova v izključni ekonomski coni Gvineje Bissau, med drugim z boljšim spremljanjem, upravljanjem in nadzorom s široko uporabo satelitskega sistema za spremljanje plovil, ladijskih dnevnikov in inšpektorjev ter z izvajanjem odločitev regionalnih organizacij za upravljanje ribištva;

5.  poudarja, da je treba sektorsko podporo, ki je zagotovljena v okviru sporazuma o ribištvu, bolje uskladiti z instrumenti za razvojno sodelovanje, zlasti Evropskim razvojnim skladom;

6.  poziva Komisijo, naj kljub dosedanjim prizadevanjem še naprej pomaga organom Gvineje Bissau izboljšati sistem za spremljanje in nadzor ribolova v vodah Gvineje Bissau, da bi okrepila boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu;

7.  poudarja, da sporazum vsebuje nediskriminacijsko klavzulo; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Gvineja Bissau pri pogajanjih razkrila sporazume o ribolovu, sklenjene s tretjimi državami, in da je mogoč vpogled vanje; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja spremembe teh sporazumov in ribolovnih dejavnosti v gvinejskih vodah;

8.  meni, da bi bilo zaželeno izboljšati količino in zanesljivost podatkov o vsem ulovu (ciljnem ulovu in prilovu) in na splošno, o stanju ohranjenosti ribolovnih virov, da bi lahko natančneje ocenili vpliv sporazuma na morski ekosistem in ribiške skupnosti; meni tudi, da bi bilo treba Gvineji Bissau pomagati pri razvoju lastnih zmogljivosti za pridobivanje teh podatkov; poziva Komisijo, naj zagotovi bolj stalno in pregledno delovanje organov, ki spremljajo izvajanje sporazuma, zlasti skupnega znanstvenega odbora;

9.  poziva Komisijo, naj Parlamentu pošilja zapisnike in sklepe sej skupnega odbora iz člena 9 sporazuma, večletni sektorski program iz člena 3 novega protokola in ugotovitve iz s tem povezanih letnih ocen ter zapisnike in sklepe sej iz člena 4 novega protokola; poziva jo tudi, naj predstavnikom Parlamenta omogoči, da se kot opazovalci udeležujejo sej skupnega odbora, in spodbuja k sodelovanju ribiške skupnosti Gvineje Bissau; prav tako jo poziva, naj Parlamentu in Svetu v zadnjem letu veljavnosti novega protokola in pred začetkom pogajanj o njegovi obnovitvi predloži celovito poročilo o njegovem izvajanju, ne da bi po nepotrebnem omejevala dostop do tega poročila;

10.  meni, da bi si morala Komisija prizadevati, da v večletni sektorski program iz člena 3 protokola vključi cilje, ki bodo privedli do resničnega razvoja lokalnega ribištva, zlasti malega ribolova in ribiške predelovalne industrije rib, tudi z več iztovarjanja v Gvineji Bissau ter drugimi gospodarskimi dejavnostmi in partnerstvi v ribiškem sektorju;

11.  meni, da bi moral skupni odbor iz sporazuma o partnerstvu glede na problem korupcije zagotoviti neizpodbitno zanesljivost vseh mehanizmov iz tega protokola;

12.  poziva Komisijo in Svet, naj v skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji in členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v okviru svojih pristojnosti Parlament hitro in izčrpno obveščata na vseh fazah postopka, povezanega s protokolom in njegovo obnovitvijo;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Gvineje Bissau.

(1) UL C 72 E, 11.3.2014, str. 21.
(2) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0298.


Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju z Republiko Zelenortski otoki: ribolovne možnosti in finančni prispevek (odobritev) ***
PDF 243kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki (15848/2014 – C8-0003/2015 – 2014/0329(NLE))
P8_TA(2015)0300A8-0201/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15848/2014),

–  ob upoštevanju osnutka protokola med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki (15849/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0003/2015),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 9. septembra 2015(1) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A8-0201/2015),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Zelenortski otoki.

(1) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0301.


Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju z Republiko Zelenortski otoki: ribolovne možnosti in finančni prispevek (resolucija)
PDF 251kWORD 70k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki (15848/2014 – C8-0003/2015 – 2014/0329(NLE)2015/2100(INI))
P8_TA(2015)0301A8-0200/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15848/2014),

–  ob upoštevanju osnutka Protokola med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki (15849/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0003/2015),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/948/EU z dne 15. decembra 2014 o podpisu Protokola med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki, v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi(1),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 9. Septembra 2015(2) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju ocene in analize prejšnjega protokola,

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0200/2015),

A.  ker je splošni cilj okrepiti sodelovanje med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki, da se v interesu obeh pogodbenic vzpostavi partnerski okvir za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovorno izkoriščanje ribolovnih virov na ribolovnem območju Republike Zelenortski otoki;

B.  ker sta se pogodbenici s protokolom dogovorili, da bosta uporabljali strog mehanizem spremljanja, s čimer bi zagotovili trajnostno izkoriščanje virov; ker ta mehanizem temelji zlasti na četrtletni izmenjavi podatkov o ulovu morskih psov;

C.  ker sta se pogodbenici zavezali, da bosta v celoti spoštovali vsa priporočila Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT);

D.  ker sta ICCAT in Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) opredelila, da gre pri vrstah morskih psov za zdrav stalež, kar je bilo potrjeno tudi na znanstvenem srečanju pogodbenic protokola;

E.  ker je zlasti novi mehanizem spremljanja, povezan s pragoma 30 % in 40 % ulova morskih psov, na podlagi česar se uvedejo dodatni ukrepi, korak v pravo smer;

F.  ker pri izvajanju sektorske podpore prihaja do zamud; ker je stopnja izvedbe zadovoljiva, vendar je težko opredeliti učinek evropske sektorske podpore v primerjavi z drugimi ukrepi v programih podpore, ki jih izvajajo drugi razvojni partnerji;

G.  ker je treba oblikovati logičen okvir za ukrepe, da bi bile ocene protokola bolje usmerjene in standardizirane; ker bi bilo treba to storiti zlasti glede na sektorsko podporo;

1.  pozdravlja novi protokol o ribištvu med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki, sklenjen v skladu z ukrepi nove skupne ribiške politike za večjo trajnost, tako z okoljskega kot s socialno-ekonomskega vidika;

2.  poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje zapisnike in sklepe sej skupnega odbora iz člena 9 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju ter večletni sektorski program iz člena 3 novega protokola;

3.  poziva Komisijo, naj v zadnjem letu uporabe protokola in pred začetkom pogajanj za njegovo podaljšanje Parlamentu in Svetu predloži izčrpno poročilo o njegovem izvajanju;

4.  poudarja svojo zaskrbljenost, da je v zadnjih letih veljavnosti prejšnjega protokola ulov vrst morskih psov znatno narasel; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o ukrepih ki jih bo sprejel skupni odbor v odziv na znanstveno osnovano študijo, ki se bo izvedla v skladu s členom 4(6) priloge k protokolu, da se bo zagotovilo trajnostno in odgovorno izkoriščanje tega ribištva; poudarja, da bi moral biti Parlament obveščen tudi o zbranih podatkih v zvezi s staleži morskih psov;

5.  poziva Komisijo in Svet, naj v skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji in členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v okviru svojih pristojnosti Parlament hitro in izčrpno obveščata o vseh fazah postopka, povezanega s protokolom in njegovim podaljšanjem;

6.  zahteva, naj Komisija oceni, ali so plovila, ki opravljajo dejavnosti v skladu z določbami tega protokola, izpolnila ustrezne zahteve o poročanju;

7.  poziva Komisijo, naj Parlamentu letno poroča o dodatnih mednarodnih sporazumih z Zelenortskimi otoki, tako da bo Parlament lahko spremljal vse ribolovne dejavnosti v regiji, tudi tiste, ki bi lahko bile v nasprotju z evropsko ribiško politiko, na primer odstranjevanje plavuti morskim psom;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Zelenortski otoki.

(1) UL L 369, 24.12.2014, str. 1.
(2) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0300.


Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju z Republiko Madagaskar: ribolovne možnosti in finančni prispevek ***
PDF 241kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Republiko Madagaskar in Evropsko skupnostjo v imenu Evropske unije (15225/2014 – C8-0002/2015 – 2014/0319(NLE))
P8_TA(2015)0302A8-0196/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15225/2014),

–  ob upoštevanju osnutka protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Republiko Madagaskar in Evropsko skupnostjo (15226/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43, točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0002/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A8-0196/2015),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Madagaskar.


Protokol o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (odobritev) ***
PDF 234kWORD 60k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije v imenu Evropske unije (06040/2015 – C8-0077/2015 – 2015/0029(NLE))
P8_TA(2015)0303A8-0237/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06040/2015),

–  ob upoštevanju osnutka protokola o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (06041/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0077/2015),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 9. septembra 2015(1) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A8-0237/2015),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Svetovni trgovinski organizaciji.

(1) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0304.


Protokol o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (Sporazum o olajševanju trgovine)(resolucija)
PDF 258kWORD 81k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 s predlogom nezakonodajne resolucije o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije v imenu Evropske unije (06040/2015 – C8-0077/2015 – 2015/0029(NLE)2015/2067(INI))
P8_TA(2015)0304A8-0238/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06040/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet predložil v skladu s členom 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0077/2015),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. novembra 2013 o stanju izvajanja razvojne agende iz Dohe in pripravah na deveto ministrsko konferenco STO(1),

–  ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o regionalnem povezovanju in posodobitvi carinskih postopkov za trajnostni razvoj držav AKP v sodelovanju z EU(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Svetovno partnerstvo za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015“(3),

–  ob upoštevanju rezultatov z devete ministrske konference STO, ki je potekala decembra 2013 v Indoneziji, in tam doseženega sporazuma o olajševanju trgovine(4),

–  ob upoštevanju izjave generalnega sveta Svetovne trgovinske organizacije (STO) z dne 27. novembra 2014(5),

–  ob upoštevanju poročila OECD iz februarja 2014 z naslovom „Sporazum STO o olajševanju trgovine – morebitni vpliv na stroške trgovine“,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 9. septembra 2015(6) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0238/2015),

A.  ker so za olajševanje trgovine predvsem pristojni nacionalni organi, vendar pa je mogoče z mednarodnim sodelovanjem na številnih področjih brez dvoma povečati dobiček in zmanjšati stroške;

B.  ker morata sporazum o olajševanju trgovine (v nadaljevanju: sporazum) pred začetkom veljavnosti ratificirati dve tretjini članic STO; ker v zvezi s tem poziva članice STO, naj zagotovijo, da bo sporazum začel veljati čim prej, in sicer še pred deseto ministrsko konferenco STO, ki bo potekala decembra 2015 v Nairobiju;

C.  ker nekatera največja gospodarstva v vzponu, kot so Kitajska, Brazilija in Indija, ne bodo zaprosila za tehnično pomoč; ker to velja pozdraviti, saj bo tako mogoče ponuditi pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo;

D.  ker si EU dejavno prizadeva zagotoviti skladnost med svojimi različnimi politikami (na področjih trgovine, sodelovanja, humanitarne pomoči itd.); ker bi morale biti te politike medsektorske in ocenjene na podlagi študij vpliva;

E.  ker je EU predana zagotavljanju svobodne, pravične in odprte trgovine, ki je uravnotežena in koristi vsem; ker je STO naravni okvir za nadaljevanje in potrjevanje navedenih načel;

F.  ker so EU in njene države članice največje donatorice pomoči na svetu; ker je finančna pomoč za izvajanje sporazuma o olajševanju trgovine ukrep v okviru pobude „pomoč za trgovino“ in ne bi smela vplivati na delež za uradno razvojno pomoč v večletnem finančnem okviru;

1.  pozdravlja rezultate z devete ministrske konference STO, na kateri je 160 članic STO decembra 2013 zaključilo pogajanja o sporazumu o olajševanju trgovine; meni, da je sporazum o olajševanju trgovine pomemben mejnik, saj gre za prvi večstranski sporazum po ustanovitvi STO leta 1995, z njim pa se bo oblikoval načrt za posodobitev carinske ureditve med 161 članicami STO;

2.  poudarja, da EU ostaja naklonjena temu, da vse članice STO v celoti in dosledno izvajajo sklepe iz svežnja z Balija, saj bi s tem pozornost preusmerili na uspešno zaključitev pogajanj v okviru razvojne agende iz Dohe;

3.  je seznanjen s koristmi, ki jih bo imelo izvajanje tega sporazuma za države v razvoju, saj bo prispevalo k podjetjem prijaznejšemu okolju, zlasti za MSP; poudarja zlasti, da bi moral sporazum zmanjšati negotovost glede pogojev vstopa na trg in stroške trgovine za 12,5 % do 17,5 % (sodeč po ocenah – na primer ocenah OECD), če bo izveden v celoti, s čimer bodo lahko potrošniki dostopali do večjega in cenejšega izbora proizvodov, podjetja pa dostopala do novih trgov ter povečala konkurenčnost s povečanjem učinkovitosti ter zmanjšanjem nepotrebne birokracije in s tem povezanih stroškov;

4.  poudarja, da bo rezultat izvajanja sporazuma, zlasti v državah v razvoju, standardizacija in poenostavitev postopkov, povezanih s trgovino; poudarja, da lahko sporazum ponudi nove priložnosti za razširitev uporabe inovativnih tehnologij in elektronskih sistemov, vključno s sistemi elektronskih plačil, nacionalnimi trgovinskimi portali in enotnimi kontaktnimi točkami;

5.  poziva vse članice STO, naj brez odlašanja poskusijo poiskati rešitev za začetek izvajanja vseh vidikov svežnja z Balija, vključno z zmanjšanjem subvencij, ki izkrivljajo trgovino, da bo mogoče za 10. ministrsko konferenco STO doreči razvojno agendo iz Dohe;

6.  poudarja, kako pomemben je ta sporazum z razvojnega vidika, če upoštevamo, da velja posebna in različna obravnava, pri čemer se lahko države v razvoju in najmanj razvite države odločijo, kdaj bodo začele izvajati različne določbe in za katere bodo potrebovale tehnično pomoč;

7.  poudarja, da bodo prednosti sporazuma odvisne od stopnje in pravočasnosti njegovega izvajanja; verjame, da bo vsem podpisnicam najbolj koristilo popolno in natančno izvajanje, ki bo odražalo prednostne naloge in pomisleke držav v razvoju v okviru razvojne agende iz Dohe;

8.  opozarja, da sporazum vsebuje zavezujoče določbe in nezavezujoče smernice; poziva vse članice STO, naj si po najboljših močeh prizadevajo izvajati tako zavezujoče določbe kot smernice, da bi s tem čim bolj znižale stroške trgovine;

9.  poudarja, da bi utegnila biti vrsta zahtev iz sporazuma, zlasti o preglednosti in samodejnem vnosu in plačilu carine, pomembno sredstvo za boj proti korupciji na mejah; poziva k boljšemu sodelovanju med carinskimi organi in poudarja, da bo večja preglednost prinesla višjo raven varnosti ter močno spodbudila okrepitev trgovine, poleg tega pa zagotovila učinkovitejše carinske kontrole;

10.  v celoti podpira pobudo EU, katere cilj je 400 milijonov EUR finančnih sredstev v petih letih v podporo reformam in projektom za olajšanje trgovine, kot je izboljšanje carinskih sistemov v državah v razvoju in najmanj razvitih državah; želi spomniti, da so ta finančna sredstva, ki se bodo večinoma zagotovila prek sredstev za regionalno gospodarsko povezovanje regionalnih okvirnih programov, del mnogo širše pobude EU „pomoč za trgovino“ (3,5 milijarde EUR nepovratnih sredstev EU v letu 2013), in zahteva, da se Evropskemu parlamentu in državam članicam redno predložijo informacije v zvezi s tem;

11.  poudarja pa, da je treba ta sredstva zelo dobro uskladiti s sredstvi drugih mednarodnih donatorjev, kot so UNCTAD, STO in Svetovna banka; poudarja, da bi bilo treba preprečiti podvajanje, pa tudi prekomerno birokracijo za države prosilke, saj bi to utegnilo odvrniti države, ki potrebujejo pomoč;

12.  prav tako poziva k tesnemu sodelovanju s strokovnimi organizacijami, kot je Svetovna carinska organizacija (WCO), saj lahko te ponudijo dragoceno praktično in tehnično strokovno znanje za posamezne primere in s tem pripomorejo k razvoju in gradnji zmogljivosti v tem okviru; poudarja, da lahko zlasti najmanj razvite države v celoti izkoristijo trgovinske priložnosti, ki jih nudi sporazum o olajševanju trgovine;

13.  poudarja osrednjo vlogo, jo lahko imajo delegacije EU po vsem svetu, saj lahko sodelujejo z državami v razvoju in najmanj razvitimi državami na kraju samem, zato te delegacije poziva k čim večji udeležbi pri zagotavljanju tehnične pomoči;

14.  poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi podprla države v razvoju in najmanj razvite države pri izvajanju njihovih obveznosti ob upoštevanju, da je potrebna prožnost pri izvajanju obveznosti iz sporazuma; poudarja, da bi moralo biti financiranje za gradnjo zmogljivosti usmerjeno k prejemnikom in temeljiti na ustrezni oceni potreb;

15.  priporoča, naj mednarodne organizacije in partnerji držav v razvoju in najmanj razvitih držav tesno sodelujejo pri izvajanju določb kategorije C, da bi jih začeli izvajati v najkrajšem možnem obdobju;

16.  ugotavlja, da je pri postopkih na mejah med razvitimi državami in državami v razvoju še vedno velika vrzel in da slaba infrastruktura, neučinkovito carinsko upravljanje, primeri korupcije in prekomerna birokracija upočasnjujejo trgovino; potrjuje, da imata sporazum o olajševanju trgovine in proces liberalizacije trgovine isti cilj zmanjšati trgovinske stroške za spodbujanje gospodarske dejavnosti;

17.  opominja, da bo olajšanje trgovine za številne države v razvoju glavni vir dobičkov v razvojni agendi iz Dohe; pozdravlja obsežne določbe o posebni in različni obravnavi za države v razvoju in najmanj razvite države; priporoča, naj novi pristop, po katerem so zaveze in njihov časovni načrt sorazmerne z zmogljivostmi držav, služi kot referenčna vrednost za prihodnje sporazume;

18.  priznava, da lahko strokovno znanje iz zasebnega sektorja prevzame osrednjo vlogo pri spodbujanju ukrepov za olajšanje trgovine ter zagotavljanju pomoči in podpore za izvajanje sporazuma v državah v razvoju; je seznanjen z načrtovano pobudo Ameriške agencije za mednarodni razvoj o javno-zasebnem zavezništvu v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj spodbuja sodelovanje zasebnega sektorja ter poišče možnosti za partnerstvo z evropskimi panogami, s čimer bi podprli izvajanje sporazuma;

19.  potrjuje, da ima izvajanje reform za olajšanje trgovine širše razvojne koristi; v zvezi s tem ugotavlja, da lahko ima carina osrednjo vlogo pri hitrejšem pošiljanju paketov za pomoč po katastrofah; poudarja, da bi morali za nujno humanitarno pomoč veljati poenostavljeni carinski postopki, da bi pospešili njeno dostavo, prav tako pa bi morala biti oproščena dajatev in davkov;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Svetovni trgovinski organizaciji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0511.
(2) UL C 345, 2.10.2014, str.28.
(3) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 5. februarja 2015 (COM(2015)0044).
(4) Ministrska izjava z Balija (WT/MIN(13)/DEC); Ministrski sklep o sporazumu o olajševanju trgovine z Balija (WT/MIN(13)/36 ali WT/L/911 z dne 11. decembra 2013). https://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/mc9_e/balipackage_e.htm
(5) Protokol o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, WT/L/940 z dne 28. novembra 2014.
(6) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0303.


Pooblastilo Avstriji, Belgiji in Poljski da ratificirajo ali pristopijo k Budipeštanski konvenciji o pogodbi za prevoz blaga po celinskih plovnih poteh ***
PDF 243kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o osnutku sklepa Sveta o pooblastilu Kraljevini Belgiji oziroma Republiki Poljski, da ratificira Budimpeštansko konvencijo o pogodbi za prevoz blaga po celinskih plovnih poteh (CMNI), in Republiki Avstriji, da k navedeni konvenciji pristopi (08223/2015 – C8-0173/2015 – 2014/0345(NLE))
P8_TA(2015)0305A8-0231/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08223/2015),

–  ob upoštevanju Budimpeštanske konvencije o pogodbi za prevoz blaga po celinskih plovnih poteh (08223/15/ADD1),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 81(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0173/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1) ter člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve (A8-0231/2015),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta, ki pooblašča Kraljevino Belgijo oziroma Republiko Poljsko, da ratificira Budimpeštansko konvencijo o pogodbi za prevoz blaga po celinskih plovnih poteh (CMNI), in Republiko Avstrijo, da k navedeni konvenciji pristopi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


Predlog sklepa Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije *
PDF 473kWORD 232k
Resolucija
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o predlogu sklepa Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (COM(2015)0286 – C8-0156/2015 – 2015/0125(NLE))
P8_TA(2015)0306A8-0245/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2015)0286),

–  ob upoštevanju člena 78(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0156/2015),

–  ob upoštevanju pisma Sveta z dne 30. julija 2015 s katerim je Parlament obvestil o svojem splošnem pristopu,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za proračun,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0245/2015),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

5.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Navedba sklicevanja 3 a (novo)
ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti Poglavja I ter členov 18 in 19,
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Solidarnostni ukrepi iz tega sklepa so v skladu s členom 78(3) in členom 80 Pogodbe zavezujoči.
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Začasni ukrepi za nujno premestitev so le del celostnega pristopa k migracijam, opisanega v sporočilu Komisije z dne 13. maja 2015 z naslovom 'Evropska agenda o migracijah' in v samoiniciativnem poročilu Evropskega parlamenta v pripravi. Evropski parlament poudarja, da so vse razsežnosti celovitega pristopa pomembne in bi jih bilo treba nadgrajevati vzporedno. Evropski svet se je na seji 25. in 26. junija 2015 zlasti ob upoštevanju sedanjih izrednih razmer ter zaveze k okrepitvi solidarnosti in odgovornosti dogovoril o začasni in izjemni premestitvi 40 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije v druge države članice v naslednjih dveh letih. Države članice naj bi se dogovorile o zavezujočih kvotah za razdelitev teh oseb.
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5
(5)   Evropski parlament je v resoluciji z dne 29. aprila 2015 ponovno potrdil, da mora Unija pri svojem odzivu na nedavne pretresljive dogodke v Sredozemlju izhajati iz solidarnosti in pravične delitve odgovornosti ter se pri tem osredotočiti zlasti na potrebe držav članic, ki sprejmejo v absolutnem smislu ali sorazmerno gledano največji delež beguncev in prosilcev za mednarodno pomoč.
(5)   Evropski parlament je v resoluciji z dne 29. aprila 2015 ponovno potrdil, da mora Unija pri svojem odzivu na nedavne pretresljive dogodke v Sredozemlju izhajati iz solidarnosti in pravične delitve odgovornosti ter se pri tem osredotočiti zlasti na potrebe držav članic, ki na podlagi meril za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1a, sprejmejo v absolutnem smislu ali sorazmerno gledano največji delež beguncev in prosilcev za mednarodno pomoč. Pozval je k zavezujočim kvotam za razdelitev prosilcev za azil med vse države članice.
______________
1a Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7
(7)   Zlasti v Italijo in Grčijo je prispelo doslej največje število migrantov, vključno s prosilci, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, kar je močno obremenilo njuna migracijska in azilna sistema. Te razmere so še zaostrili nedavni tragični dogodki na Sredozemlju.
(7)   Zlasti v Italijo in Grčijo je prispelo doslej največje število migrantov, vključno s prosilci, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, kar je močno obremenilo njuna migracijska in azilna sistema. Te razmere so še zaostrili nedavni tragični dogodki na Sredozemlju. Vse to kaže na negativen učinek Uredbe (EU) št. 604/2013 za prvo državo vstopa v Unijo, kar pa na žalost še ni privedlo do začasne prekinitve uporabe te uredbe ali vsaj do črtanja navedbe prve države vstopa v Unijo. Tudi druge države članice se soočajo z velikim povečanjem števila prosilcev za azil, ki jih sprejmejo.
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Glede na napovedi strokovnjakov kaže, da se bo migracijski pritisk na zunanje morske in kopenske meje Unije kratko- in dolgoročno povečal.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8
(8)   Po podatkih Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah (Frontex) za leto 2014 sta bili migracijski poti na osrednjem in vzhodnem Sredozemlju glavni območji nezakonitih prehodov meje z Unijo. Samo v Italijo je leta 2014 nezakonito vstopilo več kot 170 000 migrantov, kar je 277-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013. Trend enakomernega naraščanja je bilo opaziti tudi v Grčiji, v katero je nezakonito vstopilo več kot 50 000 migrantov, kar je 153-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013. Statistični podatki za prve mesece leta 2015 jasno potrjujejo nadaljevanje tega trenda v Italiji. Tudi v Grčiji se je število nezakonitih prehodov meje v prvih mesecih leta 2015 močno povečalo, in sicer je to število ustrezalo več kot polovici vseh nezakonitih prehodov meje v letu 2014 (skoraj 28 000 nezakonitih prehodov v prvih štirih mesecih leta 2015 v primerjavi s skupaj skoraj 55 000 tovrstnimi prehodi v letu 2014). Velik del migrantov z neurejenim statusom, odkritih v teh dveh regijah, predstavljajo državljani držav, katerih prošnje za mednarodno zaščito v Uniji se po podatkih Eurostata pogosto ugodno rešijo (leta 2014 so Sirci in Eritrejci, katerih prošnje se na ravni Unije ugodno rešijo v več kot 75 % primerov, predstavljali več kot 40 % tovrstnih migrantov v Italiji in več kot 50 % v Grčiji). Glede na podatke Eurostata se je leta 2013 v Grčiji nahajalo 8 220 Sircev z neurejenim statusom, leta 2014 pa njihovo število znašalo že 30 505.
(8)   Po podatkih Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah (Frontex) za leto 2014 sta bili migracijski poti na osrednjem in vzhodnem Sredozemlju glavni območji nezakonitih prehodov meje z Unijo. Samo v Italijo je leta 2014 nezakonito vstopilo več kot 170 000 migrantov, kar je 277-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013 in vključuje več kot 26 100 otrok, med katerimi je 13 000 mladoletnikov brez spremstva, kar je 7,6 % vseh migrantov. Trend enakomernega naraščanja je bilo opaziti tudi v Grčiji, v katero je nezakonito vstopilo več kot 50 000 migrantov, kar je 153-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013. Statistični podatki za prve mesece leta 2015 jasno potrjujejo nadaljevanje tega trenda v Italiji. V Italiji so od januarja do junija 2015 zabeležili 5-odstotno povečanje nezakonitih prehodov meje v primerjavi z istim obdobjem lani. Tudi v Grčiji se je število nezakonitih prehodov meje v prvih mesecih leta 2015 močno povečalo, in sicer se je v primerjavi z istim obdobjem v preteklem letu število povečalo za šestkrat, v primerjavi s celim preteklim letom pa se je povečalo za skoraj 140 % (po podatkih agencije Frontex je bilo od januarja do junija leta 2015 76 293 tovrstnih prehodov v primerjavi s skupaj skoraj 55 000 tovrstnimi prehodi v letu 2014). Velik del migrantov z neurejenim statusom, odkritih v teh dveh regijah, predstavljajo državljani držav, katerih prošnje za mednarodno zaščito v Uniji se po podatkih Eurostata pogosto ugodno rešijo (leta 2014 so Sirci in Eritrejci, katerih prošnje se na ravni Unije ugodno rešijo v več kot 75 % primerov, predstavljali več kot 40 % tovrstnih migrantov v Italiji in več kot 50 % v Grčiji; od januarja do junija 2015 je bilo med prispelimi v Italijo 30 % Sircev in Eritrejcev, med prispelimi v Grčijo pa skoraj 60 %). Glede na podatke Eurostata se je leta 2013 v Grčiji nahajalo 8 220 Sircev z neurejenim statusom, leta 2014 pa njihovo število znašalo že 30 505.
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10
(10)   Po podatkih agencije Frontex je bila leta 2014 pomembna migracijska pot v Unijo tudi zahodna balkanska pot s 43 357 nezakonitimi prehodi meje. Vendar pa večina migrantov, ki vstopijo po tej poti, niso migranti, ki bi prima facie potrebovali mednarodno zaščito, pri čemer 51 % teh migrantov predstavljajo kosovski Albanci.
(10)   Po podatkih agencije Frontex je bila leta 2014 pomembna migracijska pot v Unijo tudi zahodna balkanska pot s 43 357 nezakonitimi prehodi meje. Leta 2015 se je število nezakonitih prehodov meje drastično povečalo. Od januarja do junija 2015 je 67 444 migrantov in beguncev uporabilo pot prek meje med Turčijo ter Grčijo in Bolgarijo ter prek kopenske madžarske meje. To pomeni, da se je število prehodov povečalo za 962 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. To pot vse bolj uporabljajo tisti, ki bežijo pred vojno in preganjanjem. Po tej poti je od januarja do junija 2015 v Unijo vstopilo 17 955 beguncev iz Afganistana, 13 225 beguncev iz Sirije, 3 021 beguncev iz Iraka in 196 beguncev iz Eritreje.
Sprememba 9
Predlog sklepa
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Vse sodelujoče države članice bi morale hitro in celovito prenesti skupni evropski azilni sistem ter ga učinkovito izvajati, saj bi tako zagotovile skupne standarde Unije, vključno s pogoji za sprejem prosilcev za azil in spoštovanjem temeljnih pravic, kot je določeno v veljavni zakonodaji Unije.
Sprememba 10
Predlog sklepa
Uvodna izjava 15
(15)   Če bi se katera koli druga država članica zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav znašla v podobnih izrednih razmerah kot Italija in Grčija, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v skladu s členom 78(3) Pogodbe v korist zadevne države članice. Takšni ukrepi lahko po potrebi vključujejo zamrznitev obveznosti zadevne države članice, ki so ji naložene s tem sklepom.
(15)   Če bi se glede na sedanjo nestabilnost in konflikte v neposrednem sosedstvu Unije in glede na spreminjajoče se migracijske tokove katera koli druga država članica zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav znašla v podobnih izrednih razmerah kot Italija in Grčija, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v skladu s členom 78(3) Pogodbe v korist zadevne države članice. Takšni ukrepi lahko po potrebi vključujejo zamrznitev obveznosti zadevne države članice, ki so ji naložene s tem sklepom.
Sprememba 11
Predlog sklepa
Uvodna izjava 17
(17)   Ukrepi iz tega sklepa pomenijo začasno odstopanje od merila iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1 ter postopkovnih korakov, vključno z roki iz členov 21, 22 in 29 navedene uredbe.
(17)   Ukrepi iz tega sklepa pomenijo začasno odstopanje od merila iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 604/2013 in postopkovnih korakov, vključno z roki iz členov 21, 22 in 29 navedene uredbe. Ukrepi premestitve držav članic ne bi smeli ovirati pri celovitem izvajanju Uredbe (EU) št. 604/2013 in tudi ne pri proaktivni in učinkoviti uporabi vseh meril, kot so ponovna združitev družine, posebna zaščita mladoletnikov brez spremstva in diskrecijska klavzula iz humanitarnih razlogov.
____________________
____________________
1 Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).
Sprememba 12
Predlog sklepa
Uvodna izjava 18
(18)   Izbrati je bilo treba merila za določitev, kateri prosilci in koliko naj se jih premesti iz Italije in Grčije. Zasnovan je jasen in obvladljiv sistem, ki temelji na določitvi praga povprečne stopnje na ravni Unije ugodno rešenih prošenj za mednarodno zašito v postopkih na prvi stopnji, kakor jo je izračunal Eurostat na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov o vseh prvostopenjskih odločitvah, ki so bile na ravni Unije sprejete v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito. Po eni strani bi bilo treba s tem pragom v čim večji možni meri zagotoviti, da lahko vsi prosilci, ki bodo najverjetneje potrebovali mednarodno zaščito, neomejeno in hitro uveljavijo svoje pravice do zaščite v državi članici, v katero bodo premeščeni. Po drugi strani bi se v največji možni meri preprečilo, da bi bili prosilci, katerih prošnje bodo verjetno zavrnjene, premeščeni v drugo državo članico in bi se s tem neupravičeno podaljšalo njihovo bivanje v Uniji. Glede na podatke Eurostata o odločitvah, ki so bile leta 2014 sprejete v postopkih na prvi stopnji, bi bilo v treba v tem sklepu uporabiti prag 75 %, ki ustreza ravni odločitev, ki so bile navedenega leta sprejete v zvezi s prošnjami Sircev in Eritrejcev.
(18)   Izbrati je bilo treba merila za določitev, kateri prosilci in koliko naj se jih premesti iz Italije in Grčije. Zasnovan je jasen in obvladljiv sistem, ki temelji na določitvi praga povprečne stopnje na ravni Unije ugodno rešenih prošenj za mednarodno zašito v postopkih na prvi stopnji, kakor jo je izračunal Eurostat na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov o vseh prvostopenjskih odločitvah, ki so bile na ravni Unije sprejete v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito. Po eni strani bi bilo treba s tem pragom v čim večji možni meri zagotoviti, da lahko vsi prosilci, ki bodo najverjetneje potrebovali mednarodno zaščito, neomejeno in hitro uveljavijo svoje pravice do zaščite v državi članici, v katero bodo premeščeni. Po drugi strani bi se v največji možni meri preprečilo, da bi bili prosilci, katerih prošnje bodo verjetno zavrnjene, premeščeni v drugo državo članico in bi se s tem neupravičeno podaljšalo njihovo bivanje v Uniji. Glede na podatke Eurostata o odločitvah, ki so bile leta 2014 sprejete v postopkih na prvi stopnji, bi bilo v treba v tem sklepu uporabiti prag 75 %, ki ustreza ravni odločitev, ki so bile navedenega leta sprejete v zvezi s prošnjami Sircev in Eritrejcev. Da bi upoštevali spreminjanje migracijskih tokov, bi bilo treba vsako četrtletje oceniti ciljno skupino upravičencev za premestitev.
Sprememba 13
Predlog sklepa
Uvodna izjava 19
(19)   Namen začasnih ukrepov je ublažiti občuten pritisk na azilna sistema Italije in Grčije, zlasti s premestitvijo pomembnega števila prosilcev, ki bodo na njuni ozemlji prispeli po dnevu začetka uporabe tega sklepa in bodo nedvomno potrebovali mednarodno zaščito. Glede na skupno število državljanov tretjih držav, ki so leta 2014 nezakonito vstopili v Italijo in Grčijo, ter ob upoštevanju števila tistih, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba iz Italije in Grčije premestiti skupaj 40 000 prosilcev, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. To število ustreza približno 40 % skupnega števila državljanov tretjih držav, ki so leta 2014 nezakonito vstopili v Italijo in Grčijo ter nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. Ukrep premestitve, ki se predlaga v tem sklepu, torej pomeni pravično delitev bremena med Italijo in Grčijo na eni strani ter drugimi državami članicami na drugi. Ob upoštevanju ustreznih skupnih podatkov za leto 2014 in prvo četrtletje leta 2015 za Italijo in Grčijo bi bilo treba iz Italije premestiti 60 % tovrstnih prosilcev, iz Grčije pa 40 %.
(19)   Namen začasnih nujnih ukrepov je vzpostaviti pošten in pravičen mehanizem premestitve in ublažiti občuten pritisk na azilna sistema Italije in Grčije, zlasti s premestitvijo pomembnega števila prosilcev, ki bodo na njuni ozemlji prispeli po dnevu začetka uporabe tega sklepa in bodo nedvomno potrebovali mednarodno zaščito. Glede na skupno število državljanov tretjih držav, ki so leta 2014 nezakonito vstopili v Italijo in Grčijo, ter ob upoštevanju števila tistih, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba iz Italije in Grčije premestiti skupaj 40 000 prosilcev, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. To število ustreza približno 40 % skupnega števila državljanov tretjih držav, ki so leta 2014 nezakonito vstopili v Italijo in Grčijo ter nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. Ukrep premestitve, ki se predlaga v tem sklepu, torej pomeni pravično delitev odgovornosti med Italijo in Grčijo na eni strani ter drugimi državami članicami na drugi. Ob upoštevanju ustreznih skupnih podatkov za leto 2014 in prvo četrtletje leta 2015 za Italijo in Grčijo bi bilo treba iz Italije premestiti 60 % tovrstnih prosilcev, iz Grčije pa 40 %. Komisija bi morala v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti tega sklepa na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov oceniti, kolikšen delež oseb je treba premestiti iz Italije in Grčije, in ta delež prilagoditi spreminjajočim se tokovom beguncev. Mehanizem nujnih premestitev ni rešitev za dolgoročne izzive zaradi pritiska na azilne sisteme na zunanjih mejah Unije, temveč je bolj preizkusni primer za prihodnji zakonodajni predlog o stalni shemi nujnih premestitev na podlagi člena 78(2) Pogodbe in je zato zaenkrat omejen na 40 000 prosilcev. Vseeno bi bilo treba preučiti možnost, da bi se število mest za premestitve po potrebi dodatno povečalo, saj bi se tako prilagodili hitro spreminjajočim se tokovom beguncev in trendom v času uporabe tega sklepa. Vsak predlog o stalnem mehanizmu nujnih premestitev mora temeljiti na občutnejšem prispevku k solidarnosti in delitvi odgovornosti med državami članicami, vključno s precejšnjim povečanjem števila razpoložljivih mest za premestitve zaradi prilagoditve hitro spreminjajočim se migracijskim tokovom in trendom. Mehanizem bi moral biti osnovan na jasno opredeljenih merilih, vključno z upoštevanjem nenadnega pritoka državljanov tretjih držav in izjemnega pritiska na azilne sisteme, da se bo lahko sprožil na podlagi preglednih in objektivnih kazalnikov.
Sprememba 14
Predlog sklepa
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)  Komisija bi morala pri pripravi stalnega mehanizma za premestitve v skladu s členom 78(2) Pogodbe ozemlje države članice vključiti kot merilo za določanje ključa za porazdelitev migrantov.
Sprememba 15
Predlog sklepa
Uvodna izjava 21
(21)  Sklad za azil, migracije in vključevanje, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta1, finančno podpira ukrepe za delitev bremena, o katerih se dogovorijo države članice, in je odprt za nove pobude na tem področju. V členu 7(2) Uredbe (EU) št. 516/2014 je določena možnost, da države članice izvedejo ukrepe v zvezi s premestitvijo prosilcev za mednarodno zaščito v okviru svojih nacionalnih programov, člen 18 Uredbe (EU) št. 516/2014 pa določa možnost plačila pavšalnega zneska 6 000 EUR za premestitev vsakega upravičenca do mednarodne zaščite v drugo državo članico.
(21)   Sklad za azil, migracije in vključevanje, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta1, finančno podpira ukrepe za pravično delitev odgovornosti, o katerih se dogovorijo države članice, in je odprt za nove pobude na tem področju. V členu 7(2) Uredbe (EU) št. 516/2014 je določena možnost, da države članice izvedejo ukrepe v zvezi s premestitvijo prosilcev za mednarodno zaščito v okviru svojih nacionalnih programov, člen 18 Uredbe (EU) št. 516/2014 pa določa možnost plačila pavšalnega zneska 6 000 EUR za premestitev vsakega upravičenca do mednarodne zaščite v drugo državo članico.
______________
___________________
Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).
Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).
Sprememba 16
Predlog sklepa
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)  Komisija bi morala nadzorovati porabo zneska v višini 6 000 EUR za premestitev posameznega prosilca.
Sprememba 17
Predlog sklepa
Uvodna izjava 25
(25)   Pri odločanju, katere prosilce, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba premestiti iz Italije in Grčije, bi bilo treba dati prednost ranljivim prosilcem v smislu člena 22 Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta10. Pri tem bi se morale prednostno upoštevati posebne potrebe prosilcev, vključno s potrebami, povezanimi z zdravjem. Korist otroka bi morala biti vedno najpomembnejše vodilo.
(25)   Pri odločanju, katere prosilce, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba premestiti iz Italije in Grčije, bi bilo treba dati prednost ranljivim prosilcem v smislu členov 21 in 22 Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta10 (pri tem pa še posebno pozornost nameniti mladoletnikom brez spremstva). Zaradi upoštevanja posebnega položaja ranljivih oseb morajo države članice v skladu z Direktivo 2013/33/EU in Direktivo 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta10 posamično oceniti ranljivost posameznikov glede na njihove posebne potrebe glede sprejema in postopkovne potrebe. Države članice morajo torej dejavno ukrepati in oceniti posamezne potrebe prosilcev za azil ter se ne smejo zanašati zgolj na njihovo samoopredelitev, da bodo učinkovito zagotavljale njihove pravice na podlagi prava Unije. Pri tem bi se morale prednostno upoštevati posebne potrebe prosilcev, vključno s potrebami, povezanimi z zdravjem. Korist otroka bi morala biti vedno najpomembnejše vodilo v vseh postopkih, uvedenih na podlagi tega sklepa, poleg tega pa nikoli ne bi smela biti ogrožena glavna načela, ki jih je določilo Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 6. junija 2013 v zadevi C-648/111b.
______________
___________________
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).
1a Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).
1b Sodba Sodišča Evropske unije z dne 6. junija 2013, MA in drugi, C-648/11, ECLI:EU:C:2013:367.
Sprememba 18
Predlog sklepa
Uvodna izjava 26
(26)   Poleg tega bi bilo treba pri določanju države članice, ki bo država premestitve, upoštevati zlasti posebne kvalifikacije zadevnih prosilcev, kot je znanje jezikov, da bi se olajšala njihova vključitev v državi članice premestitve. Kar zadeva najbolj ranljive prosilce, bi bilo treba upoštevati zmogljivosti države članice premestitve, da tovrstnim prosilcem zagotovi ustrezno pomoč.
(26)   Poleg tega bi bilo treba pri določanju države članice, ki bo država premestitve, upoštevati zlasti preference in posebne kvalifikacije zadevnih prosilcev, kot so znanje jezikov, družinske vezi, širše od opredelitve družinskih članov v Uredbi (EU) št. 604/2013, socialne odnose, kulturne vezi, predhodno bivanje v državi članici, predhodni študij in predhodne delovne izkušnje v podjetju ali organizaciji določene države članice, da bi se olajšala njihova vključitev v državi članici premestitve, pa tudi posebne kvalifikacije, ki bi lahko bile pomembne za vključitev prosilcev na trg dela v državi članici premestitve. Zato bi morale države članice pospešiti učinkovito priznavanje diplom, kvalifikacij in spretnosti prosilcev. Polega tega lahko države članice prosilce obvestijo o priložnostih na trgu dela. Kar zadeva najbolj ranljive prosilce, bi bilo treba upoštevati zmogljivosti države članice premestitve, da tovrstnim prosilcem zagotovi ustrezno pomoč. Četudi prosilci nimajo pravice izbirati države članice svoje premestitve, bi bilo treba v čim večji meri upoštevati njihove potrebe, preference in posebne kvalifikacije.
Sprememba 19
Predlog sklepa
Uvodna izjava 26 a (novo)
(26a)  Na podlagi izkušenj, pridobljenih v okviru pilotnega projekta o premestitvah z Malte (EUREMA), bi bilo treba v čim večji možni meri upoštevati pričakovanja in preference. Na začetku bi morali imeti prosilci možnost izraziti svojo preferenco. Med državami članicami naj bi pet držav razvrstili po prednostnem vrstnem redu ter svoje preference utemeljili z dejavniki, kot so družinske in socialne vezi ter kulturne vezi, denimo znanje jezika, predhodno bivanje, predhodni študij in predhodne delovne izkušnje. To bi bilo treba opraviti med začetno obravnavo. Nato bi bilo treba o izbiri prosilcev obvestiti ustrezne države članice, ki bi morale nato imeti možnost, da navedejo svoje preference glede prosilcev, ki so izrazili svojo preferenco za zadevno državo članico. Države članice bi morale svoje preference utemeljiti z vidiki, kot so družinske, socialne in kulturne vezi. Uradniki za zvezo, ki jih imenujejo države članice, bi lahko postopek olajšali tako, da bi opravili razgovore z ustreznimi prosilci. Prosilci bi morali imeti tudi možnost, da se posvetujejo z drugimi akterji, kot so nevladne organizacije, visoki komisar Združenih narodov za begunce in Mednarodna organizacija za migracije. Nazadnje bi morali Italija in Grčija ob podpori Evropskega azilnega podpornega urada sprejeti odločitev o premestitvi posameznih prosilcev v določene države članice in pri tem v čim večji meri upoštevati preference. Z visokim komisarjem Združenih narodov za begunce bi se bilo treba posvetovati o najboljši praksi, ki so jo razvili za preselitev, vključno z upoštevanjem preferenc in posebnih kvalifikacij.
Sprememba 20
Predlog sklepa
Uvodna izjava 26 b (novo)
(26b)  V celotnem postopku premestitve bi bilo treba v celoti upoštevati načelo nediskriminacije iz člena 10 Pogodbe. Diskriminacija na podlagi spola, starosti, etnične pripadnosti, invalidnosti in vere pomeni očitno kršitev Pogodbe.
Sprememba 21
Predlog sklepa
Uvodna izjava 28
(28)   Pravni in postopkovni zaščitni ukrepi iz Uredbe (EU) št. 604/2013 se še naprej uporabljajo v zvezi s prosilci, za katere se uporablja ta sklep. Poleg tega bi morali biti prosilci obveščeni o postopku premestitve iz tega sklepa in seznanjeni z odločitvijo o premestitvi. Ker prosilec v skladu s pravom EU nima pravice izbrati države članice, ki bo odgovorna za obravnavo njegove prošnje, bi se lahko na pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev o premestitvi, ki je določena v Uredbi (EU) št. 604/2013, skliceval samo, kadar uveljavlja svoje temeljne pravice.
(28)   Pravni in postopkovni zaščitni ukrepi iz Uredbe (EU) št. 604/2013 se še naprej uporabljajo v zvezi s prosilci, za katere se uporablja ta sklep. Poleg tega bi morali biti prosilci obveščeni o postopku premestitve iz tega sklepa in seznanjeni z odločitvijo o premestitvi. Prosilec bi moral imeti pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev o premestitvi, ki je določena v Uredbi (EU) št. 604/2013 in členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Sprememba 22
Predlog sklepa
Uvodna izjava 30
(30)   Sprejeti bi bilo treba ukrepe za preprečevanje sekundarnega gibanja premeščenih oseb iz države članice premestitve v druge države članice. Zlasti bi bilo treba prosilce seznaniti s posledicami nadaljnjega premikanja znotraj EU in dejstvom, da se jim pravice iz naslova mednarodne zaščite, ki jim jo prizna država članica premestitve, načeloma priznajo samo v tej državi članici.
(30)   Sprejeti bi bilo treba ukrepe za preprečevanje sekundarnega gibanja premeščenih oseb iz države članice premestitve v druge države članice. Upoštevanje preferenc prosilcev v čim večji meri, tudi družinskih vezi, ki presegajo določbe o družini v Uredbi (EU) št. 604/2013, ter socialnih in kulturnih vezi, je preprost ukrep, da prosilci razvijejo občutek pripadnosti do države članice premestitve. Prosilcem bi bilo treba v jeziku, ki ga razumejo ali se upravičeno domneva, da ga razumejo, zagotoviti vse potrebne informacije o namembni državi in, v primeru, da njihove preference ni bilo mogoče upoštevati v celoti, razlogih za to. Da bi poleg tega preprečili sekundarne premike prosilcev, bi jih bilo treba seznaniti s posledicami nadaljnjega premikanja znotraj EU, kot je določeno v členu 4 Uredbe (EU) št. 604/2013, in dejstvom, da se jim pravice iz naslova mednarodne zaščite, ki jim jo prizna država članica premestitve, načeloma priznajo samo v tej državi članici.
Sprememba 23
Predlog sklepa
Uvodna izjava 30 a (novo)
(30a)  Soglasje prosilcev ali upravičencev do mednarodne zaščite za premestitev je uveljavljeno načelo v sekundarni zakonodaji Unije, zapisano v členu 7(2) Uredbe (EU) št. 516/2014 ter po analogiji v členu 5 Uredbe (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta1a in členu 17(2) Uredbe (EU) št. 604/2013, poleg tega so na podlagi člena 78(3) Pogodbe odstopanja od prava Unije možna le pod zelo omejenimi pogoji. Zagotoviti je treba učinkovito izvajanje mehanizma nujnih premestitev, pri čemer je za preprečitev sekundarnih premikov zlasti pomembno soglasje, zato bi ga bilo treba načeloma pridobiti pred premestitvijo. Kadar oseba ne da soglasja, se je načeloma ne bi smelo premestiti, temveč bi bilo treba to možnost ponuditi drugi osebi.
_________
1a Uredba (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada (UL L 132, 29.5.2010, str. 11).
Sprememba 24
Predlog sklepa
Člen 1
Ta sklep določa začasne ukrepe na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije, da bi se jima omogočilo obvladovanje izrednih razmer, ki so posledica nenadnega prihoda državljanov tretjih držav na njuni ozemlji.
Ta sklep določa zavezujoče začasne nujne ukrepe na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije, da bi se jima omogočilo obvladovanje izrednih razmer, ki so posledica nenadnega prihoda državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva na njuni ozemlji.
Sprememba 25
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 1 – točka b
(b)   „prosilec“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je vložila prošnjo za mednarodno zaščito, v zvezi s katero še ni bila sprejeta dokončna odločitev;
(b)   „prosilec“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je vložila prošnjo za mednarodno zaščito, v zvezi s katero še ni bila sprejeta dokončna odločitev, kot je navedeno v členu 2(i) Direktive 2011/95/EU;
Sprememba 26
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 1 – točka d
(d)   „družinski člani“ pomenijo družinske člane v smislu člena 2(g) Uredbe (EU) No 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
(d)   „bližnji sorodniki“ pomenijo zakonca, otroke, starše, osebe, ki uresničujejo starševske pravice, stare starše in vnuke;
(Horizontalni predlog spremembe. Velja za celotno besedilo predloga Komisije.)
Sprememba 27
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)  „preferenca“ pomeni preferenco, ki jo je prosilec izrazil glede neke države članice, ali preferenco, ki jo je država članica izrazila glede posameznega prosilca, podprto z dejavniki, kot so družinske vezi poleg opredelitve družinskih članov kot so opredeljeni v členu 2(g) Uredbe (EU) št. 604/2013, socialne vezi, kot so vezi etničnih in kulturnih skupnosti, in kulturne vezi s preferenčno državo članico, kot so znanje jezika, predhodno bivanje v državi članici ali predhodni študij ali delovno razmerje v podjetju ali organizaciji te države članice.
Sprememba 28
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Glede na spreminjajočo se naravo migracijskih tokov bi bilo treba vsako četrtletje oceniti ciljno skupino upravičencev do premestitve.
Sprememba 47
Predlog sklepa
Člen 4
-1. Za ublažitev precejšnjega pritiska na azilna sistema Italije in Grčije in tudi kot preizkusni primer za prihodnji zakonodajni predlog o stalni shemi nujnih premestitev na podlagi člena 78(2) Pogodbe se iz Italije in Grčije sprva premesti skupno 110 000 prosilcev. Nato se preuči možnost povečanja tega števila zaradi prilagoditve hitro spreminjajočim se tokovom beguncev in trendom v času uporabe tega sklepa.
1.  24 000 prosilcev se premesti iz Italije na ozemlja drugih držav članic, kakor je določeno v Prilogi I.
1.  Sprva se iz Italije na ozemlja drugih držav članic premesti 40 000 prosilcev;
2.   16 000 prosilcev se premesti iz Grčije na ozemlja drugih držav članic, kakor je določeno v Prilogi II.
2.  Sprva se iz Grčije na ozemlja drugih držav članic premesti 70 000 prosilcev;
2a.  Komisija v [šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti tega sklepa] na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov agencije Frontex oceni posamezna deleža oseb, ki jih je treba premestiti iz Italije in Grčije, in ju prilagodi spreminjajočim se tokovom beguncev.
Sprememba 30
Predlog sklepa
Člen 4 a (novo)
Člen 4a
Soglasje
Načeloma bi bilo treba od prosilca pridobiti soglasje za premestitev.
Sprememba 31
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek 2
2.   Italija in Grčija v obdobju uporabe tega sklepa s podporo Evropskega azilnega podpornega urada in po potrebi uradnikov za zvezo držav članic iz odstavka 8 v rednih časovnih presledkih določita posamezne prosilce, ki bodo premeščeni v druge države članice, ter kontaktnim točkam teh držav članic in Evropskemu azilnemu podpornemu uradu sporočita število prosilcev, ki jih je mogoče premestiti. Prednost pri tem imajo ranljivi prosilci v smislu člena 22 Direktive 2013/33/EU.
2.   Italija in Grčija v obdobju uporabe tega sklepa s podporo Evropskega azilnega podpornega urada in ustreznih drugih agencij v rednih časovnih presledkih določita posamezne prosilce, ki bodo premeščeni v druge države članice, ter kontaktnim točkam teh držav članic in Evropskemu azilnemu podpornemu uradu sporočita število prosilcev, ki jih je mogoče premestiti. Prednost pri tem imajo ranljivi prosilci v smislu členov 21 in 22 Direktive 2013/33/EU, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti mladoletnikom brez spremstva.
Sprememba 32
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek 3
3.   Države članice čim prej po prejetju informacij iz odstavka 2 sporočijo število prosilcev, ki se lahko takoj premestijo na njihovo ozemlje, in morebitne druge relevantne informacije, pri čemer upoštevajo ciljni števili, ki sta zanje določeni v Prilogi I in Prilogi II.
3.   Države članice čim prej po prejetju informacij iz odstavka 2 zagotovijo informacije o razpoložljivih zmožnostih za sprejem migrantov in sporočijo število prosilcev, ki se lahko takoj premestijo na njihovo ozemlje, in morebitne druge relevantne informacije, pri čemer upoštevajo ciljni števili, ki sta zanje določeni v Prilogi I in Prilogi II.
Sprememba 33
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Italija in Grčija ob podpori Evropskega azilnega podpornega urada prosilcem zagotovita informacije o državi članici, ki je vključena v nujno premestitev, in sicer v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se upravičeno domneva, da ga razumejo. Prosilci imajo tudi dostop do informacij, ki jih zagotavljajo drugi akterji, kot so nevladne organizacije, Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce in Mednarodna organizacija za migracije. Med začetno obravnavo se prosilce prosi, naj države članice razvrstijo po prednostnem vrstnem redu in utemeljijo svojo preferenco.
Spremembi 34 in 48
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek 5
5.   Prosilci, za katere se v skladu z obveznostmi iz člena 9 Uredbe (EU) št. 603/2013 zahteva odvzem prstnih odtisov, so lahko premeščeni le, če so bili njihovi prstni odtisi odvzeti.
5.   Prosilci, za katere se v skladu z obveznostmi iz člena 9 Uredbe (EU) št. 603/2013 zahteva odvzem in posredovanje prstnih odtisov, so lahko premeščeni le, če so bili njihovi prstni odtisi odvzeti ob popolnem spoštovanju njihovih temeljnih pravic in brez uporabe prisile ali ukrepov pridržanja.
Sprememba 35
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek 8
8.  Države članice lahko za izvajanje vseh vidikov postopka premestitve iz tega člena v Italijo in Grčijo napotijo uradnike za zvezo.
črtano
Sprememba 36
Predlog sklepa
Člen 6 – odstavek 4
4.   Italija in Grčija po sprejetju odločitve o premestitvi prosilca in pred dejansko premestitvijo zadevno osebo pisno seznanita z odločitvijo o njeni premestitvi. V odločitvi je navedena država članica premestitve.
4.   Italija in Grčija po sprejetju odločitve o premestitvi prosilca in pred dejansko premestitvijo ob pomoči Evropskega azilnega podpornega urada in drugih akterjev, kot so uradniki za zvezo, če so na voljo, zadevno osebo na razumljiv način in v jeziku, ki ga razume ali se upravičeno domneva, da ga razume, obvestita o državi premestitve ali, če preferenca prosilca ni bila upoštevana, o razlogih za to odločitev. Italija in Grčija zadevno osebo tudi pisno seznanita z odločitvijo o njeni premestitvi. V odločitvi je navedena država članica premestitve.
Sprememba 37
Predlog sklepa
Člen 7 – odstavek 1 – točka b
(b)   začetno obravnavo prošenj;
(b)   začetno obravnavo prošenj, vključno z ugotavljanjem ranljivosti in preferenc, za namene določanja potencialnih prosilcev za premestitev in pregled prosilcev, vključno z ugotavljanjem natančne identitete, odvzemom prstnih odtisov in registracijo prošenj za mednarodno zaščito;
Sprememba 38
Predlog sklepa
Člen 7 – odstavek 1 – točka d
(d)   izvedbo premestitve prosilcev v državo članico premestitve.
(d)   izvedbo premestitve prosilcev v državo članico premestitve. Stroški premestitve v državo članico premestitve ne bi smeli biti dodatna obremenitev za Grčijo in Italijo.
Sprememba 39
Predlog sklepa
Člen 8 – odstavek 2
2.   Če Italija ali Grčija ne izpolni obveznosti iz odstavka 1, se lahko Komisija odloči zamrzniti uporabo tega sklepa v zvezi z zadevno državo članico za obdobje do treh mesecev. Komisija lahko takšno zamrznitev podaljša največ enkrat za dodatno obdobje do treh mesecev.
2.   Če Italija ali Grčija ne izpolni obveznosti iz odstavka 1, se lahko Komisija odloči, da po tem, ko zadevni državi članici omogoči predstavitev njenega stališča, sklene, da zamrzne uporabo tega sklepa v zvezi z zadevno državo članico za obdobje do treh mesecev. Komisija lahko takšno zamrznitev podaljša največ enkrat za dodatno obdobje do treh mesecev.
Sprememba 40
Predlog sklepa
Člen 9
Če bi v državi članici premestitve zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav nastale izredne razmere, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v korist zadevne države članice v skladu s členom 78(3) Pogodbe. Takšni ukrepi lahko po potrebi vključujejo zamrznitev obveznosti zadevne države članice, ki so ji naložene s tem sklepom.
Če bi v državi članici premestitve zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav nastale izredne razmere, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v korist zadevne države članice v skladu s členom 78(3) Pogodbe. Takšni ukrepi lahko po potrebi tudi vključujejo zamrznitev obveznosti zadevne države članice, ki so ji naložene s tem sklepom.
Sprememba 41
Predlog sklepa
Člen 11
Italija in Grčija vsake tri mesece poročata Svetu in Komisiji o izvajanju tega sklepa, vključno z izvajanjem časovnih načrtov iz člena 8.
Italija in Grčija vsake tri mesece poročata Svetu in Komisiji o izvajanju tega sklepa in ustrezni uporabi sredstev, prejetih na podlagi tega sklepa, vključno z izvajanjem časovnih načrtov iz člena 8.
Sprememba 42
Predlog sklepa
Člen 11 a (novo)
Člen 11a
Ocena
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do julija 2016 predloži vmesno oceno uporabe tega sklepa in po potrebi tudi zaradi napovedanega preverjanja ustreznosti dublinskega sistema predlaga vsa potrebna priporočila za stalni mehanizem premestitev.
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do …* predloži končno poročilo o oceni uporabe tega sklepa.
Države članice Komisiji pravočasno posredujejo vse ustrezne informacije za pripravo tega poročila.
____________
* UL: prosimo, vstavite datum: 30 mesecev po dnevu začetka veljavnosti tega sklepa.
Sprememba 43
Predlog sklepa
Priloga II a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Priloga IIa

Postopek premestitve

Postopek, kot je predviden v predlogu Komisije; dodatni postopkovni koraki, ki jih je vključil Parlament, so podčrtani

1 – Začetna obravnava oseb, ki prosijo za mednarodno zaščito

–  Opredelitev oseb, za katere je (ali bi morala biti) po dublinski uredbi odgovorna druga država članica

→ Premestitve po dublinski uredbi

–  Opredelitev ranljivih prosilcev

–  Opredelitev bližnjih sorodnikov za skupno premestitev

–  Ugotavljanje preferenc prosilcev za določene države članice

2 – Izbor prosilcev za premestitev

–  Italija/Grčija določita prosilce, ki se premestijo.

–  Države članice obvestita o potrebnem številu mest ter o preferencah prosilcev.

3 – Vključitev držav članic

–  Države članice obvestijo Italijo/Grčijo o številu razpoložljivih mest za premestitev.

–  Uradniki za zvezo lahko opravijo razgovore s prosilci, ki so izrazili preferenco za njihovo državo članico.

–  Države članice navedejo svoje preference glede prosilcev.

4 – Odločitev o premestitvi

–  Italija/Grčija se odločita, kateri prosilec bo premeščen v katero državo članico, tako da upoštevata preference prosilcev in držav članic.

5 – Informacije in soglasje

–  Prosilci so izčrpno obveščeni o državi članici svoje premestitve

–  Načeloma dajo soglasje za premestitev v to državo članico.

6 – Prevoz

Prevoz prosilcev v državo članico premestitve v enem mesecu

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Zaradi potrebe po takojšnjem sprejetju ukrepov v korist držav članic, ki so se zaradi nenadnega pritoka državljanov iz tretjih držav znašle v izrednih razmerah, se Evropski parlament strinja s pravno podlago, členom 78(3) PDEU, ki jo je Komisija predlagala za sklep Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije. Vendar Evropski parlament pristaja na člen 78(3) PDEU kot pravno podlago zgolj kot nujni ukrep, ki mu bo sledil pravi zakonodajni predlog, v katerem bodo strukturno obravnavane vse prihodnje izredne razmere. Vztraja, da sta pravilna pravna podlaga člen 78(2) PDEU, na podlagi katerega je treba ukrepe, s katerimi se določa, katera država članica je pristojna za obravnavo vloge za mednarodno zaščito, sprejemati po rednem zakonodajnem postopku, in drugi stavek člena 80 PDEU, katerega določbe uresničujejo načelo solidarnosti, kot je izraženo v prvem stavku člena 80. Evropski parlament tudi poudarja, da sprejetje tega sklepa nikakor ne posega v vrsto pravnih podlag, ki bodo sozakonodajalcu na voljo v prihodnje, zlasti glede člena 78 skupaj s členom 80 PDEU. Evropski parlament poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 predloži zakonodajni predlog o stalnem sistemu premestitev na podlagi člena 78(2) in člena 80, kot je napovedala v svoji Evropski agendi o migracijah. Evropski parlament si pridržuje pravico do priprave zakonodajnega samoiniciativnega poročila, če Komisija ne bo pravočasno predložila takega zakonodajnega predloga.


Mestna razsežnost politik EU
PDF 451kWORD 118k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o mestni razsežnosti politik EU (2014/2213(INI))
P8_TA(2015)0307A8-0218/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti njenega naslova XVIII,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2011 o evropski mestni agendi in njeni prihodnosti v kohezijski politiki(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o spremljanju izvajanja Teritorialne agende in Leipziške listine: Evropskemu akcijskemu programu za prostorski razvoj in ozemeljsko kohezijo naproti(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. julija 2014 o mestni razsežnosti politik EU – glavne značilnosti agende EU za mesta (COM(2014)0490),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. junija 2014 o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti (COM(2014)0368),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom "Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. julija 2012 z naslovom "Pametna mesta in skupnosti – Evropska partnerstva za inovacije" (C(2012)4701),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 1998 o trajnostnem razvoju urbanih območij v Evropski uniji: okvir za ukrepanje (COM(1998)0605),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 1997 z naslovom "K agendi urbanih območij v Evropski uniji" (COM(1997)0197),

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji iz julija 2014 z naslovom "Naložbe za delovna mesta in rast – Spodbujanje razvoja in dobrega upravljanja regij in mest v EU",

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom "Cities of tomorrow: Investing in Europe " (Mesta prihodnosti: vlaganje v Evropo), Bruselj, 17. in 18. februar 2014,

–  ob upoštevanju poročila Komisije iz leta 2014 z naslovom "Digital Futures – a journey into 2050 visions and policy challenges, cities, villages and communities" (Digitalne prihodnosti – potovanje v vizije in politične izzive v letu 2050) in teme mesta, vasi in skupnosti iz tega poročila,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom "Cities of tomorrow: Challenges, visions, ways forward" (Mesta prihodnosti: izzivi, vizije, poti naprej), Bruselj, oktober 2011,

–  ob upoštevanju ministrske izjave o agendi EU za mesta, ki so jo ministri EU, pristojni za teritorialno kohezijo in urbana vprašanja, 10. junija 2015 sprejeli na neformalnem srečanju v Rigi,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta, sprejetih 19. novembra 2014 v Bruslju, o šestem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: naložbe za delovna mesta in rast,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva, sprejetih 24. in 25. aprila 2014 v Atenah na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za kohezijsko politiko,

–  ob upoštevanju sklepov poljskega predsedstva o ozemeljski razsežnosti politik EU in prihodnji kohezijski politiki, sprejetih 24. in 25. novembra 2011 v Poznanu na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za kohezijsko politiko EU, teritorialni razvoj in razvoj mest,

–  ob upoštevanju Teritorialne agende Evropske unije 2020, sprejete 19. maja 2011 v mestu Gödöllő na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za prostorsko načrtovanje in teritorialni razvoj,

–  ob upoštevanju izjave iz Toleda, sprejete 22. junija 2010 v Toledu na neformalnem zasedanju Sveta ministrov, pristojnih za razvoj mest,

–  ob upoštevanju Leipziške listine o evropskih mestih, ki je bila sprejeta 24. in 25. maja 2007 v Leipzigu na neformalnem zasedanju Sveta ministrov, pristojnih za razvoj mest,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 25. junija 2014 z naslovom Na poti k celostni agendi urbanih območij v EU,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. aprila 2015 o sporočilu Komisije z naslovom "Mestna razsežnost politik EU – glavne značilnosti agende EU za mesta" (COM(2014)0490),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0218/2015),

A.  ker je v letu 2014 polovica svetovnega prebivalstva(6) in 72 % evropskega prebivalstva živelo na mestnih območjih(7), do leta 2050 pa bo na mestnih območjih živelo skoraj 80 % svetovnega prebivalstva(8);

B.  ker funkcionalna mestna območja v EU vključujejo edinstvene policentrične strukture, zgrajene okrog velikih, srednje velikih in majhnih mest in okoliških območij, torej presegajo tradicionalne upravne meje in zajemajo različna ozemlja, ki jih povezujejo skupni gospodarski, socialni, okoljski in demografski izzivi;

C.  ker velika in majhna mesta ter funkcionalna mestna območja, kot so velemestna območja, niso pomembna zgolj v okviru participativne demokracije, temveč so tudi ključni gospodarski steber in gonilo ustvarjanja delovnih mest za EU, saj inovacije in nove gospodarske dejavnosti pogosto izvirajo v mestih; ker so zato pomemben adut EU v njenih odnosih z drugimi deli sveta, hkrati pa so tudi ključna območja, kjer je treba odpraviti ovire za rast in zaposlovanje ter obravnavati socialno izključenost (na primer slabo usposobljenih mladih s trga dela), pomanjkanje dostopnosti in okoljsko degradacijo;

D.  ker so velika in majhna mesta, funkcionalna mestna območja in regije odgovorni za največji delež porabe energije in emisij toplogrednih plinov v EU; ker imajo po drugi strani ključno vlogo pri doseganju večje energetske učinkovitosti in samozadostnosti ter pri oblikovanju novih pobud (kot so nove oblike gospodarske dejavnosti) za spodbujanje mobilnosti v mestih ter konkurenčnih, okolju prijaznih prevoznih sistemov, kar spodbuja rast, zaposlovanje, socialno in teritorialno kohezijo, zdravje, varnost in zaščito;

E.  ker se v nekaterih mestih soočajo s starajočim se prebivalstvom in z zmanjševanjem števila prebivalcev ter s težavami zaradi obsega zmogljivosti in javnih storitev, ki jih zagotavljajo, medtem ko v drugih število prebivalcev narašča, s čimer se povečuje pritisk na obstoječe zmogljivosti in javne storitve (na primer izobraževanje) ter se zaostrujejo druge težave, kot so brezposelnost (mladih), socialna izključenost, prometni zastoji, širjenje mestnih območij in onesnaženost, ki znatno povečajo čas za pot na delo in z dela in zmanjšujejo kakovost življenja mnogih Evropejcev;

F.  ker je nekatere glavne izzive, s katerimi se soočajo mesta in ki so povezani z gospodarskim in socialnim razvojem, podnebnimi spremembami, prometom in demografskimi spremembami, mogoče obravnavati le v okviru partnerstev med mesti in okoliškimi območji; ker se je zaradi razširitve medsebojno povezanih področjih iz zadnjih let, ki je posledica razvoja na področju prometa in zlasti komunikacij, pojavila potreba po razvoju instrumentov za spodbujanje povezljivosti;

G.  ker pobude evropske politike neposredno ali posredno vplivajo na trajnostni razvoj mest in mestne politike;

H.  ker se okrog 70 % evropskih politik in zakonodaje izvaja na lokalni in regionalni ravni;

I.  ker bi morali na ravni EU zagotoviti večjo usklajenost različnih političnih pobud in subvencijskih programov EU, tako da bi v celoti izkoristili skupni strateški okvir (naslov II, poglavje I, člen 10 Uredbe (EU) št. 1303/2013 – uredbe o skupnih določbah) ter z boljšim političnim usklajevanjem med in z deležniki in ravnmi upravljanja, saj sektorski pristop politike EU lahko vodi do politik in zakonodaje, ki bodo morda manj ugodne za funkcionalna mestna območja;

J.  ker je Komisija leta 1997 objavila sporočilo o urbani agendi za EU(9), o vlogi evropskih mest pri oblikovanju politike EU pa se še vedno razpravlja;

K.  ker je Parlament v preteklosti podprl predlog Komisije, da pripravi urbano agendo kot okvir za prihodnjo mestno politiko na evropski ravni;

L.  ker so načelo subsidiarnosti, kot je opredeljeno v PDEU, načelo upravljanja na več ravneh, ki temelji na usklajenem ukrepanju EU, držav članic ter regionalnih in lokalnih organov, in načelo partnerstva nadvse pomembni elementi za pravilno izvajanje vseh politik EU in ker bi bilo treba temu primerno okrepiti vključevanje virov in pristojnosti lokalnih in regionalnih organov;

M.  ker uredba o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) (Uredba (EU) št. 1301/2013) krepi mestno razsežnost evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) z dodelitvijo vsaj 5 % njegove finančne podpore za celostne ukrepe za trajnostni razvoj mest s prenosom upravljavskih nalog na mestne oblasti, zlasti tako da se jim da več odgovornosti za naloge, ki se nanašajo vsaj na izbiro operacij, z oblikovanjem orodij, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, z dodelitvijo posebnega proračuna za inovativne ukrepe, da bi preizkusili nove rešitve v zvezi s trajnostnim razvojem mest, in z vzpostavitvijo mreže za razvoj mest;

N.  ker načelo partnerstva iz uredbe o skupnih določbah (Uredba (EU) št. 1303/2013) in evropski kodeks ravnanja države članice zavezujeta k zgodnji vključitvi mestnih oblasti v proces oblikovanja politike EU;

Mestna razsežnost politik EU

1.  meni, da bi morale biti politike EU majhnim in velikim mestom ter funkcionalnim mestnim območjem v pomoč in jim omogočati, da pokažejo in dosežejo svoj poln potencial kot gonilna sila gospodarske rasti, zaposlovanja, socialnega vključevanja in trajnostnega razvoja; zato meni, da morajo biti ta majhna in velika mesta ter funkcionalna mestna območja tesneje povezana s celim evropskim ciklusom oblikovanja politike;

2.  poziva Komisijo in po potrebi države članice, naj s prilagoditvijo razpoložljivih orodij in v skladu s členom 6 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti predlagajo, kako bi lahko uvedli mehanizem zgodnjega opozarjanja, s pomočjo katerega bi na podnacionalni upravni ravni lahko preučili, ali sta bili upoštevani načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, s čimer bi bila tudi ta raven zgodaj vključena v politične procese, hkrati pa bi to omogočalo tudi dobro utemeljene strategije teritorialnega razvoja in učinkovitejše izvajanje prihodnje zakonodaje;

Celostni evropski mestni agendi naproti

3.  pozdravlja pobudo Komisije za prizadevanja za evropsko mestno agendo; podpira njeno vzpostavitev v obliki skladnega okvira za politike EU z mestno razsežnostjo, katerega namen bi bil bolje povezati urbane rešitve z evropskimi izzivi, bolje povezati sektorske politike in ravni upravljanja, bolj ciljno usmeriti financiranje EU v relevantne urbane izzive in bolje ocenjevati teritorialen učinek sektorskih politik; meni, da bi bilo treba v okviru evropske mestne agende zlasti spodbujati iskanje rešitev za upravljanje, najprimernejših za uspešno soočanje z izzivi in uresničevanje ciljev trajnostnega, gospodarskega in socialno vključujočega razvoja majhnih in velikih mest ter funkcionalnih mestnih območij v Evropi;

4.  priznava, da EU na področju razvoja mest sicer nima izrecnih pristojnosti, vendar cela vrsta pobud EU neposredno/posredno vpliva na majhna in velika mesta ter funkcionalna mestna območja; zato meni, da je dobro razvita in uveljavljena nacionalna in regionalna mestna politika prvi pogoj za evropsko mestno agendo; meni, da bi morala slednja predstavljati strategijo, ki obravnava majhna in velika mesta ter funkcionalna mestna območja v EU in ki bi se dolgoročno razvila v mestno politiko na ravni EU; v zvezi s tem poudarja, da bi moral urbanistični teritorialni razvoj temeljiti na uravnoteženi teritorialni organizaciji s policentrično mestno strukturo v skladu s teritorialno agendo EU 2020;

5.  je prepričan, da bi si morali Komisija, države članice, lokalni organi in drugi deležniki skupaj prizadevati za evropsko mestno agendo, da bi tako prek praktičnega, celostnega, usklajenega, hkrati pa fleksibilnega pristopa v majhnih in velikih mestih ter na funkcionalnih mestnih območjih in skupaj z njimi racionalizirali, uskladili in izvajali politike EU z mestno razsežnostjo in pri tem upoštevali lokalne teritorialne posebnosti in institucionalne strukture posameznih držav članic;

6.  meni, da bi morala biti evropska mestna agenda v celoti skladna s splošnimi cilji in strategijami EU, zlasti s strategijo Evropa 2020, in s cilji teritorialne kohezije; poudarja, da postajajo upravne meje pri obravnavanju razvojnih izzivov na regionalni in lokalni ravni vse manj pomembne; zato meni, da bi morala evropska mestna agenda biti vključujoča in jasno upoštevati raznolikost teritorialnih celot v EU, čezmejne povezave ter povezave med mestom in podeželjem, vključno s storitvami, ki jih funkcionalna mestna območja zagotavljajo okoliškemu podeželju;

7.  poziva Komisijo, naj na podlagi skupnih urbanističnih načel (t.i. urban acquis) in obsežnega posvetovanja z različnimi deležniki, vključno z gospodarskimi in socialnimi partnerji ter organizacijami civilne družbe, predloži sporočilo s podrobnostmi o prihodnji evropski mestni agendi; poziva Komisijo, naj evropsko mestno agendo vključi v svoj letni delovni program;

Vključevanje celostnega pristopa k teritorialnemu razvoju v oblikovanje politike in zakonodajo EU

8.  poziva Komisijo, naj pri zasnovi novih političnih pobud za mestna območja uporabi bolj celosten, lokalno usmerjen teritorialni pristop, da se zagotovi usklajenost in majhnim in velikim mestom ter funkcionalnim mestnim območjem omogoči, da uresničijo cilje strategije Evropa 2020 o pametni, trajnostni in vključujoči rasti, med drugim z izvajanjem celostnega pristopa EU, da bi podprli pametne in trajnostne projekte v evropskih mestih in tako pomagali spodbujati socialni in gospodarski razvoj;

9.  poziva Komisijo, naj kot splošno pravilo uvede oceno teritorialnega učinka na mestno razsežnost in tako zagotovi praktično izvedljivost vseh relevantnih političnih pobud EU na regionalni in lokalni ravni, naj pri pripravi ocen učinka in novih politik (pristop od spodaj navzgor) upošteva prispevek decentraliziranih ravni upravljanja ter naj zagotovi, da bodo vse relevantne sektorske politike EU ustrezno obravnavale izzive, s katerimi se soočajo majhna in velika mesta ter funkcionalna mestna območja; poziva Komisijo, naj se pri oceni teritorialnega učinka osredotoči na naslednje elemente: uravnotežen teritorialni razvoj, teritorialno povezovanje, vidiki upravljanja, regulacija, vidiki izvajanja na lokalni ravni in skladnost z drugimi cilji politike;

10.  poziva Komisijo, naj sistematizira in analizira vse razpoložljive podatke in skupne pojmovne okvire (urban acquis), da bi preprečila podvajanja in nedoslednosti ter zagotovila jasno opredelitev celostnega trajnostnega razvoja mest in tako določila skupne, skladne in pregledne cilje EU na tem področju;

11.  je prepričan, da bi moralo biti za to, da bi mestna območja lahko ocenili točneje kot zgolj na podlagi kazalca BDP, na voljo dovolj podatkov; zato meni, da bi moral Eurostat zagotavljati in zbirati podrobnejše podatke na lokalni ravni in da bi morali nadaljevati z delom v okviru projekta Urban Audit in podobnih raziskav; poziva tudi Komisijo, naj si prizadeva za oblikovanje instrumentov za merjenje napredka in učinka celostne mestne agende na ravni EU;

12.  spodbuja Komisijo, naj skrajša upravne postopke v zvezi z izvajanjem sedanje zakonodaje EU na lokalni ravni ter zagotovi, da bodo pri vseh prihodnjih predpisih temeljito preučene posledice njihovega izvajanja na lokalni ravni;

Mestna razsežnost politike EU – instrumenti in financiranje

13.  opozarja, da so kohezijska politika EU in njeni finančni instrumenti bolje opremljeni za podporo kompleksnim celostnim teritorialnim strategijam za funkcionalna mestna območja prek skupnega strateškega načrtovanja in predpisov; spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo nove instrumente, ki so jim na voljo, kot so celostne teritorialne naložbe, lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ter novi fleksibilni operativni programi, da uspešno podprejo izvajanje načrtov za celostni razvoj mest; spodbuja države članice in Komisijo, naj oblikujejo skladen sklop ustreznih kazalnikov, da bi bolje ocenile mestno razsežnost izvedenih operacij in pobud, financiranih iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

14.  poudarja, da je treba v kar največji meri izkoristiti potencial makroregionalnih strategij za uspešno izvajanje celostnega pristopa za mesta; poziva Komisijo, naj na ustrezen način vključi in poveže vidike evropske mestne agende ter poudari mestno razsežnost v makroregionalnih strategijah EU, ki predstavljajo model za načrtovanje in upravljanje na več ravneh;

15.  obžaluje, da – čeprav ima nova kohezijska politika pravno zavezujoče vidike v zvezi z mesti, zlasti glede vključevanja mest v fazo načrtovanja – mesta in predstavniki mest pri oblikovanju politike dejansko sodelujejo le v majhni meri, in meni, da bi ga bilo mogoče izboljšati z zgodnjo vključitvijo v politične procese, na primer s pomočjo posvetovanj, vrednotenj in izmenjav primerov najboljše prakse in izkušenj; poziva Komisijo in države članice, naj pri izvajanju programov in projektov, ki jih finančno podpira EU, zagotovijo izvajanje načela partnerstva in pri tem upoštevajo tudi Evropski kodeks dobre prakse za partnerstvo (člen 5(3) uredbe o skupnih določbah (Uredba (EU) št. 1303/2013)), posebno pozornost pa namenijo vključevanju velikih in majhnih mest ter funkcionalnih mestnih območij v pripravo in upravljanje programov, tudi na čezmejni ravni;

16.  poziva k večjemu vključevanju majhnih in velikih mest v programe strukturnih in investicijskih skladov; meni, da bi na podlagi izkušenj, pridobljenih v zvezi s tem, lahko oblikovali pomembno politično priporočilo za razvoj kohezijske politike po letu 2020; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preizkusi izvajanje evropske mestne agende na izbranih tematskih področjih, ki odražajo izzive mestnih območij („mestni pilotni projekti“), zlasti tako, da zagotovi medsektorsko usklajenost različnih politik EU, odpravi obstoječa prekrivanja in uporabi model upravljanja na več ravneh ter izvaja ocene teritorialnega učinka; poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o napredku in rezultatih v zvezi s tem;

17.  poziva k večjemu usklajevanju in povezovanju naložbenih politik EU, ki imajo potencial, da zagotovijo trajnosten, celosten in socialno vključujoč razvoj mest; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo regulativni okvir, da ustvarijo sinergije med Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI), programi, ki jih EU sofinancira (kot so LIFE, Obzorje 2020, Inteligentna energija – Evropa ipd.), in skladi kohezijske politike, pa tudi med javnimi (tj. nacionalnimi) naložbami, zasebnim kapitalom in finančnimi instrumenti, da se za vložena sredstva doseže kar največji učinek vzvoda; poudarja, da je treba zagotoviti dopolnjevanje vseh naložbenih politik in večjo sinergijo ter preprečiti dvojno financiranje in prekrivanje;

Nov model upravljanja na več ravneh

18.  opozarja, da sedanji ključni gospodarski, socialni in okoljski izzivi presegajo tradicionalne upravne meje ter da vse večje razlike med upravnimi in teritorialnimi strukturami (sodelovanje med mestnimi in primestnimi območji, med mestom in podeželjem itd.) zahtevajo nove oblike fleksibilnega upravljanja, da se nadaljuje celostni teritorialni razvoj funkcionalnih območij;

19.  meni, da bi morala evropska mestna agenda temeljiti na novi metodi upravljanja na več ravneh, s katero bi lokalno raven lahko tesneje vključili v vse faze političnega ciklusa in s tem politike približali stvarnosti ter prispevali k temu, da se bolje uskladijo s stalnimi spremembami na funkcionalnih mestnih območjih in postanejo bolj odzivne nanje; v zvezi s tem meni, da bi moral Odbor regij kot organ, ki zastopa regionalne in lokalne organe, sodelovati v tem procesu;

20.  poziva Komisijo, naj predlaga elemente novega modela upravljanja na več ravneh, ki bi temeljil na partnerstvu in resničnem sodelovanju, ki bi presegalo zgolj posvetovanje z deležniki, torej model, ki bi formalne vladne strukture združil z neformalnimi, fleksibilnimi strukturami upravljanja, ki bi ustrezale novi stvarnosti digitaliziranih „omrežnih“ podjetij, in ki bi bil prilagojen razsežnosti izzivov – model, ki bi izboljšal sodelovanje na več ravneh, tako vertikalno kot horizontalno, z vladnimi in nevladnimi akterji na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni ter oblast tako približal državljanom in povečal demokratično legitimnost evropskega projekta; priporoča, da ta prilagojen model sui generis po sprejetju s strani partnerjev in po posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki postane delovna metoda za prihodnjo evropsko mestno agendo;

Upravljanje znanja in izmenjava podatkov

21.  meni, da so mestne platforme in mreže (kot je URBACT, mreža za razvoj mest) in drugi programi za izmenjavo znanja med mesti (kot so Civitas, Konvencija županov, pobuda Mayors Adapt, pobuda Pametna mestna in skupnosti, referenčni okvir za trajnostna mesta in ManagEnergy) odlična priložnost za sodelovanje lokalnih, regionalnih in čezmejnih akterjev v razvoju mest in izmenjavo znanja med akterji; poziva Komisijo, naj okrepi in izboljša usklajevanje med temi platformami, da bi jih lokalni akterji bolje razumeli in v njih učinkoviteje sodelovali;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj čim bolj izkoristijo dejavnosti za izmenjavo znanja in gradnjo zmogljivosti, ki jih omogočajo projekti, ki jih financira EU, in druge dejavnosti mreženja med mesti; spodbuja Komisijo, naj razvije mehanizme, s katerimi si bodo lahko vse njene službe bolje izmenjevale rezultate projektov, in zagotovi, da se bodo ti rezultati upoštevali pri oblikovanju politike na nacionalni ravni in na ravni EU;

23.  meni, da je za oblikovanje bolje prilagojenih politik treba posodobiti in izboljšati zbirko podatkov Urban Audit; spodbuja Eurostat in Komisijo, naj zagotovita in zbereta natančnejše podatke, zbrane tam, kjer se politike izvajajo – v številnih primerih je to na lokalni ravni; poudarja, da tudi zbiranje podatkov o toku, s katerimi se merijo odnosi med mesti in njihovo okolico ter znotraj funkcionalnih mestnih območij, postaja vse bolj pomembno za boljše razumevanje teh kompleksnih funkcionalnih območij, zato poziva Komisijo, naj te podatke zbere in analizira in jih spremeni v dokaze za razvoj politike;

Izvajanje prihodnje evropske mestne agende

24.  meni, da bi evropska mestna agenda lahko bila učinkovito orodje, če bi imela obliko skupnega konceptualnega okvira, ki se redno posodablja, njena osrednja tema pa bi bilo omejeno število izzivov v širšem kontekstu ciljev strategije Evropa 2020, ki so pametna, vključujoča in trajnostna rast;

25.  je trdno prepričan, da bi morali ti izzivi ustrezati naslednjim merilom: 1) so v skladu s skupnim konceptualnim okvirom; 2) so pomembni urbani izzivi z velikim vplivom na velika in majhna mesta ter funkcionalna mestna območja v državah članicah in med njimi; 3) države članice jih ne morejo rešiti enostransko; 4) pristop EU ima jasno dodano vrednost; poziva Komisijo, naj začne popisovati te izzive, hkrati pa naj opredeli preostala ozka grla, neskladnosti politik ali vrzeli v zmogljivostih in znanju, v tesnem sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki, zlasti s tistimi na lokalni ravni;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bo na vseh ravneh upravljanja zagotovljena višja stopnja medsektorskega usklajevanja politik z mestno razsežnostjo, kar bo omogočilo boljšo vključevanje celostnega razvoja mest; poziva Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO), ki je pristojen za mestno politiko EU, naj v tesnem sodelovanju z obstoječo medresorsko skupino Komisije za razvoj mest spodbuja ta proces ter zagotovi, da bo mestna razsežnost upoštevana pri vseh ustreznih novih pobudah; poziva predsednika Evropske komisije, naj med komisarji imenuje politično vodstvo, ki bo strateško usmerjalo mestno agendo evropskih politik in Parlamentu vsako leto poročalo o agendi za mesta;

27.  poziva Komisijo, naj izmed že obstoječih služb ali organov Komisije imenuje posebnega koordinatorja EU za mesta, ki bo spremljal in ocenjeval praktično izvajanje tega usklajevanja, in sicer horizontalno (z vključitvijo vseh ustreznih političnih sektorjev) ter vertikalno (z vključitvijo vseh ravni upravljanja); meni, da bi moral posebni koordinator EU za mesta ob pomoči medresorske skupine Komisije za razvoj mest uvesti informacijsko točko „vse na enem mestu“ za mestne politike znotraj Komisije ter zagotoviti ustrezno zbiranje, upravljanje in razširjanje podatkov o mestnih politikah znotraj služb Komisije in med njimi ter z različnimi deležniki, da bi se vzpostavil mehanizem za krepitev ozaveščenosti, namenjen zgodnjemu opozarjanju ter vključevanju lokalnih in regionalnih organov v postopke politik, ki vplivajo na majhna in velika mesta ter funkcionalna mestna območja, v začetnih fazah;

28.  spodbuja Komisijo, naj ob uporabi obstoječih struktur in na primer kot del mestnega pilotnega projekta v državah članicah oblikuje enotne informacijske točke o mestni razsežnosti politik EU (točke „vse na enem mestu“ za mesta), ki bi zagotavljale celovite informacije zlasti o različnih pobudah, smernicah in možnostih financiranja EU v zvezi z razvojem mest;

29.  poziva Komisijo, naj redno organizira vrh mest, ki bo temeljil na forumu Mesta prihodnosti in združeval deležnike z vseh ravni upravljanja in iz različnih sektorjev; meni, da bi moralo biti v okviru takšnega vrha mogoče, da mesta dejansko lahko z oblikovalci zadevnih politik vzpostavijo konstruktiven dialog, ta srečanja pa bi morala pripomoči tudi k oceni učinka politik EU na majhna in velika mesta in funkcionalna mestna območja ter ugotoviti, kako bi se mesta lahko kar najučinkoviteje vključila v prihodnje pobude;

30.  poziva države članice, naj mesta in funkcionalna mestna območja v celoti in na zavezujoč način vključijo v strateški razvoj politike in načrtovanje programov (na primer v nacionalne programe reform, partnerske sporazume in operativne programe); poziva države članice, naj se dogovorijo za redna neformalna zasedanja Sveta ministrov, pristojnih za razvoj mest, in s tem okrepijo izmenjavo izkušenj o nacionalnih programih za razvoj mest, da bodo mesta lahko uresničila cilje strategije Evropa 2020;

Zunanja razsežnost evropske mestne agende

31.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti upoštevajo sedanje priprave za agendo Habitat III in zagotovijo, da bo prihodnja evropska mestna agenda v celoti usklajena in združljiva s cilji te globalne mestne agende; poziva Komisijo, naj redno obvešča Parlament o zunanji razsežnosti evropske mestne agende, in verjame, da bi mestna agenda lahko postala prispevek EU k mednarodni razpravi o novi mestni agendi Združenih narodov in konferenci Združenih narodov Habitat III o stanovanjskem vprašanju in trajnostnem razvoju mest leta 2016;

32.  meni, da bi morale EU in države članice – ob posvetovanju in prispevku lokalnih in regionalnih organov – jasno, usklajeno in odprto sodelovati z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO) pri oblikovanju novih standardov za trajnostni razvoj mest, ob upoštevanju dela v okviru splošnih smernic Združenih narodov za urbanizem in prostorsko načrtovanje; poudarja, da bi morali nove standarde ISO obravnavati kot podporne, in ne kot normativne instrumente;

o
o   o

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.
(4) UL C 390 E, 18.12.2012, str.10.
(5) UL C 184 E, 6.8.2009, str. 95.
(6) Parag Khanna, Beyond City Limits, Foreign Policy, 6. avgust 2010.
(7) Eurostat - City Statistics, 2014.
(8) The Vertical Farm, www.verticalfarm.com.
(9) Sporočilo Komisije z dne 6. maja 1997 o urbani agendi v Evropski uniji (COM(1997)0197).


Naložbe za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji
PDF 399kWORD 165k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji (2014/2245(INI))
P8_TA(2015)0308A8-0173/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast: spodbujanje razvoja in dobrega upravljanja regij in mest v EU z dne 23. julija 2014 (v nadaljnjem besedilu: šesto poročilo o koheziji),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter zlasti členov 4, 162, 174 do 178 ter 349 Pogodbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006(6),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(8),

–  ob upoštevanju Teritorialne agende Evropske unije 2020: za vključujočo, pametno in trajnostno Evropo različnih regij, sprejete na neformalnem zasedanju ministrov za prostorsko načrtovanje in teritorialni razvoj 19. maja 2011 v mestu Gödöllő na Madžarskem,

–  ob upoštevanju osmega poročila Komisije o napredku o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Mestna in regionalna razsežnost krize z dne 26. junija 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pametni specializaciji: mrežno povezovanje centrov odličnosti za učinkovito kohezijsko politiko(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pripravljenosti držav članic EU za učinkovit in pravočasen začetek novega programskega obdobja kohezijske politike(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o 7. in 8. poročilu Komisije o napredku kohezijske politike Evropske unije ter strateškem poročilu 2013 o izvajanju programov 2007–2013(11),

–  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. februarja 2014 o čim boljšem izkoriščanju potenciala najbolj oddaljenih regij z ustvarjanjem sinergije med strukturnimi skladi in drugimi programi EU(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o zamudah pri začetku izvajanja kohezijske politike za obdobje 2014–2020(13),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2011 z naslovom "Okvir za naslednjo generacijo inovativnih finančnih instrumentov – platformi EU za lastniški kapital in dolg" (COM(2011)0662),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom "Naložbeni načrt za Evropo" (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom "Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast" (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z naslovom "Finančni instrumenti za MSP, ki jih sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (posebno poročilo št. 2/2012)",

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o šestem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: naložbe za delovna mesta in rast, ki ga je 19. novembra 2014 sprejel Svet za splošne zadeve (kohezija),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. decembra 2014 o šestem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji(14),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2015 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Šesto poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: naložbe za delovna mesta in rast(15),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. marca 2015 z naslovom "Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2015" (COM(2015)0116),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. januarja 2015 z naslovom "Predlog spremembe proračuna št. 2 k splošnemu proračunu za leto 2015" (COM(2015)0016),

–  ob upoštevanju letnega poročila za leto 2013 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0173/2015),

A.  ker ni mogoče zanikati odločilne vloge kohezijske politike EU pri zmanjševanju razlik med regijami, spodbujanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije med državami članicami ter spodbujanju ustvarjanja delovnih mest; ker je kohezijska politika v realnem gospodarstvu glavna naložbena politika na ravni EU in uveljavljen spodbujevalec rasti in ustvarjanja delovnih mest v EU, njen proračun do leta 2020 pa znaša več kot 350 milijard EUR; ker se je kohezijska politika med gospodarsko krizo izkazala za bistven instrument za ohranjanje ravni naložb v različnih državah članicah; ker je v nekaterih državah članicah glavni vir javnih naložb; ker so številne ocenjevalne metode potrdile njene konkretne in vidne rezultate;

B.  ker zadnji podatki za leto 2013 kažejo, da je delež dolgotrajno brezposelnih v Uniji znašal 5,1 % delovne sile, kar je več kot kdajkoli prej; ker dolgotrajna brezposelnost odločilno vpliva na posameznike skozi vse življenje in lahko postane strukturna, zlasti v obrobnih regijah;

C.  ker so se v zadnjem času javne naložbe v Uniji realno zmanjšale za 15 % in ker mnoge regije, zlasti tiste, ki se soočajo z demografskimi izzivi, niso mogle ustrezno prispevati k ciljem strategije Evropa 2020, zlasti ne h krovnemu cilju, da se do leta 2020 doseže 75-odstotna zaposlenost, cilju glede zmanjšanja števila revnih za 20 milijonov in cilju glede osipa;

D.  ker so se cilji kohezijske politike sčasoma upravičeno spremenili, da bi se odzvali na nove izzive in grožnje, s katerimi se spopada EU, ter je sama politika postala tesneje povezana s splošnim političnim programom EU; ker bi bilo treba kljub temu okrepiti njeno prvotno vlogo, in sicer povečanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v vseh regijah EU, zlasti v manj razvitih in tistih z najbolj omejenimi možnostmi; ker te politike ne smemo obravnavati zgolj kot sredstvo za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 ter drugih razvojnih strategij EU, temveč tudi kot politiko naložb na teh ozemljih;

E.  ker je po navedbah iz šestega kohezijskega poročila gospodarska kriza negativno vplivala na dolgotrajni trend zmanjševanja razlik med regijami in ker so te razlike na številnih področjih na začetku novega programskega obdobja kljub nekaterim pozitivnim premikom še vedno precejšne;

F.  ker so s pomočjo tematske osredotočenosti viri kohezijske politike usmerjeni v omejeno število strateških ciljev, ki omogočajo hitrejšo rast, ustvarjanje delovnih mest in socialno vključevanje ter obenem ugodno učinkujejo na okolje in pripomorejo k spopadanju s podnebnimi spremembami;

G.  ker visokih stopenj rasti in regionalnega gospodarskega zbliževanja ni mogoče doseči brez dobrega upravljanja in ker je potrebno učinkovitejše sodelovanje vseh partnerjev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v skladu z načelom upravljanja na več ravneh ter ob udeležbi socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe;

H.  ker so sporazumi o partnerstvu in operativni programi strateški instrumenti za usmerjanje naložb v državah članicah in njihovih regijah iz členov 14, 16 in 29 uredbe o skupnih določbah in ker naj bi bili glede na roke za predložitev in sprejetje sporazumi o partnerstvu sprejeti najpozneje do konca avgusta 2014, operativni programi pa najpozneje do konca januarja 2015;

I.  ker je Svet na neformalnem srečanju v mestu Gödöllő na Madžarskem leta 2011 prihodnja predsedstva Sveta v letih 2015 in 2016 zaprosil, naj ocenijo teritorialno agendo EU 2020 ter ob upoštevanju njenega delovanja v praksi preučijo, ali bi bilo treba opraviti njeno revizijo, ter naj morebitno revizijo tudi vodijo;

J.  ker morajo države članice v skladu s členom 175 PDEU izvajati in usklajevati svoje gospodarske politike tako, da dosegajo tudi cilje glede vsesplošnega skladnega razvoja ter krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, in ker bi moral zato novi naložbeni načrt za Evropo prav tako prispevati k doseganju teh ciljev;

Dosežki in izzivi kohezijske politike v okviru gospodarske in finančne krize (programsko obdobje 2007–2013)

1.  poudarja, da je kohezijska politika glavni instrument Evropske unije, namenjen zmanjševanju ekonomskih, socialnih in teritorialnih razlik med evropskimi regijami, krepitvi njihove konkurenčnosti ter spopadanju s podnebnimi spremembami in energetsko odvisnostjo, obenem pa prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poudarja, da so naložbe kohezijske politike, čeprav so jih nekatere države članice in regije težko sofinancirale, znatno ublažile negativne učinke gospodarske in finančne krize ter so regijam dale stabilnost, saj so zagotovile dotok finančnih sredstev v času, ko so nacionalne in regionalne javne in zasebne naložbe strmo upadle; poudarja, da je financiranje iz naslova kohezijske politike zagotovilo 21 % javnih naložb v EU kot celoti in 57 % v kohezijskih državah, če jih obravnavamo kot skupino;

2.  poudarja, da je kohezijska politika dokazala, da se je sposobna s prožnimi ukrepi hitro odzvati za reševanje naložbene vrzeli za države članice in njihove regije; ukrepi vključujejo zmanjšanje nacionalnega sofinanciranja in zagotovitev dodatnih predplačil, pa tudi preusmeritev 13 % vseh finančnih sredstev (45 milijard EUR) v podporo gospodarski dejavnosti in zaposlovanju z neposrednimi učinki; zato meni, da je bistveno izvesti obsežen in poglobljen vmesni pregled, s katerim bi omogočili prilagoditev ciljev in ravni financiranja, če se spremenijo socialne in gospodarske razmere v državah članicah ali nekaterih njihovih regijah;

3.  poudarja, da Pogodba o Evropski uniji vključuje cilj spodbujanja ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in solidarnosti med državami članicami (člen 3 PEU);

4.  pozdravlja nedavno reformo kohezijske politike, katere namen je bilo spopadanje s temi težavami in ki je temeljila na doslednem strateškem okviru za obdobje 2014–2020, z jasnimi cilji in spodbudami za vse operativne programe; poziva vse akterje, zlasti udeležene glavne organe oblasti, naj zagotovijo učinkovito in uspešno izvajanje novega zakonodajnega okvira za kohezijsko politiko, tako da se močno osredotočijo na doseganje večje uspešnosti in boljših rezultatov; poziva vse udeležene akterje, naj vzpostavijo ustrezno delujoče mehanizme upravljanja in usklajevanja na več ravneh, da se zagotovi usklajenost med programi, podporo strategije Evropa 2020 in priporočili za posamezne države;

5.  poudarja, da je stabilno fiskalno in gospodarsko, pa tudi učinkovito ureditveno, upravno in institucionalno okolje ključnega pomena za učinkovito kohezijsko politiko, vendar pa ta stabilnost ne sme ogroziti uresničevanja ciljev in namenov; v zvezi s tem opozarja, da bi lahko začasna ustavitev plačil iz člena 23 uredbe o skupnih določbah zmanjšala zmogljivost nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov za učinkovito načrtovanje ter za izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020; poudarja, da bi morala biti kohezijska politika, da bi dosegla kohezijske cilje in cilje strategije Evropa 2020, tesno usklajena s sektorskimi politikami in dosegati sinergijo z drugimi investicijskimi načrti EU; kljub temu opozarja, da morajo v skladu s členom 175 PDEU vse gospodarske politike zasledovati cilje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

6.  poudarja, da je krepitev upravnih zmogljivosti za načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje v državah članicah ključna prednostna naloga za pravočasno in uspešno izvajanje kohezijske politike;

7.  opozarja, da so regionalne razlike še vedno velike, čeprav je kohezijska politika ublažila posledice krize, in da cilj te politike v zvezi z zmanjšanjem ekonomskih, socialnih in teritorialnih razlik z zagotavljanjem posebne podpore manj razvitim regijam ni bil povsod dosežen;

8.  opozarja, da so morali lokalni in regionalni organi kljub krizi in hudemu pritisku na lokalne finance še naprej izpolnjevati potrebe državljanov po dostopnejših javnih storitvah višje kakovosti;

9.  poudarja pomen ponovne industrializacije Evropske unije, da se do leta 2020 zagotovi vsaj 20-odstotni delež industrijske proizvodnje v BDP držav članic; zato opozarja, da je za spodbuditev ustvarjanja delovnih mest in rasti v Evropi zelo pomembno dejavno podpirati in krepiti načela konkurenčnosti, trajnosti in regulativne zanesljivosti;

Težave z izvajanjem in plačili

10.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi velikih strukturnih zamud pri začetku izvajanja programskega obdobja kohezijske politike, ki so posledica zamude pri sprejetju operativnih programov, vključno s postopkom prenosa; ugotavlja, da se lahko zaradi te zamude poveča pritisk na plačila, zlasti v letih 2017 in 2018, kar bi še dodatno prispevalo k pomislekom zaradi zaostanka pri plačilih v višini 25 milijard EUR v programskem obdobju 2007–2013; meni, da ta pomislek, čeprav so razmere, če pogledamo bolj na splošno, v okviru kohezijske politike boljše kot na področjih razvoja podeželja in ribištva, še vedno obstaja, saj je treba v več državah članicah sprejeti še veliko programov; poudarja, da lahko te zamude zmanjšajo verodostojnost proračuna EU in kohezijske politike ter njuno učinkovitost in trajnost ter ogrozijo zmogljivost nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov za dokončanje izvajanja za obdobje 2007–2013 ter za učinkovito načrtovanje in izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020; pozdravlja najnovejša prizadevanja držav članic in Komisije na tem področju in Komisijo poziva, naj si nadvse prizadeva za to, da bodo vsi preostali operativni programi brez nadaljnjega zavlačevanja sprejeti, saj je Parlament že odobril revizijo večletnega finančnega okvira, ki je potrebna za uporabo nedodeljenih virov iz leta 2014, in priložen predlog spremembe proračuna;

11.  opozarja, da vztrajni zaostanki pri plačilih kohezijsko politiko prizadevajo bolj kot katero koli drugo področje politike EU, saj je bilo ob koncu leta 2014 za 24,8 milijarde EUR neporavnanih računov za programe Evropskega socialnega sklada (ESS), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada (KS) za obdobje 2007–2014, kar predstavlja povečanje za 5,6 % glede na leto 2013; spodbuja Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva za pokritje neporavnanih računov; poudarja, da te razmere vplivajo predvsem na najmanjše in najbolj ranljive upravičence kohezijske politike, kot so mala in srednja podjetja, nevladne organizacije ter združenja, saj je njihova zmogljivost za predhodno financiranje izdatkov omejena;

12.  pozdravlja dejstvo, da so se Svet, Komisija in Parlament sporazumeli o tem, da v večletnem finančnem okviru raven neplačanih računov ob koncu leta, zlasti v okviru kohezijske politike, zmanjšajo na njihovo strukturno raven, kot je določeno v skupni izjavi, priloženi sporazumu o proračunu za leto 2015, in je seznanjen z dokumentom Komisije o elementih za plačilni načrt za vrnitev proračuna EU v vzdržne okvire, ki ga je prejel 23. marca 2015; želi spomniti Komisijo, da se je zavezala, da bo plačilni načrt pripravila v najkrajšem možnem času, vsekakor pa pred predlogom proračuna za leto 2016; poleg tega opozarja vse institucije, da so se zavezale k sprejetju in izvedbi tega načrta od leta 2015 in do vmesne revizije veljavnega večletnega finančnega okvira;

13.  poudarja dejstvo, da predlagana revizija zgornjih mej večletnega finančnega okvira(16), s katero bi bilo prerazporejenih 11,2 milijarde EUR v obveznostih za celotni razdelek 1b iz člena 19(2) uredbe o večletnem finančnem okviru, in prenos(17) 8,5 milijarde EUR v obveznostih iz člena 13(2)(a) finančne uredbe iz leta 2014 v leto 2015 preprečujeta, da bi bila ta odobrena proračunska sredstva iz razdelka 1b preklicana, vendar tudi dejansko ne obravnavata osnovne težave zamud pri načrtovanju programov in ne spreminjata dejstva, da lahko predolgo odloženo izvajanje in sistematične zamude pri plačilih pomenijo velik izziv za končne upravičence;

14.  poudarja, da je omenjeni zaostanek iz naslova 1b proračuna EU najpomembnejši neposredni dejavnik, ki ogroža izvajanje kohezijske politike, in sicer v prejšnjem in predvidoma tudi v tekočem programskem obdobju (2014–2020); ponovno poudarja, da subjekti kohezijske politike na terenu močno, včasih skrajno, občutijo posledice tega zaostanka; zato poziva Komisijo, naj izdela načrt, v katerem bo predvidela natančno časovnico konkretnih postopnih političnih ukrepov, ki bodo podprti z namenskimi proračunskimi sredstvi, da bi se zmanjšal in nato popolnoma odpravil zaostanek; upa, da bo Svet končno dojel, da so razmere resne in nevzdržne, in bo pripravljen dejavno prispevati k iskanju stabilne rešitve problema; je prepričan da bi moral biti prvi cilj teh ukrepov, da se v letu 2015 zmanjšanje tega zaostanka konkretno občuti;

15.  poudarja, da bo nujno treba začeti izvrševati operativne programe takoj, ko bodo sprejeti, da bi dosegli čim boljše rezultate naložb, spodbudili ustvarjanje delovnih mest, povečali rast produktivnosti ter prispevali k podnebnim in energetskim ciljem Unije, Komisija in države članice pa bi si morale karseda prizadevati za čim hitrejše sprejetje teh programov; zahteva, da Komisija, ob tem, da se še naprej osredotoča na kakovost in potrebo, da se nadaljuje boj proti goljufijam, preuči vse možnosti za racionalizacijo notranjih postopkov, da bi pospešila postopke na podlagi dveh scenarijev, predvidenih za sprejetje operativnih programov, in preprečila nadaljnje zamude pri začetku izvajanja;

16.  ob upoštevanju navedenega poziva Komisijo: naj Parlamentu čim prej predloži ukrepe, s katerimi namerava olajšati izvajanje operativnih programov, da se zlasti prepreči razveljavitev dodeljenih sredstev v letu 2017, in sicer skupaj s predlagano časovnico; naj pojasni, kako zamude pri plačilih vplivajo na začetek izvajanje novih operativnih programov; ter naj predlaga rešitve za čim večjo omejitev škode; poleg tega zahteva, naj Komisija v okviru poročila o izidu pogajanj iz člena 16(3) uredbe o skupnih določbah analizira možni učinek poznega začetka izvajanja kohezijske politike za obdobje 2014–2020 na rast in delovna mesta in naj izda priporočila na podlagi pridobljenih izkušenj;

17.  meni, da večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, ki izhaja iz predloga Komisije za spremembo uredbe o večletnem finančnem okviru, v skladu s katero bi se sredstva, ki niso bila dodeljena v letu 2014, prenesla zgolj v leto 2015, močno povečuje tveganje za razveljavitve dodelitev v letu 2018 za programe, ki niso bili sprejeti v letu 2014, in posledično ne spodbuja popolne izrabe sredstev EU in ne zagotavlja učinkovitega podpiranja naložb EU v rast in delovna mesta; poziva Komisijo, naj pri pripravi strateškega poročila v letu 2017, kot določa člen 53 uredbe o skupnih določbah, pravočasno predlaga ustrezne zakonodajne in druge ukrepe, da bi se izognili tveganju razveljavitev dodelitev;

18.  je zaskrbljen zaradi nizke absorpcije sredstev v programskem obdobju 2007–2013 v nekaterih državah članicah in opozarja, da je treba obravnavati glavne razloge za to, da se ne bodo te težave v naslednjem programskem obdobju ponovile; poudarja, da so upravne zmogljivosti bistvene za uspešno in učinkovito izvajanje kohezijske politike; poudarja, da lahko nestabilnost javne uprave skupaj s šibkim usklajevanjem politik spodkoplje uspešno izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter ogrozi učinkovito upravljanje politik na splošno;

19.  predlaga, da bi lahko v okviru priprave naslednjega programskega obdobja predpise glede načrtovanja programov uvedli posebej in pred proračunskimi predlogi ter tako ločili razprave o vsebini in denarju in omogočili dovolj časa za temeljito pripravo programov; opozarja, da države članice in regije kljub temu, da so predpisi zelo obširni, še nimajo popolne zanesljivosti, je pa mogoče zaradi tega te predpise različno razlagati; ugotavlja, da je mogoče predpise še poenostaviti;

20.  poziva Komisijo, naj temeljito preuči uporabo finančnih popravkov ali začasne ustavitve plačil in pri tem upošteva morebitne posledice za rast in delovna mesta;

Kohezijska politika kot temelj pametnih, trajnostih in vključujočih naložb v obdobju 2014–2020

21.  ponovno poudarja prvotno vlogo kohezijske politike, in sicer spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter zmanjševanje razlik med regijami ob posebni podpori za manj razvite regije; poudarja, da politika po svoji naravi in izvirni zasnovi, kakor ju določajo Pogodbe, neizogibno prispeva k doseganju ciljev Unije, zlasti ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ter temeljnega cilja Pogodbe o krepitvi teritorialne kohezije;

22.  pozdravlja novi Evropski sklad za strateške naložbe in njegov potencialni učinek vzvoda; poudarja, da bi morala biti ekonomska, socialna in teritorialna kohezija glavni cilj tega sklada, ki bi moral torej prinašati koristi za vse regije EU; poudarja, da je treba zagotoviti dodatnost virov Evropskega sklada za strateške naložbe ter torej dopolnjevanje in sinergijo med tem skladom in evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, poleg tega udeleženim stranem priporoča, naj delujejo na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju evropskega načrta za oživitev gospodarstva v letu 2008, zlasti v zvezi s pametnimi naložbami;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo večjo usklajenost in doslednost med vsemi naložbenimi in razvojnimi politikami EU, zlasti v okviru kohezijske politike, pa tudi med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in drugimi skladi EU ter nacionalnimi in regionalnimi instrumenti financiranja, da se zagotovita dopolnjevanje in večja sinergija, preprečita prekrivanje in podvajanje podpore ter zagotovi visoka evropska dodana vrednost financiranja EU; poziva Komisijo, naj v prihodnjih kohezijskih poročilih poroča o sinergiji; predlaga, da bi izvajanje novega naložbenega načrta temeljilo na izkušnjah skupnih pobud JEREMIE, JESSICA in JASMINE, ki so omogočile povečanje uspešnosti strukturnih skladov z 1,2 milijarde EUR v obdobju 2000–2006 na 8,4 milijarde EUR v obdobju 2007–2012; poziva, naj se v posvetovanju z Evropsko investicijsko banko in Evropskim investicijskim skladom izvede podrobna in temeljita analiza;

24.  poudarja, da zakonodaja v zvezi s kohezijsko politiko določa razširjeno uporabo finančnih instrumentov, da bi se njihov prispevek v obdobju 2014–2020 podvojil na približno 25–30 milijard EUR, in sicer tako, da bi se razširil njihov tematski domet ter bi se državam članicam in regijam omogočila večja prožnost; poudarja vlogo finančnih instrumentov pri pridobivanju dodatnega javnega ali zasebnega sofinanciranja za odpravljanje tržnih pomanjkljivosti v skladu s strategijo Evropa 2020 in prednostnimi nalogami kohezijske politike; podpira zlasti pobudo za delitev tveganja za mala in srednja podjetja in poziva Komisijo, naj si karseda prizadeva za to, da bi bili finančni instrumenti za države članice in regije zlahka uporabni in mikavni, s čimer bi se zagotovilo, da bi se prispevki finančnih instrumentov podvojili že na podlagi samih instrumentov ter da bi se jasno opredelila odgovornost deležnikov za doseganje tega cilja; poudarja, da je treba v zvezi s finančnimi instrumenti, ki vključujejo finančna sredstva EU, zagotoviti preglednost, odgovornost in nadzor;

25.  vendar svari, da Evropski sklad za strateške naložbe ne bi smel spodkopavati strateške doslednosti in dolgoročne perspektive načrtovanja kohezijske politike; poudarja, da bi preusmeritev strukturnih skladov imela nasprotni učinek in je zato nesprejemljiva, saj bi ogrozila njihovo učinkovitost in s tem razvoj regij; poudarja, da dodelitve sredstev državam članicam iz razdelka 1b večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 ni možno spreminjati za namene Evropskega sklada za strateške naložbe; poudarja, da ima sicer nadomestitev nepovratnih sredstev s posojili, lastniškim kapitalom in garancijami nekatere prednosti, vendar moramo pri tem biti previdni in upoštevati razlike med regijami ter raznolikost praks in izkušenj v regijah, kar zadeva uporabo finančnih instrumentov; izpostavlja dejstvo, da imajo regije, v katerih so naložbene spodbude najbolj potrebne, pogosto nizko upravno in absorpcijsko zmogljivost;

26.  opozarja, da utegne dovoljena prožnost pri izbiri projektov znotraj Evropskega sklada za strateške naložbe ogroziti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja odnos med tem skladom ter evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

Učinkovitost, uspešnost in donosnost kohezijske politike za obdobje 2014–2020

27.  poudarja pomembnost vseh ukrepov za poenostavitev in povečanje učinkovitosti, uspešnosti, ciljne usmerjenosti in donosnosti kohezijske politike, ki bi morali zagotoviti preusmeritev pozornosti z meril za absorpcijo sredstev na kakovost porabe in visoko dodano vrednost sofinanciranih operacij; v zvezi s tem predlaga, naj se oblikujejo tehnične prilagoditve ustreznih predpisov glede evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

28.  pozdravlja tematsko koncentracijo podpore za naložbe v pametno, trajnostno in vključujočo rast za doseganje rasti in ustvarjanje delovnih mest, reševanje vprašanj podnebnih sprememb in energetske odvisnosti ter zmanjševanje revščine in socialne izključenosti, pa tudi z okrepljeno usmerjenostjo v rezultate in merljivost v programih za obdobje 2014–2020, kar bi moralo prispevati k dodatnemu povečanju učinkovitosti in uspešnosti kohezijske politike; hkrati vztraja pri tem, da je treba za regije ohraniti določeno stopnjo prožnosti, odvisno od lokalnih in regionalnih posebnosti, zlasti ob hudih krizah, da se zmanjšajo razlike v razvitosti med različnimi regijami Unije; poziva k zares celostnemu in teritorialnemu pristopu k ciljnim programom in načrtom, ki odgovarjajo na potrebe na terenu;

29.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo skladnost med nacionalnimi programi reform in operativnimi programi ter pri tem obravnavajo priporočila za posamezne države in zagotovijo skladnost s postopki gospodarskega upravljanja, da bi zmanjšali tveganje zgodnjega reprogramiranja;

30.  v zvezi s tem opozarja na prvotno nasprotovanje Parlamenta in poudarja, da je njegova naloga, da v celoti sodeluje in izvaja nadzor in preglede; od Komisije in Sveta zahteva popolne, pregledne in pravočasne informacije o merilih za reprogramiranje ali začasno ustavitev obveznosti ali plačil iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v skladu s členom 23(15) uredbe o skupnih določbah ter o celotnem postopku, ki bi to ustavitev lahko sprožil; opozarja, da bi se bilo treba za začasno ustavitev obveznosti ali plačil odločati v skrajni sili, ko bi bile izčrpane vse ostale možnosti ter je bila izvedena ocena o morebitnih posledicah za rast in delovna mesta, saj bi začasna ustavitev obveznosti ali plačil lahko imela hude posledice za nacionalne, regionalne in lokalne organe, pa tudi za doseganje ciljev kohezijske politike kot celote; meni, da bi moral biti namen makroekonomskega pogojevanja večja trajnost in učinkovitost kohezijske politike, ter zavrača zamisel, da bi bile regije, območja ali državljani kaznovane zaradi makroekonomskih odločitev na nacionalni ali evropski ravni; opozarja na znatno upravno breme, ki lahko nastane pri reprogramiranju sredstev; opozarja, da predlog za reprogramiranje, predložen v skladu s členom 23(4) uredbe o skupnih določbah, zahteva predhodno posvetovanje z zadevnim odborom za spremljanje iz člena 49(3) te uredbe;

31.  poudarja, da nepravilnosti v veliki meri izhajajo iz zapletenih zahtev in predpisov; poudarja, da bi lahko številne nepravilnosti pri izvajanju kohezijskih programov zmanjšali s poenostavitvijo upravljanja in postopkov, hitrim prenosom sprejetih ustreznih novih direktiv in krepitvijo upravnih zmogljivosti, zlasti v manj razvitih regijah; zato poudarja, da je treba čim bolj zmanjšati upravno breme za upravičence pri preverjanju, ki je potrebno za zagotovitev pravilne uporabe sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in da si je treba prizadevati za čim bolj optimalne in prožnejše sisteme za upravljanje in nadzor ter večjo pozornost nameniti oceni tveganja in popraviti porazdelitev nalog med vsemi organi oblasti, pri čemer pa ne bi smeli spodkopavati uvedbe strožjih postopkov nadzora, s katerimi bi učinkoviteje preprečili nepravilnosti in bi se torej izognili finančnim popravkom ter prekinitvam in začasnim ustavitvam plačil; je zaskrbljen zaradi nizke stopnje izplačil finančnih instrumentov upravičencem, zlasti ob upoštevanju cilja, da bi se uporaba teh instrumentov povečala; v zvezi s tem poziva države članice, upravne organe in ustrezne druge deležnike, ki operirajo s temi finančnimi instrumenti, naj v celoti izkoristijo tehnično pomoč v okviru tehnične svetovalne platforme za finančne instrumente (FI-TAP) in svetovalne platforme za uporabo inovativnih finančnih instrumentov (Fi-compass);

Zaposlovanje, mala in srednja podjetja, mladi in izobraževanje

32.  poudarja, da bi lahko evropski strukturni in investicijski skladi znatno prispevali k odpravi negativnih družbenih posledic krize ter da bi bilo zato treba olajšati celovit pristop, ki ga omogočajo programi več skladov, z učinkovitejšim usklajevanjem in večjo prožnostjo, kar bi omogočilo boljši izkoristek sinergije med Evropskim socialnim skladom in Evropskim skladom za regionalni razvoj; poudarja, da naložbe, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada, ne morejo dati optimalnih rezultatov, če ni ustrezne infrastrukture in ustreznih institucij; opozarja na dejstvo, da je mogoče z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi učinkovito podpreti socialno vključenost in bi jih bilo treba zato uporabiti za pomoč pri vključevanju prikrajšanih in ranljivih skupin, kot so Romi in invalidi, ter za podpiranje prehoda z institucionalnih storitev za otroke in odrasle na tiste, ki temeljijo na skupnosti;

33.  poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni manjšinam po vsej Uniji, ki doživljajo vse oblike socialne izključenosti in jih zato verjetneje prizadene strukturna brezposelnost; meni, da je treba pri načrtovanju politike, usmerjene v socialno kohezijo v Uniji, upoštevati vključevanje manjšin;

34.  poudarja ključno vlogo MSP pri ustvarjanju delovnih mest in opozarja na njihov potencial pri spodbujanju pametne rasti ter digitalnega in nizkoogljičnega gospodarstva; poziva k ugodnemu regulativnemu okolju, ki bo vodilo k ustanavljanju in delovanju teh podjetij, zlasti tistih, ki jih ustanovijo mladi, in tistih na podeželju; poudarja pomen zmanjševanja upravnih bremen za MSP ter olajšanja dostopa teh podjetij do financiranja, pa tudi potrebo po podpornih programih in usposabljanjih, ki bodo spodbujali razvoj podjetniških sposobnosti;

35.  poudarja, da MSP predstavljajo 99 % pravnih oseb EU in zagotavljajo 80 % delovnih mest v Uniji;

36.  izraža zaskrbljenost zaradi prenizke omejitve (5 milijonov EUR), ki jo je Komisija določila za podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, namenjeno infrastrukturi manjšega obsega za kulturo in trajnostni turizem, saj je ta opredeljena kot skupni stroški in ne kot upravičeni stroški, ter poudarja, da lahko ti projekti zelo pozitivno vplivajo na regionalni razvoj, kar zadeva družbeno-ekonomski učinek, socialno vključevanje in privlačnost;

37.  se strinja z analizo Komisije, da bi lahko v nekaterih državah članicah gospodarske in socialne prednostne naloge bolje uravnotežili ter jih podprli s plodnim dialogom s partnerji in deležniki, zlasti kar zadeva gospodarsko rast na eni strani ter boj proti socialni izključenosti, izobraževanje in trajnostni razvoj na drugi; poudarja, da je ključen dejavnik za uspešno uresničevanje teh prednostnih nalog jasna strategija za izboljšanje institucionalnega okvira držav članic v smislu upravne zmogljivosti in kakovosti pravosodja;

38.  poudarja pomen Evropskega socialnega sklada skupaj z jamstvom za mlade in pobudo za zaposlovanje mladih, ki morajo podpreti kar največje število donosnih projektov za ustvarjanje delovnih mest, na primer v obliki poslovnih spodbud;

39.  svari pred zaskrbljujočo stopnjo brezposelnosti mladih, ki lahko povzroči izgube celotne generacije, zlasti v najmanj razvitih regijah in regijah, ki sta jih kriza in brezposelnost najbolj prizadela; vztraja na tem, da mora spodbujanje vključevanja mladih na trg dela ostati prednostna naloga, za doseganje tega pa je nujen dejavni prispevek EU, poleg tega lahko k temu največ prispeva integrirana uporaba Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in pobude za zaposlovanje mladih; meni, da bi bilo treba za najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih virov imeti bolj ciljno usmerjen pristop, da bi spodbudili zaposlovanje in okrepili konkurenčnost ter tako ustvarili več prihodkov, kar bi koristilo celotnemu gospodarstvu EU; v tem okviru poudarja ključno vlogo jamstva za mlade pri pomoči mlajšim od 25 let pri iskanju kakovostne zaposlitve ali pridobivanju izobrazbe, spretnosti ter izkušenj, ki so potrebne, da bi se lahko zaposlili; poudarja, da je treba čim prej zagotoviti vsa sredstva, potrebna za izvajanje jamstva za mlade in drugih ukrepov v okviru pobude za zaposlovanje mladih; meni, da bi bilo treba uporabiti jasne in razumljive kazalnike učinka, s katerimi bo mogoče ustrezno oceniti prispevek skladov EU k rasti in zaposlovanju;

40.  vztraja, da si je treba še naprej prizadevati za to, da se poiščejo še drugi načini za izboljšanje uspešnosti na področju zaposlovanja mladih, saj rezultati kljub sprejetju uredbe o ESS in pobude za zaposlovanje mladih niso dobri; opozarja, da je EU politično zavezana zagotavljanju takojšnje podpore za vključevanje mladih na trg dela;

41.  poudarja, da se je zaradi spremenjenih vzorcev proizvodnje in starajočega se prebivalstva znatno povečal pomen Evropskega socialnega sklada in naložb v prilagoditev spretnosti delavcev; je trdno prepričan, da bi moral Evropski socialni sklad dopolnjevati nacionalne pristope v državah članicah; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo kar najbolj učinkovito in uspešno uporabo razpoložljivih sredstev, da bi zagotovili zaposljivost delavcev, socialno vključevanje in enakost spolov; hkrati poudarja, da bi bilo treba programe usposabljanja, financirane iz Evropskega socialnega sklada, prilagoditi tudi potrebam podjetnikov in vodstvenega osebja, da bi zagotovili trajnostni razvoj podjetij, zlasti malih in srednjih, ki ustvarjajo večino delovnih mest v Uniji;

42.  poziva države članice in Komisijo, naj si še naprej prizadevajo zlasti za izboljšanje in razširitev platforme EURES kot učinkovitega orodja za spodbujanje mobilnosti delavcev v Evropi, predvsem čezmejne mobilnosti, in sicer tako, da se izboljša poznavanje trga dela Unije med delavci, da se jim zagotovijo informacije o zaposlitvenih možnostih in pomoč pri formalnostih; spodbuja države članice k razvoju in podpori čezmejnih mrež EURES, ne nazadnje tudi zato, ker so čezmejni delavci najbolj izpostavljeni težavam pri prilagajanju in priznavanju poklicnih kvalifikacij; ugotavlja, da te mreže združujejo javne službe za zaposlovanje, socialne partnerje ter lokalne in regionalne organe ter druge zasebne deležnike in tako spodbujajo in podpirajo čezmejno mobilnost;

43.  poudarja, da je treba ustvarjanje kakovostnih delovnih mest usmerjati s pomočjo novih tehnologij; meni, da bi morala Komisija povezati zmanjšanje brezposelnosti z orodji digitalne agende in programa Obzorje 2020;

44.  poudarja, da je v Uniji še vedno veliko osipnikov, kar vpliva na stopnjo brezposelnosti mladih; poudarja, da je treba ta problem reševati s posodobitvijo izobraževalnih sistemov in učnih programov ter za to uporabiti pomoč iz Evropskega socialnega sklada;

45.  poudarja, da brez učinkovitega sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in akterji na trgu dela ne bo mogoče odpraviti visoke stopnje brezposelnosti mladih diplomantov v EU; zlasti poudarja, da se je s poučevanjem tistih znanj in spretnosti, ki so potrebni na trgu dela, stopnja zaposlenosti mladih povečala, socialne razlike pa zmanjšale;

46.  poudarja pomen razsežnosti spolov pri ustvarjanju delovnih mest; poziva Komisijo, naj dodeli zadostna sredstva za odpravo brezposelnosti žensk; meni, da bi lahko ženskam koristil tehnološki napredek, saj jim omogoča bolj prilagodljiv delovni čas, ter poziva Komisijo, naj nameni sredstva temu področju;

47.  ponovno zagotavlja, da je treba zagotoviti vrtce za majhne otroke, s čimer bi spodbudili navzočnost žensk na trgu dela, ter zato poziva Komisijo, naj podpre inovativne projekte v tej smeri; poudarja, da se z naložbami v javno infrastrukturo, kot so vrtci, povečujejo možnosti, da se ženske dejavno vključijo v gospodarstvo in na trg dela;

48.  poziva institucije EU in države članice, naj pri uresničevanju ciljev, povezanih z zaposlovanjem in socialno vključenostjo, upoštevajo potrebe žensk po porodniškem dopustu, spodbujajo delodajalce k zaposlitvi žensk po porodniškem dopustu, spodbujajo prožno ureditev dela in nadaljnje izobraževanje (vseživljenjsko učenje), s čimer bi ženskam omogočili, da neovirano nadaljujejo poklicno pot;

Vodenje politike

49.  poudarja, da je treba kohezijsko politiko voditi v duhu dobro delujočega večplastnega upravljanja, skupaj z učinkovito zasnovo, ki bo odgovarjala na zahteve javnosti in podjetij, ter s pomočjo preglednih in inovativnih javnih razpisov, vse to pa je ključnega pomena za povečanje učinka kohezijske politike; v zvezi s tem poudarja, da imajo lokalni in regionalni organi ne glede na pomembnost odločitev, ki se sprejemajo na ravni EU in držav članic, pogosto primarno upravno pristojnost za javne naložbe, kohezijska politika pa je ključno sredstvo, ki omogoča, da ti organi prevzamejo ključno vlogo v EU; pri tem opozarja, da je treba široko izvajati načelo partnerstva, kot je opredeljeno v uredbi o skupnih določbah in kodeksu ravnanja glede partnerstva;

50.  priporoča, da se viri in znanje kohezijske politike uporabijo za opazno povečanje upravnih zmogljivosti javnih organov, zlasti na lokalni in regionalni ravni, tudi z uporabo novih tehnologij v večji meri in s poenostavitvijo postopkov, da bi se povečala njihova sposobnost za nudenje kakovostnih uslug javnosti, tudi z uporabo novih tehnologij in prek spodbud za racionalizacijo postopkov; poziva Komisijo, naj opredeli oblike upravne pomoči glede ključnih vprašanj, kot so določanje ciljev pobud, ocena rezultatov s pomočjo ustreznih kazalcev in opredelitev naslednji korakov, ki jih je treba sprejeti, da bi pripomogli k vzpostavitvi na nadzoru in ocenjevanju temelječe upravne kulture v vsej EU; meni, da je treba zagotoviti, da se lokalnim in regionalnim organom pomaga pri inovativnih finančnih instrumentih, ki so ključnega pomena za povečanje virov in naložb, in pri javnih razpisih, ki bi morali biti vse pogostejše orodje javne uprave za spodbujanje inovacij in ustvarjalnosti;

51.  obžaluje, da šesto kohezijsko poročilo ne vključuje poglobljene ocene instrumenta za tehnično pomoč JASPERS, ki je državam članicam v obdobju 2007–2013 zagotavljal tehnično strokovno znanje, potrebno za pripravo visokokakovostnih velikih projektov, sofinanciranih s sredstvi EU; pozdravlja povezovalno platformo JASPERS za dejavnosti izgradnje zmogljivosti, ki je začela delovati leta 2013, ter središče za povezovanje in svetovanje JASPERS, ki je bilo vzpostavljeno leta 2014 za zagotavljanje strokovnega znanja pri pripravi projektov za programsko obdobje 2014–2020; pozdravlja vzpostavitev središča znanja za krepitev upravnih zmogljivosti v zvezi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, ki bi moralo prispevati h krepitvi zmogljivosti vseh organov držav članic, vključenih v upravljanje in izvajanje teh skladov;

52.  pozdravlja dejstvo, da Komisija vse več pozornosti namenja vlogi upravljanja, ter se strinja, da so dobro upravljanje in visokokakovostne javne storitve, kjer ni korupcije, bistveni za stabilno naložbeno okolje; poziva k visokim ciljem glede preprečevanja goljufij pri porabi za kohezijsko politiko in glede dosledne uporabe ukrepov za boj proti goljufijam;

53.  je prepričan, da bo evropski kodeks ravnanja glede partnerstva v vseh fazah tako formalno kot vsebinsko povečal sodelovanje v regijah in da ga je treba v celoti izvajati, saj bo imel ključno vlogo pri povečanju učinkov kohezijske politike ter utrditvi njenega vpliva; čestita tistim državam članicam in regijam, ki so svoje partnerje pri pripravi sporazumov o partnerstvu in operativnih programov uspele vključiti v skladu s kodeksom ravnanja glede partnerstva; je kljub temu zelo zaskrbljen zaradi številnih primerov nezadovoljive uporabe načela partnerstva in poziva Komisijo, naj ne odobri programov, pri katerih vključenost partnerjev ni bila zadostna; poudarja, kako pomembno je širiti primere dobre prakse pri organizaciji partnerstva, kot je opredeljeno v kodeksu ravnanja; poleg tega poziva Komisijo, naj Parlamentu redno predloži poročilo, v katerem bo ocenila trenutno stanje glede izvajanja načela partnerstva;

Teritorialna razsežnost

54.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se v šestem poročilu o koheziji razmeroma premalo upošteva teritorialni pristop, zlasti čezmejno sodelovanje, pri čemer poudarja, da gre za bistveno orodje pri krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; poudarja, da bi vključitev vseh čezmejnih in makroregionalnih vidikov obogatila poročilo, kar zadeva infrastrukturo, trg dela in mobilnost, okolje, vključno s skupnim načrtom ukrepanja ob nepredvidljivih dogodkih, porabo in odvajanje voda, ravnanje z odpadki, zdravstvo, raziskave in razvoj, turizem, javne storitve in upravo, saj imajo vsa ta področja izrazite čezmejne sestavine in čezmejni potencial; meni, da se bodo čezmejne in obmejne regije v programskem obdobju 2014–2020 bistveno uspešneje spopadale s krizo, saj bodo postale pametnejše, bolj vključujoče in bolj trajnostne;

55.  poudarja, da je celostni in teritorialni pristop bistven zlasti pri okolju in energetiki;

56.  pozdravlja uvedbo novih orodij za usklajevanje deležnikov in povezovanje politik EU ter za osredotočanje naložb na dejanske potrebe na terenu, kot sta instrument celostnih teritorialnih naložb in instrument za lokalni razvoj, ki ga usmerja skupnost, ob prizadevanju za uravnotežen teritorialni razvoj; opozarja na pomen sprejemanja instrumentov za oceno teritorialnega učinka politike, katerih glavna namena sta ocena teritorialnega učinka ukrepov EU na lokalne in regionalne oblasti ter povečanje vloge teritorialnega učinka v zakonodajnem postopku, ob upoštevanju obstoječih izzivov na področju izvajanja celostnih teritorialnih pristopov glede na preostale regulativne razlike pri skladih EU ter na zelo različno raven pristojnosti regionalnih in lokalnih skupnosti v državah članicah in upravnih organih; poziva k splošni integrirani naložbeni strategiji EU ter k okrepitvi teritorialne agende EU 2020, ki je bila sprejeta v okviru madžarskega predsedovanja leta 2011 in bi jo naj v okviru predsedstev leta 2015 ocenili ter h kateri spada agenda EU za mesta; meni, da bi se bilo treba še posebej osredotočiti na okrepitev vloge majhnih in srednje velikih mestnih območij;

57.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se ne omenja, kako so se načela in prednostne naloge teritorialne agende EU 2020 upoštevali pri izvajanju programov kohezijske politike v obdobju 2007–2013; poziva, naj se v programskem obdobju 2014–2020 uporabijo ustrezni ocenjevalni mehanizmi, s katerimi bo mogoče ocenjevati teritorialno razsežnost kohezijske politike;

58.  kljub temu odobrava dejstvo, da poročilo izpostavlja vprašanje mest, saj so mesta pomembna za globalizirano gospodarstvo in imajo lahko velik vpliv na trajnost; ugotavlja zavezanost evropskih regij in mest, da bodo prešli na bolj zeleno rast, kakor to določa konvencija županov; predlaga, da bi se ustrezno spopadli tudi z velikimi vrzelmi v razvoju med mesti in podeželjem, kot tudi s težavami na metropolitanskih območjih, za katera sta značilni tako odpornost kot ranljivost;

59.  obžaluje, da se šesto kohezijsko poročilo ne sklicuje na policentričen teritorialni razvoj kot ključen element pri doseganju teritorialne kohezije in teritorialne konkurenčnosti v skladu s teritorialno agendo EU 2020 in poročilom evropskega omrežja za opazovanje prostorskega razvoja iz leta 2013 z naslovom Making Europe Open and Polycentric (Odprti in policentrični Evropi naproti); opozarja na vlogo majhnih in srednje velikih krajev in na pomen krepitve funkcionalnih povezav med mestnimi središči in njihovimi okoliškimi območji, da bi dosegli uravnotežen teritorialni razvoj;

60.  poziva, naj se bolj spoštuje člen 174 PDEU o teritorialni koheziji, zlasti na podeželju, ter naj se ustrezna pozornost nameni pomembnemu razmerju med kohezijsko politiko in razvojem podeželja, zlasti na območjih, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in v regijah, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z nizko gostoto prebivalstva ter otoške, čezmejne in gorske regije; priporoča, naj se upoštevajo tudi drugi demografski izzivi, ki pomembno vplivajo na regije, kot so odseljevanje, staranje in nizka gostota prebivalstva; poziva Komisijo, naj se pri izvajanju kohezijske politike posebej osredotoči na regije, ki so geografsko in demografsko v najbolj neugodnem položaju;

61.  meni, da šesto poročilo o koheziji ne posveča dovolj pozornosti evropskemu teritorialnemu sodelovanju, če upoštevamo, da je to popolno oblikovan cilj evropske kohezijske politike že od programskega obdobja 2007–2013; ponovno opozarja na možnosti, ki jih nudi evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ne le kot instrument za čezmejno upravljanje, temveč tudi kot sredstvo za prispevanje k celovito povezanemu teritorialnemu razvoju;

62.  poziva k boljšemu usklajevanju kohezijske politike, predpristopnega instrumenta in sosedske politike EU, pa tudi k boljšemu ocenjevanju in širitvi rezultatov projektov;

Dolgoročni pogled na kohezijsko politiko

63.  glede na navedeno opozarja, da je treba dati nov zagon razpravi o kohezijski politiki EU; trdi, da bodo parlamentarne volitve leta 2019 odločilne, saj se bosta tedaj novoizvoljeni Parlament in nova Komisija morala soočiti s koncem strategije Evropa 2020 ter novim večletnim finančnim okvirom, prav tako pa bosta morala zagotoviti prihodnost kohezijske politike po letu 2020 z ustreznim proračunom in pripraviti novo zakonodajo za kohezijsko politiko; ugotavlja, da je treba v razpravi o kohezijski politiki upoštevati hude časovne omejitve in zamude na začetku tega programskega obdobja;

64.  poudarja ključni pomen upravnih zmogljivosti; oblikovalce politike na vseh ravneh upravljanja poziva, naj v splošnem dajejo prednost ciljno usmerjeni tehnični pomoči za izvajanje kohezijskih politik, posebej pa razširjeni uporabi finančnih instrumentov v povezavi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

65.  meni, da imajo ukrepi kohezijske politike osrednjo vlogo pri zmanjševanju notranjih konkurenčnih razlik in strukturnih neravnovesij v regijah, ki to najbolj potrebujejo; poziva Komisijo, naj pretehta predhodno financiranje, da bi te države članice lažje v celoti uporabile sredstva za obdobje 2014–2020, ter pri tem zagotovi dosledno spoštovanje načela proračunske odgovornosti;

66.  poziva države članice, naj v nacionalnih parlamentih redno organizirajo politične razprave na visoki ravni o uspešnosti, učinkovitosti in pravočasnem izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter o prispevku kohezijske politike k izpolnjevanju makroekonomskih ciljev.

67.  poziva k rednim zasedanjem Sveta v sestavi ministrov za kohezijsko politiko za obravnavanje potreb po spremljanju stalnih izzivov, s katerimi se sooča ekonomska, socialna in teritorialna kohezije EU, in po odzivanju na te izzive;

o
o   o

68.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 470.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.
(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 303.
(6) UL L 347, 20.12.2013, str. 281.
(7) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(8) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(9) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0002.
(10) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0015.
(11) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0132.
(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0133.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0068.
(14) UL C 19, 21.1.2015, str. 9.
(15) UL C 242, 23.7.2015, str. 43.
(16) Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2015)0015, 20.1.2015).
(17) Sklep Komisije o neavtomatskem prenosu iz leta 2014 v leto 2015 in odobritvah za prevzem obveznosti, ki jih je treba spet dati na voljo v letu 2015 (C(2015)0827, 11.2.2015).


Ocena evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012
PDF 295kWORD 125k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o poročilu o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 (2014/2255(INI))
P8_TA(2015)0309A8-0241/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Sklepa št. 940/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2011 o evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012)(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(2),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 25 o pravicah starejših,

–  ob upoštevanju končnega poročila Komisije o evropskem vrhu o inovacijah na področju aktivnega in zdravega staranja, ki je potekal 9. in 10. marca 2015,

–  ob upoštevanju dopolnilnega dokumenta Komisije z dne 23. februarja 2015 z naslovom "Growing the Silver Economy in Europe" (Spodbujanje gospodarstva starejših v Evropi),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. septembra 2014 o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 (COM(2014)0562),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Staranje prebivalstva za leto 2015: gospodarske in proračunske projekcije za 28 držav članic EU (2013–2060) (European Economy 3/2015),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. januarja 2014 z naslovom "Skupno poročilo o uporabi Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost" (direktiva o rasni enakosti) in Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakosti pri zaposlovanju) (COM(2014)0002),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom "Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020" (COM(2013)0083),

–  ob upoštevanju načrta Komisije za izvedbo svežnja ukrepov za socialne naložbe za leto 2014,

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 16. februarja 2012 z naslovom "Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine" (COM(2012)0055),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. februarja 2012 z naslovom "Izvajanje Strateškega izvedbenega načrta evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje" (COM(2012)0083),

–  ob upoštevanju izjave Sveta z dne 7. decembra 2012 o evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012): pot naprej,

–  ob upoštevanju skupnega poročila Odbora za socialno zaščito in Komisije z dne 10. oktobra 2014 z naslovom "Ustrezna socialna zaščita za potrebe po dolgotrajni oskrbi v starajoči se družbi",

–  ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) z dne 31. oktobra 2014 o dostopu do zdravstvenega varstva v času krize,

–  ob upoštevanju pripravljalnega dela za konvencijo o zaščiti pravic starejših, ki ga je doslej opravila delovna skupina OZN za problematiko staranja prebivalstva,

–  ob upoštevanju poročila o dognanjih v okviru sklada Eurofound z naslovom "Work preferences after 50" (Delovne preference po 50. letu) (2014),

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom "Sustainable work: Toward better and longer working lives" (Trajnostno delo: boljšemu in daljšemu delovnemu življenju naproti), ki ga je Eurofound objavil decembra 2014 v svoji publikaciji Foundation Focus,

–  ob upoštevanju poglobljene analize službe Evropskega parlamenta za raziskave iz marca 2015 o evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012),

–  ob upoštevanju končnega poročila Ecorys z dne 15. aprila 2014 z naslovom "Ocena evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami",

–  ob upoštevanju dokumenta koalicije deležnikov za evropsko leto 2012 z dne 10. decembra 2012 z naslovom "Roadmap towards and beyond the European Year for Active Ageing and Solidarity between Generations 2012 (EY2012)" (Evropskemu letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 naproti in obdobje po njem),

–  ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometer št. 378 iz januarja 2012 o aktivnem staranju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o vplivu krize na dostop ranljivih skupin do oskrbe(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o Agendi za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti(5),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0241/2015),

A.  ker je bil cilj evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 osveščanje o pomenu aktivnega staranja, spodbujanje izmenjave informacij in politik aktivnega staranja ter oblikovanje okvira za konkretne ukrepe Unije, držav članic in vseh deležnikov javnega in zasebnega sektorja;

B.  ker naj bi bila po napovedih leta 2050 povprečna starost prebivalcev v EU nad 50 let;

C.  ker se EU sooča z demografskimi, socialnimi in strukturnimi spremembami brez primere, ki zahtevajo takojšen odziv; ker splošno staranje prebivalstva spremlja naraščanje potreb starejših in njihovih družin na področju socialnega skrbstva in zdravstva in ker bosta dolgoročna kakovost in vzdržnost javnih služb EU v veliki meri odvisna od ukrepov, ki bodo sprejeti v prihodnjih nekaj letih;

D.  ker je treba na povečanje povprečne pričakovane življenjske dobe gledati kot na civilizacijski dosežek in dejavnik družbenega napredka;

E.  ker je bila leta 2006 ustanovljena mreža regij za demografske spremembe, ki združuje približno 40 evropskih regij in je namenjena ozaveščanju o pomembnosti izzivov, kot sta staranje in upadanje prebivalstva, za Evropsko unijo in njeno ekonomsko in socialno kohezijo;

F.  ker je povprečno število otrok na žensko v Evropski uniji nižje od praga za generacijsko menjavo, ker je gospodarska kriza prispevala k znižanju rodnosti in ker bi se pričakovana življenjska doba do leta 2050 lahko podaljšala še za 5 let;

G.  ker je aktivno staranje med velikimi izzivi 21. stoletja;

H.  ker se poleg pojava staranja v vse več evropskih regijah opaža demografski upad, ki je posledica upadanja rodnosti, k čemur je treba prišteti zmanjševanje števila prebivalstva in visoke stopnje staranja, odvisnosti ter zmanjševanja aktivnega prebivalstva; ker so vsi ti pojavi še bolj prisotni na podeželju teh regij, saj se prebivalci pogosto selijo s podeželja v velika in srednje velika mesta;

I.  ker sta aktivno staranje in solidarnost med generacijami bistvenega pomena za doseganje ciljev Evropa 2020 in za konkurenčno, cvetočo in vključujočo Evropo;

J.  ker je uspeh politik aktivnega staranja tesno povezan z učinkovitostjo politik nediskriminacije, socialnega varstva, socialnega vključevanja in javnega zdravja, oblikovanih skozi vse življenje državljanov in delavcev EU;

K.  ker se izraz „aktiven“ tudi glede na opredelitev Svetovne zdravstvene organizacije nanaša na nadaljnjo udeležbo v družbenih, gospodarskih, kulturnih, duhovnih in civilnih zadevah in ne le na zmožnost fizične aktivnosti ali dejavnosti na trgu dela ter ker so zato osebe, ki se upokojijo zaradi starosti, invalidnosti ali bolezni, lahko še naprej dejavne v okviru svoje družine, med vrstniki, v okviru skupnosti ali države;

L.  ker bi potrebovali celosten pristop z upoštevanjem različnih elementov, ki bi prispevali k temu, da bi bilo delo za posameznike in vso družbo skozi vse življenje trajnostno;

M.  ker različne skupine delavcev delajo v različnih delovnih razmerah, kar vodi v neenakosti v zdravju na delovnem mestu;

N.  ker med državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi organi obstajajo ogromna vidna odstopanja, kar zadeva politike aktivnega staranja prebivalstva in socialne zaščite v starosti, podporno strukturo in proračunske vire;

O.  ker dejavno in zdravo staranje ustvarja nove družbene potrebe ter zahteva naložbe v različne obstoječe in neobstoječe javne storitve, predvsem na področju zdravstva in geriatrične oskrbe, ter odpira nove priložnosti na področju uživanja in podaljševanja prostega časa in počitka;

P.  ker je finančna in gospodarska kriza vplivala na povečanje ravni revščine med starejšimi in ker revščina ali tveganje revščine in socialne izključenosti ne prinaša le zdravstvenega tveganja, temveč tudi preprečuje vse možnosti za aktivno staranje;

Q.  ker na ozemlju EU deluje približno 125 000 poklicnih pokojninskih skladov, ki upravljajo sredstva v vrednosti 2,5 bilijona EUR za približno 75 milijonov Evropejcev, kar predstavlja 20 % delovno aktivnega prebivalstva;

R.  ker je eno temeljnih načel človeške družbe medgeneracijska solidarnost; ker z daljšanjem povprečne pričakovane življenjske dobe odnosi med generacijami postajajo vse pomembnejši; ker gospodarstvo in družba za doseganje svojih ciljev potrebujeta življenjske izkušnje, zavzetost in ideje vseh generacij;

S.  ker aktivna udeležba v programih vseživljenjskega učenja in športnih programih močno prispeva k uveljavljanju kulture aktivnega staranja, saj prebivalcem ne omogoča le tega, da svoje spretnosti in znanje skozi vse svoje življenje prilagajajo spreminjajočim se zahtevam trga dela, temveč tudi, da ostanejo zdravi, aktivni ter v širšem smislu udeleženi v družbi;

T.  ker je delež starejših žensk v prebivalstvu EU 20-odstoten, glede na sedanje demografske trende pa se bo ta odstotek še povečeval; ker so v večini držav EU starejše ženske bolj izpostavljene tveganju revščine kot starejši moški (povprečno 21 odstotkov žensk in 16 odstotkov moških); ker je razlika v pokojnini med spoloma v EU 39-odstotna;

U.  ker dostopne tehnologije lahko omogočijo in olajšajo dostop do trga dela, neodvisno življenje in udeležbo v vseh vidikih družbe; ker pa je 69 odstotkov ljudi, ki nimajo osnovnih digitalnih veščin, starih več kot 55 let; ker zaradi nedostopnosti, hitrega razvoja IKT in slabe digitalne pismenosti veliko starejšim ljudem in invalidom močno grozi, da v prihodnosti ne bodo v celoti izkoristili enotnega digitalnega trga;

1.  priznava, da je evropsko leto 2012 prineslo pomemben političen zagon, ki je pomagal začeti razpravo o izzivih aktivnega staranja in medgeneracijski solidarnosti v Evropi;

2.  opredeljuje medgeneracijsko pravičnost kot enakomerno porazdelitev koristi in bremen med generacijami; meni, da uspešno sožitje generacij temelji na solidarnosti in da ga morajo prežemati medsebojno spoštovanje, odgovornost in pripravljenost pomagati drug drugemu;

3.  ugotavlja, da so bili posebni cilji evropskega leta 2012 delno doseženi, najboljši rezultati pa so vidni na področju pobud in dogodkov osveščanja;

4.  ugotavlja in pozdravlja, da so prireditve in pobude v okviru evropskega leta 2012 jasno pokazale, da starejši niso breme, temveč da so njihove izkušnje, življenjski dosežki in znanje dragoceni za gospodarstvo in družbo;

5.  poudarja, da je bil dosežen cilj evropskega leta 2012 glede spodbujanja ustreznih akterjev na področju aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti; meni pa, da je obžalovanja vredno, da je bil cilj v zvezi z vzpostavljanjem novih omrežij za izmenjavo sredstev, projektov in idej med javnim in zasebnim sektorjem ter civilno družbo le redko dosežen; obžaluje, da je bilo vključevanje socialnih partnerjev spremenljivo, vpliv na zasebna podjetja pa ni bil zelo velik; poudarja, da je treba pospešiti krepitev zmogljivosti, saj bo le tako mogoče spodbujati aktivno udeležbo starejših državljanov v družbi;

6.  pozdravlja dejstvo, da je evropsko leto 2012 pomagalo pri natančnejši opredelitvi nacionalnih agend glede politike aktivnega staranja, spodbudilo izmenjavo dobre prakse med državami članicami, povečalo število pobud za spodbujanje aktivnega staranja ter okrepilo znanje in spretnosti deležnikov;

7.  poudarja, da bi potrebovali zanesljive statistike o položaju starejših ljudi in demografskih spremembah, da bi lahko oblikovali bolj usmerjene in učinkovite strategije aktivnega staranja; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito zbiranje kakovostnih podatkov o položaju starejših v družbi, njihovem zdravju, pravicah in življenjskem standardu;

8.  meni, da je zelo pomembno, da pobude, sprejete v okviru evropskega leta 2012, spremljamo in preoblikujemo v močno politično zavezo, ki ji bodo sledili konkretni ukrepi za zagotavljanje socialne vključenosti in blaginje vseh generacij, pri tem pa spoštujemo načela subsidiarnosti in sorazmernosti; opozarja, da je treba zakonodajo EU o politikah aktivnega staranja učinkovito izvajati, da bi se na vseh področjih zoperstavili diskriminaciji mladih in starejših in jo preprečevali;

9.  poudarja, da je treba okrepiti trikotnik za usklajevanje, ki je sestavljen iz ravni odločanja (tudi raven EU ter nacionalna, regionalna in lokalna raven), civilne družbe in zasebnega sektorja, vključno z industrijskimi panogami, ki ponujajo inovativno blago in storitve za podporo neodvisnemu življenju;

10.  poziva Komisijo, naj izvede študijo o demografskem upadu, ki poteka v vse večjem številu regij različnih držav Evropske unije, ter naj pripravi sporočilo o tem problemu in ukrepih, ki bi jih lahko sprejeli za obravnavo izziva demografskega upada na evropski ravni, pa tudi na ravni držav članic in regij, ki se z njim soočajo;

11.  poudarja, da regije z velikimi naravnimi ali demografskimi ovirami, na primer redko poseljene regije ter otoške in gorske regije, še posebej čutijo probleme, povezane s staranjem, in imajo na razpolago manj sredstev in manjšo infrastrukturo za spodbujanje aktivnega staranja; poziva, naj se preuči, ali so spodbujevalni načrti primerni za zaustavitev procesa staranja, ki ga ponavadi zaostrujejo vzporedni procesi zmanjševanja števila prebivalstva, ki potekajo v teh regijah in lahko ogrozijo preživetje teh območij;

12.  obžaluje, da je razmeroma pozna potrditev evropskega leta 2012 povzročila zamude pri sklepanju pogodb in izvajanju, zaradi česar nekateri dogodki, kot je pobuda o dnevu starejše delovne sile, niso dosegli svojega polnega potenciala; ugotavlja, da so bila za evropsko leto 2012 namenjena manjša proračunska sredstva v primerjavi s prejšnjimi evropskimi leti in da je zato za uresničevanje ciljev evropskega leta 2012 na voljo manj sredstev;

13.  opozarja, da je aktivno staranje med drugim proces optimiziranja priložnosti za zdravje in udeležbo v družbi, tako da bi ljudje, ko se starajo, lahko ohranili visok življenjski standard in kakovost življenja; meni, da bi morale politike aktivnega staranja povečati potencial ljudi za fizično in duševno dobro počutje ter socialno blaginjo v času njihovega življenja, s čimer bi omogočili boljšo socialno vključenost in večjo udeležbo v družbi; poudarja, da aktivno staranje pomeni tudi zagotavljanje lažjega dostopa do zdravstvenih storitev, dolgotrajne oskrbe in socialnih storitev, ki je bil ponekod med krizo izpostavljen pritiskom, ter vseživljenjskega učenja, udeležbo v družbi in kulturnih dejavnostih, razširitev obstoječe socialne infrastrukture, kot so domovi za ostarele in centri za dnevno oskrbo starejših, odpravo diskriminacije in stereotipov na podlagi starosti, boj proti revščini in socialni izključenosti ter večjo osveščenost o pomenu aktivnega in zdravega staranja;

14.  priporoča vsem državam članicam, naj prek svojih sistemov socialne varnosti spodbujajo in okrepijo kakovostno javno infrastrukturo za oskrbo starejših (domovi za ostarele in centri za dnevno oskrbo starejših ter pomoč na domu), v okviru katere bodo starejši pri pobudah, katerih se udeležujejo, obravnavani kot aktivni in ne kot pasivni subjekti;

15.  meni, da je treba oblikovati evropsko strategijo za demenco, ki bi morala vključevati ukrepe za pomoč družinam bolnikov, kampanje obveščanja, ozaveščanje in izmenjavo dobre prakse med državami članicami;

16.  poziva Komisijo, naj preuči zaskrbljujoč pojav brezposelnosti oseb, starejših od 50 let, in vse višjo raven dolgotrajne brezposelnosti in naj skupaj z državami članicami, regionalnimi in lokalnimi organi ter socialnimi partnerji preuči okoliščine in osebne razmere starejših, ki so brezposelni, in oblikuje učinkovito orodje, da bi delavce, ki pripadajo tej ranljivi skupini, zadržali na trgu dela, omogočili vseživljenjsko učenje in izpopolnjevanje znanja in spretnosti, usposabljanje na delovnem mestu ter dostopne in cenovno ugodne učne programe ter spodbujali, da bi bilo medgeneracijsko usposabljanje in prenašanje znanje na delovnem mestu zagotovljeno vsem;

17.  želi poudariti, da bi morali v zvezi s tem razmisliti zlasti o programih, kot je „medgeneracijsko mentorstvo“, ki na delovnem mestu in pri usposabljanju spodbujajo izmenjavo med starejšimi strokovnjaki in mlajšo generacijo; poudarja, da bi bilo treba v delovnem procesu spodbujati skupine mešanih starosti in nagrajevati izjemne projekte; meni, da bi lahko države članice spodbujale zaposlovanje več starejših delavcev in da na področju izobraževanja in usposabljanja na delu starejši delavci načeloma ne bi smeli biti v slabšem položaju kot mlajši delavci; zlasti poudarja, da je treba delovna mesta prilagoditi potrebam starejših delavcev in jim zagotoviti več možnosti, da bi delali s krajšim delovnim časom skladno s svojimi željami ter omogočiti daljše delovno življenje za tiste, ki želijo in so sposobni delati dlje; meni, da bi bilo treba oblikovati posebne načrte za upokojitev starejših dolgotrajno brezposelnih oseb, pri čemer bi bilo treba upoštevati njihovo potrebo po socialni stabilnosti in potrebo po stabilnosti sistemov socialne varnosti;

18.  obžaluje, da so starejši zaradi starosti še vedno pogosto izpostavljeni diskriminaciji, stereotipom in oviram; zato poziva države članice, naj začnejo nemudoma ustrezno izvajati Direktivo Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu; ugotavlja, da Svet od leta 2008 zadržuje predlog horizontalne direktive o enakem obravnavanju(6), in poziva države članice, naj čim prej poiščejo rešitev;

19.  odločno pa zavrača obravnavanje politik aktivnega staranja zgolj kot instrumenta za ohranjanje zaposljivosti starejših delavcev in poziva države članice, naj opravijo vse potrebne ocene in si čim bolj prizadevajo za prehod na pristop po življenjskih obdobjih ter po potrebi prenovijo pokojninski sistem, pri tem pa vsa prizadevanja usmerijo v stabilizacijo meril za upokojitev in upoštevajo dejanske stopnje brezposelnosti med populacijo, starejšo od 50 let, preden bodo dvignile obvezno upokojitveno starost; meni, da povezovanje upokojitvene starosti samo s pričakovano življenjsko dobo ne upošteva pomena razvoja trga dela in zato ne more biti edini instrument za spoprijemanje z izzivi starajoče se družbe; meni, da bi morale države članice namesto tega z zakonodajo o varnosti zaposlitve in sistemi oblikovanja plač podpirati zaposlovanje starejših delavcev, zlasti preden dosežejo obvezno upokojitveno starost, saj bi imela brezposelnost dodaten negativen učinek na njihov pokojninski prihodek, zagotoviti pa bi morale tudi vzdržne sisteme socialne zaščite;

20.  poziva države članice, naj zagotovijo vzdržnost javnih pokojninskih sistemov ter individualne in ustrezne pokojninske pravice za vse, vključno s tistimi, ki so upravičeno prekinili poklicno pot (predvsem ženske), da bi vsem zagotovili dostojno življenje v starosti; poudarja, da je treba opravljati ustrezen nadzor in neodvisne revizije v poklicnih pokojninskih skladih ter tako zagotoviti varne in vzdržne pokojnine;

21.  poudarja, da je treba starejšim dati priložnost, da bodo imeli pomembno vlogo pri pomoči svojim družinam, in opozarja na dragoceno prostovoljno delo, ki ga opravljajo starejši;

22.  poudarja pomen dostopne tehnologije za starajočo se evropsko družbo in poziva Komisijo, naj oblikuje vključujoč enotni digitalni trg in pri tem zagotovi, da se bo dostopnost upoštevala v celotni strategiji in bo povezana s spodbujanjem gospodarstva starejših v Evropi;

23.  pozdravlja dejstvo, da je aktivno in zdravo staranje ena od prednostnih nalog Evropskega socialnega sklada za programsko obdobje 2014–2020, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1304/2013; poziva države članice, naj učinkovito uporabijo dodeljena sredstva; opozarja, da so sredstva za spodbujanje aktivnega staranja na voljo tudi v okviru drugih programov, kot so evropski strukturni in naložbeni skladi (ESIF), Obzorje 2020, Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in program na področju zdravja; poziva k večji usklajenosti programov in različnih instrumentov, ki jih Evropska unija daje na voljo za spodbujanje aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, in v skladu s prednostnimi nalogami programa Obzorje 2020 k vzpostavitvi evropskega prednostnega raziskovalnega področja za uporabne znanosti za zdravje in aktivno staranje;

24.  poziva države članice, naj sredstva, ki so na voljo v okviru Evropskega socialnega sklada, evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije, uporabijo za finančno pomoč programom za samopomoč pri organizacijah starejših, ki si delijo moči, znanje, izkušnje in modrost ter pomagajo ljudem, ki potrebujejo pomoč, in tako prispevajo k aktivnemu in zdravemu staranju ter daljšemu neodvisnemu življenju;

25.  želi spomniti, da je v pregledu proračuna, ki ga je pripravila Komisija za leto 2010, dodana vrednost EU opredeljena kot ena od njegovih osrednjih načel; vztraja, da mora biti to načelo temelj za vse odhodke in da sredstev EU, zlasti iz Evropskega socialnega sklada, ne bi smeli uporabljati za subvencioniranje nacionalnih pristopov, temveč za zagotavljanje dodatne podpore programom držav članic za aktivno staranje;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo usmerjanje sredstev za aktivno staranje skupaj z učinkovitostjo njihovega črpanja; Komisiji prav tako priporoča, naj preuči izvedljivost in dodano vrednost novega evropskega finančnega instrumenta za obravnavanje problema ponovnega vključevanja odpuščenih delavcev v srednjih letih;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj zberejo popolne in zanesljive podatke, na podlagi katerih bodo lahko ocenile učinkovitost uporabe sredstev Evropskega socialnega sklada za starejše delavce;

28.  poziva Komisijo, naj preuči izvedljivost in dodano vrednost novega finančnega instrumenta EU za zagotavljanje minimalnega dohodka za vse državljane EU, ki živijo pod pragom revščine;

29.  priporoča državam članicam, naj oblikujejo in izvajajo javne politike in programe, ki bodo izboljšali javno zdravje, obenem pa bodo spodbujali duševno zdravje in socialne vezi;

30.  meni, da je bistvenega pomena podpora starejšim ljudem, da kar se da dolgo živijo neodvisno in aktivno, kot je zapisano v členu 25 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, pri čemer je treba razvijati in ohranjati javne storitve podpore, pomoči in oskrbe, ki bodo usmerjene v ljudi in odvisne od povpraševanja, ter ter jih bolj povezati; zato poziva države članice, naj zagotovijo cenovno sprejemljivo, dostopno in nediskriminacijsko zdravstvo ter naj v svojih zdravstvenih politikah dajo prednost preventivi; zato poziva Komisijo, naj izvaja sveženj ukrepov za socialne naložbe, poskrbi, da bosta zdravo staranje ter ustrezna in kakovostna dolgotrajna oskrba še naprej v ospredju političnega programa, preuči cenovno dostopnost zdravstva za starejše, zbere podatke o čakalnih vrstah v zdravstvenih sistemih v EU in predlaga smernice za najdaljše čakalne dobe; meni, da je bistvenega pomena spodbujanje osebne in posameznikove odgovornosti za lastno zdravje z znatnim zvišanjem ravni informacij o zdravstveni preventivi in nacionalnimi motivacijskimi kampanjami ter spodbujanje sodelovanje pri zdravstvenem opismenjevanju, da bi bili starejši sposobni poskrbeti za svoje zdravje; opozarja, da bi morali več pozornosti nameniti inovativnim tehnološkim rešitvam in orodjem; zaveda se tudi, kako pomembno je razširjanje informacij o lokalnih storitvah in pravicah pri uresničevanju tega cilja;

31.  poziva Komisijo, naj na podlagi sklepov skupnega poročila o ustrezni socialni zaščiti za potrebe po dolgotrajni oskrbi v starajoči se družbi nemudoma predstavi konkretne predloge;

32.  meni, da je treba dati prednost možnosti, da starejši ostanejo v krogu svoje družine; Komisiji predlaga, naj preuči možnosti družinskega gospodarstva in s tem povezanega dela na področju pomoči starejšim;

33.  poudarja, da je ena glavnih prednostnih nalog, povezanih s starejšimi, učinkovit javni prevoz, s čimer bi ustvarili zanje prijazno okolje(7) ter jim pomagali, da bi živeli neodvisno in imeli dostop do osnovnih storitev; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo dostop in interoperabilnost prometnih sistemov;

34.  pozdravlja dopolnilni dokument Komisije z naslovom Growing the Silver Economy in Europe (Spodbujanje gospodarstva starejših v Evropi) in ponovno poudarja, da je treba razviti gospodarstvo starejših, ki bo zadovoljevalo želje in potrebe starajočega se prebivalstva na podlagi gospodarskih priložnosti, ki izhajajo iz javne in zasebne porabe, povezane s staranjem prebivalstva, in posebnih proizvodov, storitev, inovativnih rešitev in potreb, ki zagotavljajo nova delovna mesta in rast, ter pri tem upoštevalo potrebe najranljivejših socialno-ekonomskih skupin;

35.  ugotavlja, da enostranska pomladitev delovne sile ne bo prinesla več inovacij, temveč pomeni zapravljanje izkušenj, znanja in veščin;

36.  meni, da bi morali biti starejši polnopraven del družbe in da bi bilo treba podpirati njihovo udeležbo v vsakodnevnem življenju, tudi javnem; prav tako meni, da bi bilo treba spodbujati dejaven dialog in izmenjavo izkušenj med mladimi in starejšimi; v zvezi s tem poudarja vlogo medgeneracijskih projektov; poleg tega zagovarja pravico starejših, da živijo dostojno in neodvisno življenje, kot je zapisano v členu 25 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; meni tudi, da je treba zagotoviti dejavno politično soodločanje zastopnikov interesov mlajših in starejših generacij na vseh ravneh EU povsod tam, kjer se to lahko nanaša na generacijske interese;

37.  opozarja na pomembno družbeno vlogo, ki jo imajo starejši, ko z drugimi delijo svoje vrednote in izkušnje ter nasvete glede življenja v skupnosti;

38.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj v okviru odprte delovne skupine OZN sprejmejo pozitivno stališče in tako zagotovijo, da bodo lahko starejši državljani v celoti uživali človekove pravice; poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z neodvisno strokovnjakinjo OZN za pravice starejših in organizacijami v EU, ki zastopajo starejše;

39.  obžaluje, da so delovne izkušnje zaradi začasnega dela, povečanja delovnih razmerij za določen čas, malega dela ali brezposelnosti vedno bolj nestalne in negotove;

40.  pozdravlja prihodnji pakt EU o demografskih spremembah kot enega pomembnejših rezultatov evropskega leta 2012 in evropskega partnerstva za inovacije za aktivno in zdravo staranje; poziva Komisijo, naj v proračunu EU opredeli področja, kjer bi lahko ustvarili prihranke in bili učinkoviti, da bi zagotovili sredstva za pakt, ki je odprto, veliko in neodvisno omrežje, ki združuje lokalne in regionalne deležnike, ki se zavzemajo za obravnavo evropskih demografskih sprememb s spodbujanjem starosti prijaznega okolja v tesnem sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo;

41.  poziva Komisijo, naj sprejme strategijo EU za demografske spremembe, da bi uskladila ukrepanje EU na različnih področjih in tako ustvarila sinergijo ter povečala njen pozitiven učinek na evropske državljane, gospodarstvo in ustvarjanje delovnih mest, pa tudi zaščitila človekove pravice starejših v vseh politikah EU;

42.  meni, da na evropski ravni demografske spremembe niso ustrezno obravnavane; zato poziva prihodnja predsedstva EU, naj to vprašanje ponovno vključijo v program EU in pripravijo odločne politične ukrepe;

43.  poudarja, da se demografskih sprememb ne bi smelo uporabiti kot utemeljitev za zmanjševanje socialnih pravic in storitev;

44.  pozdravlja vodilna načela aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami, ki sta jih oblikovala Odbor za socialno zaščito in Odbor za zaposlovanje; pozdravlja predvsem vlogo Odbora za socialno zaščito pri omogočanju neposredne izmenjave izkušenj med državami članicami, tudi o dolgotrajni oskrbi in pokojninah;

45.  pozdravlja indeks aktivnega staranja, ki je namenjen izkoriščanju potenciala starejših za aktivnejšo udeležbo pri delu in socialnem življenju in za samostojno življenje, skupaj s projektom, ki izhaja iz tega indeksa in ga izvaja Komisija skupaj z Ekonomsko komisijo Združenih narodov za Evropo; spodbuja države članice, naj na podlagi indeksa aktivnega staranja določijo cilje, ki naj jih dosežejo s celovitimi strategijami aktivnega staranja, in naj spremljajo napredek pri uresničevanju teh ciljev;

46.  poudarja, da je spodbujanje starejšim prijaznega okolja bistveno orodje za podporo starejšim delavcem in iskalcem zaposlitve ter spodbujanje vključujoče družbe, ki bi vsem nudila enake priložnosti; v zvezi s tem pozdravlja projekt, ki ga skupaj izvajata Komisija in Svetovna zdravstvena organizacija ter je namenjen prilagoditvi vodnika Svetovne zdravstvene organizacije po starosti prijaznih mestih sveta (Global Age-friendly Cities guide) evropskemu kontekstu;

47.  meni, da bo Konvencija OZN o varstvu pravic starejših izboljšala njihovo življenje, saj jim bo zagotovila enak dostop do političnih, gospodarskih in kulturnih pravic ter pravic do zdravstvenega varstva, hkrati pa bo predstavljala pomembno platformo, na podlagi katere se bo odnos do staranja v celoti spremenil;

48.  poziva Komisijo, naj sprejme akcijski načrt proti zlorabi starejših in pri tem oceni evropski okvir za kakovost dolgotrajne oskrbe in nege, ki ga je pripravilo Partnerstvo za dobro počutje in dostojanstvo starejših (WeDO), ter obravnava vprašanje pravic starejših, ki potrebujejo oskrbo in pomoč;

49.  obžaluje, da Komisija pri izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov in strategije o invalidnosti še ni obravnavala neenakosti glede na starost; zato jo poziva, naj izboljša ozaveščenost o pravicah starejših invalidov ter obravnava njihove pravice in diskriminacijo na podlagi starosti, ki jo trpijo, ter zagotovi, da pri izvajanju te konvencije starejši ne bodo zapostavljeni;

50.  poziva Komisijo, naj objavi dolgo pričakovani evropski akt o dostopnosti, ki bo zagotovil, da bodo imeli starejši dostop do proizvodov in storitev na področju prevoza in stanovanj ter proizvodov in storitev, ki temeljijo na IKT, vključno s tistimi, ki jih ponuja gospodarstvo starejših;

51.  poziva Komisijo, naj v okviru evropskega semestra pripravi priporočila za posamezne države in v njih obravnava ustreznost, vzdržnost in pravičnost gospodarskih reform na področju zaposlovanja, pokojnin, socialne vključenosti in dolgotrajne oskrbe; poziva jo tudi, naj bolje oceni socialni vpliv teh reform, zlasti glede staranja prebivalstva;

52.  poudarja pomen prostovoljstva, ki ga ne smemo jemati kot samoumevnega, temveč moramo njegovo dodano družbeno vrednost bolje upoštevati, saj spodbuja medkulturno učenje in medgeneracijsko solidarnost, aktivno staranje in vseživljenjsko državljansko udeležbo ter starejšim omogoča, da izkažejo svojo zavezanost družbi, s tem pa se izboljša kakovost njihovega življenja, dobro počutje in splošno zdravstveno stanje; spodbuja oblikovanje bolj prožnih in vključujočih pristopov glede udeležbe v programih prostovoljstva; v zvezi s tem obžaluje opustitev programa Grundtvig, ki je podpiral starejše prostovoljce; želi spomniti na pomen evropskih in mednarodnih mrež združenj ter javnih in zasebnih organov, ki se ukvarjajo z vključevanjem starejših in katere je treba posebej podpreti, in poziva Komisijo, naj prizna pomen uspešnih preteklih programov EU, ki so združevali državljansko udeležbo in skupinske izmenjave na ravni EU, kjer so bili vključeni starejši;

53.  poudarja, da mora biti namen politike, ki je pravična do vseh generacij, ustvariti instrumente za odprt in odkrit medgeneracijski dialog, s katerim bi vsi samo pridobili; poziva Komisijo in države članice, naj za vzpostavitev solidarnosti intenzivno delajo na teh instrumentih;

54.  poudarja pomen socialnih podjetij, ki zagotavljajo storitve za starejše ter skrbijo za njihovo zdravje in udeležbo v družbi;

55.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 246, 23.9.2011, str. 5.
(2) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0328.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0204.
(5) UL C 74 E, 13.3.2012, str. 19.
(6) Predlog direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426).
(7) Evropska komisija (2012), posebna raziskava Eurobarometer št. 370 o aktivnem staranju.


Izvajanje bele knjige o prometu iz leta 2011
PDF 339kWORD 198k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o izvajanju bele knjige o prometu iz leta 2011: ocena in pot naprej proti trajnostni mobilnosti (2015/2005(INI))
P8_TA(2015)0310A8-0246/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (COM(2011)0144),

–  ob upoštevanju javne predstavitve z naslovom „Bela knjiga o prometu: ocena in pot naprej proti trajnostni mobilnosti“, ki jo je 17. marca 2015 organiziral Odbor za promet in turizem Evropskega parlamenta,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. aprila 2015 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – napredek in izzivi“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2011 o načrtu za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o trajnostno naravnani prihodnosti prometa(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o sporočilu „Naj Evropa ostane v gibanju - Trajnostna mobilnost za našo celino“(3),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 12. februarja 2003 o beli knjigi Komisije z naslovom „Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev“(4),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z naslovom „Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev“ (COM(2001)0370),

–  ob upoštevanju bližajoče se podnebne konference COP21, ki bo decembra 2015 potekala v Parizu,

–  ob upoštevanju svežnja o energetski uniji in sporočila Komisije z naslovom „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“ (COM(2015)0080),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Skupaj h konkurenčni in z viri gospodarni mobilnosti v mestih” (COM(2013)0913),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o varnosti v cestnem prometu v Evropi v obdobju 2011–2020(5),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0246/2015),

A.  ker je bela knjiga o prometu zastavila ambiciozen načrt za preobrazbo evropskega prometnega sistema in oblikovanje pravega enotnega evropskega prometnega prostora;

B.  ker prometni sektor s približno 10 milijoni zaposlenih in prispevkom k BDP-ju v višini okrog 5 % predstavlja gonilno silo gospodarstva EU in bi moral ohraniti vodilno vlogo pri ustvarjanju nadaljnje gospodarske rasti in delovnih mest ter pri spodbujanju konkurenčnosti, trajnostnega razvoja in teritorialne kohezije;

C.  ker je promet sektor, v katerem ima Evropa vodilno vlogo v svetu, tako v proizvodnji kot pri izvajanju prevoza, in je bistvenega pomena, da se evropski promet še naprej razvija, da vlaga in se obnavlja na trajnosten način, če želi ohraniti vodilno tehnološko vlogo na svetovni ravni, še naprej izvažati svoje standarde po vsem svetu in ohraniti svoj konkurenčni položaj pri vseh načinih prevoza v svetovnem gospodarstvu, ki ga vse bolj zaznamuje pojavljanje močnih novih akterjev in novih poslovnih modelov;

D.  ker se izhodišča naše družbe zaradi digitalizacije, urbanizacije, globalizacije in demografskih sprememb spreminjajo in ker potrebujemo premik v obstoječih paradigmah prometne politike, da se bomo lahko soočili z izzivi prihodnosti;

E.  ker je promet bistven za prost pretok ljudi, blaga in storitev, na katerem temelji projekt enotnega trga, in ker je ta prost pretok močna gonilna sila povezovanja znotraj Unije in ključen dejavnik za uspešnost evropske industrije in trgovine;

F.  ker je promet še vedno skoraj v celoti odvisen od fosilnih goriv in je edini sektor, v katerem so emisije toplogrednih plinov v zadnjih 25 letih naraščale in bi bila njihova rast lahko še večja, če ne bi prišlo do nedavne gospodarske krize;

G.  ker je nujno treba izboljšati energetsko učinkovitost in trajnost prometnega sistema in zmanjšati njegovo odvisnost od nafte in fosilnih energetskih virov na stroškovno učinkovit način, ne da bi pri tem zmanjšali njegovo konkurenčnost ali omejili mobilnost, v skladu s cilji iz bele knjige;

H.  ker napredna trajnostna biogoriva – zlasti tista, ki se pridobivajo pri predelavi odpadkov in ostankov v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki(6) – predstavljajo neizkoriščen potencial za zmanjšanje odvisnosti evropskega prometnega sistema od nafte in znižanje emisij toplogrednih plinov iz prometnega sektorja;

I.  ker je bistvenega pomena, da se zagotovi uspešen razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) v dogovorjenih časovnih okvirih, da se prometna omrežja vseh regij EU učinkovito povežejo, s čimer bodo tudi geografsko oddaljene regije povezane s centrom EU, ter odpravijo razlike med stopnjami razvitosti in vzdrževanosti infrastrukture, zlasti med vzhodnimi in zahodnimi regijami Unije;

J.  ker naložbe v prometno infrastrukturo pozitivno vplivajo na gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in na trgovino, zato je treba odpraviti ovire, ki preprečujejo zasebne naložbe v prometno infrastrukturo;

K.  ker prometna infrastruktura na splošno zahteva dolgoročno financiranje, raven naložb pa je v zadnjem času zaradi pomanjkanja zaupanja med zakonodajalci, nosilcev projektov in finančnega sektorja upadla;

L.  ker se po vsej EU že vrsto let veliko premalo vlaga v infrastrukturo javnega prevoza in ker so izboljšane zmogljivosti za pešce, starejše osebe in potnike z omejeno mobilnostjo del ciljev Unije in so zanje potrebna dodatna sredstva;

M.  ker bi moral biti eden izmed glavnih ciljev bele knjige ta, da se v središče prometne politike postavijo ljudje in pravice, ki jih imajo kot potniki;

N.  ker bi inovacije in inteligentni prometni sistemi morali imeti pomembno vlogo pri razvoju sodobnega, učinkovitega, trajnostnega in interoperabilnega evropskega prometnega sistema, ki je dostopen vsem;

O.  ker so multimodalna omrežja in povezovanje različnih načinov prevoza in storitev lahko koristna za izboljšanje potniških in tovornih prometnih povezav in učinkovitosti ter lahko tako pripomorejo k zmanjšanju ogljikovih in drugih škodljivih emisij;

P.  ker oblikovanje resnično enotnega evropskega prometnega prostora ne bo mogoče brez učinkovitega izvajanja zakonodaje EU s strani držav članic in po potrebi poenostavitve obstoječega zakonodajnega okvira, ki bo prinesla pravno jasnost in boljše izvrševanje;

Q.  ker je treba odpraviti vse preostale ovire, tehnične nezdružljivosti in obremenjujoče upravne postopke, ki ovirajo dosego povsem povezanega prometnega sistema, in se boriti proti vsem novim ukrepom držav članic, ki ustvarjajo ovire za prost pretok blaga in storitev;

R.  ker mora biti nadaljnje odpiranje trga tesno povezano s kakovostnimi delovnimi mesti in dostojnimi delovnimi pogoji, visokim standardom storitev in pošteno konkurenco v vseh državah članicah;

S.  ker je zadnje poročilo Komisije o varnosti v cestnem prometu v Evropski uniji(7) razkrilo, da se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom v letu 2014 zmanjšalo za 1 %, kar je občutno manj od 8-odstotnega upada, ki je bil zabeležen v letu 2012 in ponovno leta 2013;

Izvajanje in vmesni pregled bele knjige

1.  pozdravlja namero Komisije o izvedbi vmesnega pregleda bele knjige, da se oceni doseženi napredek in predlagajo nadaljnji ukrepi za uresničitev njenih ciljev; meni, da je sicer še prezgodaj za celovito oceno učinka vrste ukrepov politike, ki so bili sprejeti od sprejetja bele knjige, da pa je ocena potrebna, da bi dobili pregled nad stanjem izvajanja 40 pobud in 131 ukrepov, ki so našteti v prilogi bele knjige;

2.  ponovno izraža podporo ciljem iz bele knjige in desetim ciljem za konkurenčen in z viri gospodaren prometni sistem: merila za doseganje cilja 60-odstotnega znižanja emisij toplogrednih plinov; poudarja, da bi morali biti cilji v okviru vmesnega pregleda vsaj tako ambiciozni kot tisti, ki so bili določeni leta 2011, predlagani pa naj bodo konkretni in realistični ukrepi, ki bodo temeljili na dokazih, in pobude za okrepitev, pospešitev in racionalizacijo prizadevanj za njihovo uresničitev; poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri seznam ukrepov iz bele knjige zadostuje za uresničitev njenih splošnih ciljev, in predlaga nadaljnje zakonodajne ukrepe;

3.  poziva Komisijo, naj posodobi cilje o zmanjšanju emisij iz bele knjige v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do 2030(8) in s sklepi Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike za leto 2030 in predlaga ukrepe za dodatno zmanjšanje emisij iz prometa, da bi državam članicam pomagala doseči splošni „zavezujoč cilj EU, da do leta 2030 doseže vsaj 40-odstotno zmanjšanje svojih emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990“ („in sicer bo emisije do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 v sektorjih, vključenih v sistem trgovanja z emisijami (ETS), zmanjšala za 43 %, v sektorjih, ki niso vključeni v ta sistem, pa za 30 %“);

4.  poudarja, da bi bilo treba cilj o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz prometa do leta 2030 določiti na ravni, ki bo omogočila uresničitev dolgoročnega cilja iz bele knjige o vsaj 60-odstotnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz prometa do leta 2050; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predlaga celovito strategijo za razogličenje prometa;

Splošna načela: prehod na druge oblike prevoza in somodalnost

5.  poudarja, da mora evropska politika za trajnostno mobilnost graditi na širokem naboru orodij politike za stroškovno učinkovit prehod na načine prevoza, ki najmanj onesnažujejo okolje in so energetsko najučinkovitejši; opozarja, da spreminjanje ravnovesja med načini prevoza ni samo sebi namen, temveč je potrebno, da bi mobilnost ločili od negativnih učinkov trenutnega prometnega sistema, kot so prometni zastoji, onesnaževanje zraka, hrup, nesreče in podnebne spremembe; priznava, da je politika prehoda na druge oblike prevoza doslej ni prinesla zadovoljivih rezultatov; zato poudarja, da morajo biti vsi načini prevoza optimizirani in postati bolj okolju prijazni, varni in energetsko učinkoviti, da bi dosegli visoko stopnjo mobilnosti in varstva okolja;

6.  meni, da je razvoj potniškega in tovornega prometa v znatni meri odvisen od učinkovite uporabe različnih načinov prevoza in da bi morala evropska prometna politika zato temeljiti na učinkoviti somodalnosti, pri čemer bi bilo treba po možnosti dajati prednost uporabi energetsko najučinkovitejših in trajnostnih načinov prevoza; meni, da bo to privedlo do optimalnega ponovnega uravnoteženja različnih načinov prevoza in zagotovilo interoperabilnost znotraj načinov prevoza in med njimi, spodbudilo bolj trajnosten promet in logistične verige ter okrepilo nemotene prometne tokove med načini prevoza in prometnimi vozlišči;

Sodobna infrastruktura in pametno financiranje

7.  poziva Komisijo, naj pripravi predloge za zagotovitev internalizacije zunanjih stroškov vseh načinov tovornega in potniškega prevoza, tako da uporabi skupno, skladno in pregledno metodologijo EU in upošteva posebnosti posameznih načinov prevoza, vključno s skladno analizo zunanjih stroškov, ki so že bili internalizirani, da bi se izognili dvojnemu obdavčevanju; poziva h konkretnim ukrepom za zagotovitev širše uporabe načel „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“, vključno s smernicami in primeri najboljše prakse, ter enakih pogojev delovanja za vse načine prevoza, tako da se po potrebi ukinejo okolju škodljive davčne olajšave, hkrati pa ohrani konkurenčnost vseh regij EU;

8.  poziva Komisijo, naj predlaga splošen okvir za nacionalne sheme zaračunavanja cestnih pristojbin za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila, ki ne bo diskriminiral prebivalcev tretjih držav in bo dajal prednost zaračunavanju glede na prevoženo razdaljo; poziva države članice, naj prihodke iz infrastrukturnih pristojbin namenijo za gradnjo in vzdrževanje varne prometne infrastrukture ter blaženje okoljskih problemov, povezanih s prometom;

9.  poudarja, da dokončna vzpostavitev vseevropskega prometnega omrežja ostaja eden izmed predpogojev za bolj trajnosten, učinkovit in nemoten multimodalni prometni sistem ter bolj uravnoteženo razporeditev tovora in potnikov med načini prevoza; poudarja, da se je treba pri izbiri projektov, ki so upravičeni do sredstev EU, osredotočiti na devet koridorjev osrednjega omrežja, dokončanje manjkajočih povezav, zlasti čezmejnih odsekov, odpravo ozkih grl, nadgradnjo obstoječe infrastrukture, inovativne prometne rešitve, interoperabilnost ter na razvoj multimodalnih terminalov in urbanih vozlišč; poleg tega bi moral biti pri izbiri projektov večji poudarek na evropski dodani vrednosti, razvoju infrastrukture za povezljivost obrobnih, otoških, gorskih in najbolj oddaljenih regij in na podpori projektov za povezovanje vseevropskega prometnega omrežja z infrastrukturnimi omrežji sosednjih držav in držav kandidatk;

10.  meni, da mora financiranje EU odražati dejanske potrebe po naložbah za dokončno vzpostavitev osrednjega omrežja TEN-T do leta 2030 ter da bi bilo treba z instrumentom za povezovanje Evrope in drugimi orodji za financiranje spodbujati naložbe v prometno infrastrukturo v skladu z merili, določenimi v smernicah TEN-T in instrumentu za povezovanje Evrope, pri čemer bi imeli prednost trajnostni načini prevoza, kot so železnica, prevoz po celinskih plovnih poteh in prevoz po morju na kratkih razdaljah; poudarja, da bi morali sofinancirani projekti odražati potrebo po infrastrukturi, ki povečuje konkurenčnost Unije ter krepi njeno ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ima čim manjši vpliv na okolje, je odporna na morebitne učinke podnebnih sprememb in zagotavlja zdravje in varnost uporabnikov;

11.  poziva k občutnemu povečanju sredstev, dodeljenih finančnemu okviru instrumenta za povezovanje Evrope, in k obsežnejšim evropskim pristojnostim za pripravo, izvajanje in financiranje nadnacionalnega prometnega načrtovanja in financiranja infrastrukture;

12.  poudarja, da je kakovost cestne infrastrukture, ki neposredno vpliva na varnost v cestnem prometu, v posameznih državah članicah EU zelo različna in da se več kot 90 % cestnoprometnih nesreč s smrtnim izidom v državah članicah zgodi na mestnih ali podeželskih cestah; poudarja, da je treba učinkovito financiranje take infrastrukture nadalje spodbujati z različnimi politikami in instrumenti EU, zlasti v kohezijskih državah; poudarja tudi, da je treba obstoječo infrastrukturo, vključno s sekundarnim cestnim omrežjem, ustrezno vzdrževati;

13.  poudarja, da bi morali v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe, ki ga je predlagala Komisija kot del Junckerjevega naložbenega načrta za Evropo, imeti prednost trajnostni prometni in infrastrukturni projekti, ki so ključnega pomena in imajo visoko družbeno, ekonomsko in okoljsko vrednost, izbrani pa bi morali biti projekti, ki spodbujajo ustvarjanje delovnih mest, dolgoročno rast, konkurenčnost, inovacije in teritorialno kohezijo, vključno s trajnostnimi urbanimi projekti in železniškimi projekti, v skladu s cilji prometne politike in zakonodajo EU (smernice TEN-T, instrument za povezovanje Evrope); v zvezi s tem bi bilo treba novim načinom financiranja, kot so javno-zasebna partnerstva in koncesije, nameniti več pozornosti in jih uporabljati v večji meri; poudarja, da mora biti postopek izbire projektov, ki bodo financirani iz Evropskega sklada za strateške naložbe, pregleden in da morajo biti vanj vključeni zadevni deležniki iz javnega in zasebnega sektorja;

14.  meni, da bi bilo treba Evropski sklad za strateške naložbe prednostno financirati iz nerazporejenih sredstev v proračunu EU in le v skrajnem primeru iz neuporabljenih sredstev iz programov iz razdelka 1A večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020; poudarja, da bi bilo treba financiranje jamstvenega sklada v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira leta 2016 pregledati, na podlagi analize stopnje uspešnosti in izvršitve različnih programov pa bi bilo treba opredeliti alternativne možnosti financiranja, da bi kar najbolj zmanjšali prerazporeditve sredstev iz razdelka 1A za obdobje 2016–2020; poudarja, da bi morala Evropski parlament in Svet poleg tega preučiti, kako bi lahko prerazporeditve sredstev iz programov EU, dogovorjenih v okviru letnega proračunskega postopka, kar najbolj nadomestila kot vir financiranja za Evropski sklad za strateške naložbe v letih pred vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira;

15.  ponovno potrjuje podporo inovativnim finančnim instrumentom, ki omogočajo optimizacijo javne porabe z boljšo uporabo zasebnih finančnih sredstev, vendar opozarja, da številni projekti v prometnem sektorju ne ustvarjajo dovolj prihodkov, da bi se lahko zanesli samo na to vrsto instrumentov in zato potrebujejo podporo v obliki subvencij;

16.  poudarja, da sta hitri razvoj in uporaba inteligentnih prometnih sistemov nujna za omogočanje učinkovitejše, trajnostne in varne uporabe vozil in obstoječe infrastrukture in zagotavljanje dodatnih zmogljivosti brez porabe časa, stroškov in zemljišč, ki so potrebni za gradnjo nove infrastrukture; poudarja pomen učinkovite uporabe frekvenc in interoperabilnosti med inteligentnimi prometnimi sistemi za zagotovitev nemotenih prometnih tokov za vse načine prevoza in prometna vozlišča; poziva k pravočasni uvedbi uvajalne in obratovalne faze programov EU za satelitsko navigacijo in učinkovitemu razvoju prometnih aplikacij v okviru sistemov Galileo in EGNOS;

Trajnostni promet in mobilnost v mestih

17.  poudarja, da bi moralo biti izboljšanje energetske učinkovitosti ena izmed glavnih prednostnih nalog evropske prometne politike; navaja, da je nujno treba izboljšati učinkovito rabo virov s strani prometnega sistema kot celote za učinkovitejšo rabo obstoječih zmogljivosti, izboljšanje stopnje izkoriščenosti vozil in zagotavljanje, da bodo javna sredstva na nacionalni ravni in ravni EU dodeljena ukrepom z največjim učinkom;

18.  poudarja pomen spodbujanja električne mobilnosti in sistemov električnega javnega prevoza v povezavi z uvedbo obnovljivih virov energije v sektor električne energije, pri čemer imajo prednost nadaljnja elektrifikacija železniškega omrežja in spodbujanje tramvajev, električnih avtobusov (trolejbusov), električnih avtomobilov, električnih dvo-/tri-/štirikoles, električnih koles in malih električnih čolnov; poudarja potencial sodobnih nihajnih žičnic (kabinskih žičnic) kot ugodnega prevoznega sredstva, katerega gradnja ni zahtevna, za razširitev zmogljivosti sistemov mestnega javnega prevoza;

19.  poudarja pomen spodbujanja uvedbe alternativnih goriv in pogonskih sistemov, zlasti tistih, pri katerih ima Evropa veliko tehnološko prednost, za zmanjšanje odvisnosti prometa od fosilnih goriv, izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; obžaluje, da se te tehnologije še vedno ne uporabljajo dovolj, zlasti ne v javnem prevozu;

20.  ugotavlja, da uporaba javnega prevoza na mestnih območjih ni jasno navedena med desetimi cilji bele knjige; meni, da bi bilo treba določiti nov cilj o podvojitvi uporabe javnega prevoza na mestnih območjih do leta 2030; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za zagotovitev zmogljivosti in infrastrukture, ki bi uporabnikom javnega prometa, na primer starejšim ali invalidom ter kolesarjem, ki se za del svoje poti poslužijo javnega prometa, omogočile varno mobilnost od vrat do vrat; poudarja, da so za uresničitev tega cilja potrebne primerne naložbe, zlasti za zagotovitev doslednega vzdrževanja in širjenja infrastrukture javnega prevoza; zato poziva države članice, naj za infrastrukturne projekte na področju mestnega javnega prevoza zagotovijo ustrezne dolgoročne in zanesljive možnosti financiranja;

21.  poziva Komisijo, naj lokalnim, regionalnim in nacionalnim organom in deležnikom pomaga preučiti obstoječe in nove možnosti financiranja EU za javni prevoz in razviti inovativne programe javno-zasebnega partnerstva; opozarja na izkušnje, pridobljene s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča (št. 1/2014) z naslovom „Uspešnost projektov javnega mestnega prometa, ki prejemajo podporo EU“, v katerem sta bili ocenjeni izvedba in uspešnost projektov javnega mestnega prometa, sofinanciranih iz strukturnih skladov EU, ter v kolikšni meri so zadoščajo potrebam uporabnikov in dosegajo svoje cilje v smislu uporabe;

22.  poudarja pomen načrtov za trajnostno mobilnost v mestih kot orodja, s pomočjo katerega bi mesta lahko učinkoviteje uporabljala prometno infrastrukturo in storitve ter različne načine mobilnosti lahko bolje in na trajnosten način vključila v mestno območje, s tem pa bi prispevalo k zmanjšanju onesnaževanja zraka, zvočnega onesnaževanja, emisij CO2, števila prometnih zastojev in prometnih nesreč; poziva Komisijo, naj še naprej podpira oblikovanje načrtov za trajnostno mobilnost v mestih in njihovo spodbujanje; poudarja, da bi bilo treba evropske strukturne in investicijske sklade bolj sistematično uporabljati za mesta, ki so oblikovala celosten lokalni prometni načrt, na primer načrt za trajnostno mobilnost v mestih, in opredelila ustrezne ukrepe v skladu z merili, določenimi z zadevno zakonodajo;

23.  poziva Komisijo, naj sodeluje z izvajalci javnega prevoza in organi in tako uporabnikom prek različnih medijev zagotovi potovalne informacije, vključno z informacijami o potrebah invalidov, in naj prevzame večjo vlogo pri določanju primerov najboljše prakse na ravni EU in pri določanju pogojev za izboljšanje mestnih sistemov javnega prevoza; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj ščitijo obveznost mestnih prometnih sistemov, da mestna središča povežejo z njihovimi okoliškimi območji;

24.  poudarja, da mestna območja potrebujejo določeno stopnjo prožnosti, da bi lahko izpolnila svoje obveznosti v skladu z zakonodajo EU ob polnem spoštovanju načela subsidiarnosti in zagotovila, da bodo rešitve mobilnosti prilagojene njihovim posebnim okoliščinam;

25.  poudarja, da je vedenje uporabnikov prevoza ključno za razvoj bolj trajnostnega prometnega sistema; poziva k pobudam, ki bodo uporabnike, zlasti mlade, spodbujale k uporabi varnejših in bolj trajnostnih prevoznih sredstev (hoja, kolesarjenje, vključno s souporabo in izposojo koles, javni prevoz, souporaba avtomobila, deljenje prevoza) in jim to omogočale v okviru varne infrastrukture, načrtovanje potovanj in informacije v realnem času pa naj bodo na voljo v realnem času za lažjo intermodalno uporabo različnih načinov prevoza prek inteligentnih prometnih sistemov; poziva Komisijo, naj določi primere najboljše prakse za kombiniranje različnih načinov prevoza, ki bi jih lahko izvajali v drugih mestnih aglomeracijah;

26.  poudarja, da je treba na nacionalni ravni in na ravni EU izboljšati podatke o prometu glede vedenja udeležencev v prometu, zlasti kar zadeva hojo, kolesarjenje in potovalne vzorce glede na spol, ki naj jih lokalni organi uporabijo pri opredeljevanju politik za mobilnost v mestih;

27.  poudarja pomen sprejetja ukrepov za podporo regionalnim programom za oblikovanje in širjenje kolesarskih mrež v velikih evropskih regijah, da bi državljane spodbudili, da glede okoljskih vprašanj prevzamejo večjo odgovornost, vsem omogočili kolesarjenje in zmanjšali zvočno onesnaževanje, število prometnih zastojev in onesnaženost v mestih;

28.  poudarja, da je pomembno analizirati pozitivne učinke novih oblik mobilnosti, ki temeljijo na modelu ekonomije delitve, vključno z delitvijo prevoza, na družbo; meni, da je pomembno, da si države članice izmenjujejo primere najboljše prakse, da bi zakonodajo prilagodile tako, da bi bile upoštevane te inovativne platforme za mobilnost od vrat do vrat;

29.  poziva Komisijo, naj spremlja razmere v različnih državah članicah, kar zadeva delovanje podjetij za spletno posredovanje prevoza, ki voznike povezujejo s potniki (najbolj znan primer je Uber), in izvede oceno pravnih, družbenih, ekonomskih in okoljskih posledic delovanja takšnih podjetij, ki naj jo po potrebi spremljajo ustrezni ukrepi ali priporočila za oblikovanje inovativnih novih storitev v Evropi, ob upoštevanju obstoječih taksi storitev;

30.  poziva Komisijo, naj od držav zahteva zagotovitev pravičnih konkurenčnih pogojev za podjetja za delitev prevoza ter klasične taksi službe in podjetja za medkrajevni prevoz, kar zadeva spoštovanje davčne zakonodaje, varnost, obveznosti javne službe in zaposlitvene pogoje;

31.  poudarja, da imajo motorizirana dvokolesa (motorna kolesa, skuterji in mopedi) in vse pogosteje tudi električna dvo- in trikolesa pomembno vlogo v trajnostni mobilnosti, zlasti na mestnih območjih, kjer prispevajo k odpravljanju težav s prometnimi zastoji in parkiranjem ter zagotavljajo rešitev za logistiko majhnega obsega; zato vztraja, da je treba ustrezno upoštevati posebno obliko teh vozil in očitne koristi, ki jih prinašajo, kar se mora odražati v prometni zakonodaji in smernicah EU;

32.  poziva k boljši optimizaciji dobavne verige na mestnih območjih; meni, da tovorna vozila v mestih nesorazmerno prispevajo k onesnaževanju zraka in zvočnemu onesnaževanju ter negativno vplivajo na prometne zastoje; meni, da bi morala mestna logistika spodbujati optimizacijo prevoza in stroškovno učinkovito uvedbo novih vrst operacij, tehnologij in poslovnih modelov; poudarja, da je mogoče z boljšim izborom načinov prevoza in vozil zagotoviti, da se prevozna rešitev kar v največji meri ujema s posebnimi zahtevami pošiljke in zadevnega mesta;

33.  poudarja pomen logističnih skladišč na obrobju mestnih območij, ki bi omogočila usklajen prevoz blaga do cilja z uporabo energetsko najučinkovitejših načinov prevoza;

Umestitev ljudi v središče prometne politike

34.  v zvezi z varnostjo v cestnem prometu poziva:

   naj se do leta 2020 hitro sprejme cilj 40-odstotnega zmanjšanja števila hudo poškodovanih ljudi, ki ga bo spremljala dobro premišljena strategija EU; poziva države članice, naj nemudoma zagotovijo vse relevantne statistične podatke, da bo Komisija lahko določila ta cilj in strategijo,
   naj se okrepijo ukrepi, namenjeni zmanjšanju števila mrtvih in poškodovanih v cestnem prometu, pri tem pa posebna pozornost nameni glavnim vzrokom, med drugim vožnji pod vplivom alkohola in drog, preveliki hitrost in neuporabi varnostnega pasu,
   k ukrepom za uresničitev cilja manj kot 15 000 smrtnih žrtev v cestnem prometu do leta 2020 z uvedbo in izvajanjem stroškovno učinkovitih ukrepov za varnost v cestnem prometu na ravni EU in nacionalni ravni,
   k ukrepom za zmanjšanje števila nesreč med ranljivimi uporabniki, zlasti med uporabniki dvokoles, pešci v mestnem okolju in starejšimi vozniki;
   k ukrepom za varnost v cestnem prometu v okviru prihajajočega svežnja o cestnem prometu in k vmesnemu pregledu programa Komisije za varnost v cestnem prometu za obdobje 2011–2020,
   k pregledu Direktive (EU) 2015/413 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, in k prizadevanjem za razširitev njene uporabe na sosednje države EU,
   naj se v okviru pregleda Direktive 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture njeni štirje glavni ukrepi razširijo tudi na druge dele cestnega omrežja, vključno z vsemi deli avtocest ter podeželskih in mestnih cest,
   naj se prednostno obravnavajo ukrepi v zvezi z ranljivimi udeleženci v prometu, kot je predlagano v akcijskem načrtu in opredeljeno v direktivi o inteligentnih prometnih sistemih (2010/40/EU),
   naj se pregleda direktiva o usposabljanju in kvalifikacijah poklicnih voznikov, da se pojasnijo njene določbe, poziva pa tudi k spodbujanju in oblikovanju programov usposabljanja po pridobitvi vozniškega dovoljenja za vse uporabnike vozil,
   k pripravi predloga za pregled uredbe o splošni varnosti ((ES) št. 661/2009) in uredbe o zaščiti pešcev ((ES) št. 78/2009) do leta 2016, da bi določili obvezna pravila za zasnovo in varnost kabin težkih tovornih vozil, neposredno vidno polje, obnašanje vozila pri trku in zaščito pešcev, pri čemer naj se prednostno obravnavajo ranljivi udeleženci v prometu,
   naj se v novih osebnih in gospodarskih vozilih v večji meri uporabljajo varnostnimi sistemi za pomoč voznikom, kot so sistemi za samodejno zaviranje v sili, za ohranjanje varnostne razdalje in za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu ter indikator obrabe pnevmatik, inteligentni sistemi za prilagajanje hitrosti, ki jih je mogoče ročno uravnavati, in e-klic, skupaj s kooperativnimi inteligentnimi prometnimi sistemi;
   k pregledu tretje direktive o vozniških dovoljenjih, da se uvedejo:
   obvezno usposabljanje za voznike za nove funkcije vozil (sistemi za pomoč voznikom),
   druga faza za pridobitev vozniškega dovoljenja,
   vseživljenjska prometna vzgoja,
   preizkus sposobnosti za vožnjo in
   zdravstveni/psihološki pregled storilcev prometnih prekrškov, na primer zaradi alkohola, drog ali agresije,
   naj se sprejme mejna vrednost vsebnosti alkohola v krvi, ki bo harmonizirana na ravni EU in bo za prvi dve leti voznikov začetnikov in za poklicne voznike znašala 0,0 ‰;

35.  poudarja, da so bile v zadnjih letih sicer dosežene pomembne izboljšave na področju varnosti v cestnem prometu, da pa še vedno obstajajo razlike med državami članicami in so potrebni nadaljnji ukrepi za uresničitev dolgoročnega cilja vizije nič; ugotavlja, da je varnost v cestnem prometu tesno povezana s spoštljivim vedenjem vseh udeležencev v cestnem prometu in da bi morala imeti vzgoja v družini in šoli večjo vlogo pri uresničevanju tega cilja;

36.  poudarja, da je treba zakonodajni okvir za pravice potnikov dokončno vzpostaviti z ukrepi za odpravo vseh morebitnih vrzeli v zakonodaji, ki bodo zajemali potnike na multimodalnih potovanjih in zagotavljali pošteno konkurenco med različnimi načini prevoza, pri tem pa upoštevali specifične razlike med različnimi načini prevoza, pravno odgovornost za posamezne odseke potovanja in medsebojno vplivanje različnih načinov prevoza; ponovno poziva k oblikovanju listine o pravicah potnikov, ki bi določala temeljne pravice potnikov, ki bi veljale za vse načine prevoza, ob upoštevanju posebnosti posameznih načinov prevoza pa bi vsebovala tudi poseben oddelek o multimodalnih potovanjih, da bi izboljšali prepoznavnost in izvrševanje predpisov EU; naj se oblikujejo pobude, s katerimi se bodo spodbujale in dale na voljo javnosti multimodalne informacije ter storitve načrtovanja in izdajanja vozovnic; poziva k ukrepom za izboljšanje kakovosti prevoza in lažji neoviran dostop za starejše osebe, potnike z omejeno mobilnostjo in invalidne potnike, večja pozornost pa naj se nameni posebnim potrebam potnikov, na primer kolesarjev, ki svoja kolesa prevažajo z vlakom;

37.  v zvezi s temeljno pravico vseh ljudi – še zlasti invalidov in starejših ljudi – do individualne mobilnosti poziva k povečanju naložb v raziskave in razvoj ustreznih sistemov za pomoč voznikom;

38.  ugotavlja, da bi z izboljšanjem razpoložljivosti brezplačnih ali nizkocenovnih širokopasovnih, mobilnih omrežij, Wi-Fi in drugih digitalnih storitev na javnih prevoznih sredstvih in postajah javnega prevoza izboljšali osebno mobilnost;

39.  poziva, naj se oblikuje načrt EU za vzpostavitev okvira za nemoten evropski sistem multimodalnega potniškega prometa; meni, da bi bilo treba s tem načrtom določiti ključne evropske multimodalne potniške koridorje v okviru obstoječega omrežja TEN-T, združiti javne in zasebne vire, uskladiti obstoječe pobude in osredotočiti finančno podporo EU;

40.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo vprašanje kakovosti dela pri vseh načinih prevoza, zlasti v zvezi z usposabljanjem, izdajo potrdil, delovnimi pogoji in razvojem poklicne poti, da se zagotovi ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, razvoj potrebnih spretnosti ter povečata konkurenčnost in mobilnost izvajalcev dejavnosti v prometnem sektorju EU; poudarja, da je pomembno rešiti vprašanje fluktuacije delovne sile in starajoče se delovne sile v prometnem sektorju in da je delo v tem sektorju nujno treba narediti privlačno za nove generacije;

41.  poudarja, da je zagotovitev enakega in poštenega obravnavanja, dobrih pogojev in delovnih pogojev ter varnega delovnega okolja za delavce v prometu bistvenega pomena; zato poziva Komisijo, naj pripravi konkretne in takojšnje ukrepe/pobude za obravnavanje socialnih vidikov pri različnih načinih prevoza, da bi tako spodbujala visokokakovostna delovna mesta in delovne pogoje za delavce v prometu in zagotavljala pošteno in neizkrivljeno konkurenco med izvajalci dejavnosti v prometnem sektorju; poziva Komisijo, naj natančno spremlja uporabo in izvrševanje socialne zakonodaje EU v državah članicah pri vseh načinih prevoza;

42.  poudarja, da so potrebni tudi ukrepi za spodbujanje večje udeležbe žensk na trgu dela v sektorju prometa, odstranitev morebitnih ovir ter za zagotovitev enakega obravnavanja moških in žensk z odpravo obstoječih razlik v plačah in napredovanju;

43.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo predloge o odpiranju storitev na vseh trgih prevoznih storitev spremljalo ustrezno izvrševanje socialne zakonodaje EU in po potrebi podporni ukrepi za preprečitev razhajanj med socialnimi pogoji v posameznih državah članicah; poudarja, da odpiranje trgov prevoznih storitev ne bi smelo privesti do socialnega dampinga, storitev slabše kakovosti, zmanjšanja obsega javnih storitev, nepotrebne upravne obremenitve, nepoštenih poslovnih praks ali izkrivljanja poštene konkurence; poleg tega bi se morala z njim odpraviti razdrobljenost notranjega trga in preprečiti nastanek monopolov ali tekmovanje v zniževanju standardov na področju socialnega varstva delavcev v prometu;

Konkurenčen, učinkovit, varen, celosten in interoperabilen prometni sistem

44.  poudarja, da je digitalizacija ključnega pomena za izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti prometnega sektorja; poudarja, da je treba bolje izkoristiti priložnosti, ki jih prinašajo digitalne tehnologije, in spodbujati nove prevozne storitve ter nove poslovne in distribucijske modele, da bi spodbujali rast, konkurenčnost in zaposlovanje; poudarja, da je treba zagotoviti spodbuden regulativni okvir za pilotne projekte za razvoj inteligentnega avtomatiziranega prevoza v Evropi; v zvezi s tem opozarja na ključno vlogo malih in srednjih ter novoustanovljenih podjetij pri spodbujanju inovacij v prometnem sektorju;

45.  poziva Komisijo, naj v središče pregleda bele knjige postavi celostni pristop (interoperabilnost, medsebojna povezljivost in intermodalnost), vključno s sistemi IKT; Komisijo poleg tega opozarja, naj tehnološki napredek kombinira s spremembami vedenja, da bi z zeleno logistiko, z ustreznimi orodji za upravljanje mobilnosti in z uporabo digitalizacije dosegli ambiciozen prehod na druge oblike prevoza in zmanjšanje prometa;

46.  poudarja, da je treba v okviru evropske politike za trajnostno mobilnost preučiti sinergije med vsemi načini prevoza, koridorji in omrežji ter se osredotočiti na potrebe glavnih vozlišč, mestnih območij, točk medsebojne povezljivosti, platform za pretovarjanje in pristanišč; meni, da bi bilo treba mobilnost obravnavati kot sistem, in ne kot nabor posameznih načinov prevoza;

47.  poziva k standardizaciji intermodalnih nakladalnih enot, pri čemer je treba upoštevati nakladalne enote, ki se uporabljajo v svetovnem prometu, in mere transportnih vozil, ter k enotnim predpisom v zvezi z varnostjo pri nakladanju, da bi optimizirali multimodalni promet in izboljšali varnost;

48.  vztraja, da bi bilo treba zmanjšati birokratske ovire za vse oblike prometa; poziva k večji poenostavitvi in harmonizaciji dokumentov ter upravnih in carinskih postopkov, ki bi morali biti praktični, učinkoviti in izvedljivi za vse deležnike vzdolž logistične verige; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za vzpostavitev elektronskega okvira za multimodalni prevoz tovora (e-tovor), da bi dosegli brezpapiren, nemoten pretok informacij vzdolž celotne logistične transportne verige, ob upoštevanju obstoječih dobro delujočih orodij in sinergij, globalnega dogajanja in primerov najboljše prakse;

49.  poziva, da se, skupaj z ustreznimi ukrepi, uvede nov cilj o preusmeritvi 50 % sedanjega prevoza nevarnega blaga znotraj EU na bolj trajnostne načine prevoza, kot so železniški promet in celinske plovne poti, do leta 2030, v popolni skladnosti z Direktivo 2008/68/ES o notranjem prevozu nevarnega blaga;

50.  poziva Komisijo, naj racionalizira predpise za intermodalni prevoz nevarnega blaga in tako zagotovi interoperabilnost med različnimi načini prevoza;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo potencial cevnega prevoza tovora in prevoza tovora s kolesi kot obetavnih konceptov trajnostnega prometnega sistema in ju podprejo;

52.  poudarja ključno vlogo, ki jo ima prometni sektor pri razvoju turizma, zlasti v tistih regijah Unije, ki so bolj oddaljene in so trenutno zelo težko dostopne;

53.  poudarja, da evropska vozlišča povezujejo Evropo z ostalim svetom in da mora Evropa ohraniti neposredne povezave z vsemi deli sveta, da bodo zagotovljeni direktni leti evropskih prevoznikov iz njihovih vozlišč do destinacij v tujini, delovna mesta in rast v evropskem letalskem sektorju pa ohranjeni; poudarja, da leti znotraj EU ne zagotavljajo zgolj mobilnosti na notranjem trgu, temveč imajo tudi kot vmesni leti ključno vlogo pri vzdrževanju povezljivosti v vozliščih EU; politika EU mora zagotoviti učinkovito in konkurenčno mrežo vmesnih letov za okrepitev evropskih vozlišč, z znižanjem stroškov na konkurenčno raven v svetovnem merilu in zagotovitvijo poštene konkurence za prevoznike iz tretjih držav; države članice EU potrebujejo usklajeno in skupno politiko, da ne bi izgubile še več direktnih povezav med Evropo, Azijo in Afriko zaradi vozlišč v Zalivu in Turčiji; zato poziva Komisijo, naj uresniči te cilje v okviru celotne letalske zakonodaje EU in jih uporabi v pogajanjih s tretjimi državami;

54.  poziva k okrepljeni politiki na področju raziskav in tehnologije, da se spodbudijo inovacije v prometnem sektorju; meni, da bi bilo treba to politiko, ki jo mora spremljati ustrezno financiranje, pripraviti v sodelovanju z vsemi relevantnimi deležniki, tudi z državljani in predstavniki uporabnikov, da bi razumeli potrebe sektorja in ustrezno izboljšali dodeljevanje sredstev EU, zlasti v okviru programa Obzorje 2020; meni, da bi bilo treba dati prednost projektom z jasno evropsko dodano vrednostjo, namenjenim razogljičenju prometa, spodbujanju energetsko učinkovitih načinov prevoza (na primer hoje ali kolesarjenja), povečanju učinkovitosti in preglednosti dobavne verige, povečanju dostopnosti prometa in njegove varnosti in zaščite v prometu, izboljšanju upravljanja prometa in zmanjšanju upravne obremenitve; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi revolucionarnim tehnologijam na področju prometa, na primer v obliki avtomatiziranih ali daljinsko vodenih vozil, kot so brezpilotna letala in vozila brez voznika;

55.  poziva k enaki meri prizadevanj na področju izobraževanja, da bi spodbudili uvajanje novih študijev in programov usposabljanja, zlasti na poklicni in višji ravni, osredotočenih na nove spretnosti ter poklice, ki bodo nastali kot posledica pametne mobilnosti;

56.  poudarja pomen podpore okvirnim programom EU za raziskave, razvoj in inovacije za dosego čistejših goriv in dosego visoke stopnje tehnološkega napredka, na primer v zvezi z rafiniranimi biogorivi,

57.  poziva, naj se v okviru pobude REFIT in ocen evropske zakonodaje izvede splošni pregled zahtev, sprejetih na evropski ravni, glede vozniških dovoljenj in varnosti ter obveznosti poročanja v zvezi s prometom, da bi bistveno zmanjšali upravno obremenitev;

58.  priznava pomen nemotenih radijskih frekvenc, zlasti v zvezi z uveljavljanjem časa vožnje in počitka delavcev v cestnem prometu ter uvedbo inteligentnih prometnih sistemov; poziva Komisijo, naj po potrebi oblikuje ustrezen regulativni okvir;

Svetovna razsežnost prometa

59.  poudarja, da je oblikovanje evropskega prometnega prostora pomembna prednostna naloga, ki je v veliki meri odvisna od mednarodnega priznanja v okviru sporazumov, ki bodo sklenjeni na podlagi mednarodnih pogajanj z našimi trgovskimi partnerji za vse načine prevoza, zlasti kar zadeva letalski in pomorski promet, in da bi morala EU v ustreznih mednarodnih telesih prevzeti čedalje bolj oblikovalno vlogo;

60.  meni, da mora EU ohraniti vodilno vlogo pri svetovnih prizadevanjih za zmanjšanje emisij iz prometa v okviru pariške konference o podnebnih spremembah leta 2015 (COP21), tako da na svetovni ravni spodbuja razogličenje prometa in razvoj trajnostnih načinov prevoza, s čimer bo prispevala k uresničevanju mednarodno dogovorjenega cilja glede omejitve globalnega segrevanja na manj kot 2 °C;

61.  poziva k bolj celostnemu pristopu med državami članicami, kar zadeva možnost, da se v naših trgovinskih odnosih s tretjimi državami uporabi načelo vzajemnosti, v okviru evropske politike financiranja prometa pa naj se preuči, ali je dodatno financiranje s strani tretjih držav primerno;

62.  poudarja, da bi morali pri izkoriščanju mednarodnih virov za razvoj evropskega prometnega sistema (nafta, litij, žlahtne kovine, biogoriva) spoštovati legitimne interese prebivalcev, ki živijo na območjih, od koder se s temi viri trguje in se uvažajo;

Povezovanje vseh načinov prevoza v okviru vizije o bolj učinkovitem, trajnostnem, konkurenčnem, dostopnem ter uporabniku in državljanu prijaznem prometnem sistemu

63.  v zvezi z letalskim prometom poziva:

   naj se obravnavajo glavni izzivi za konkurenčnost evropskega sektorja zračnega prometa, ki jih predstavljajo upad direktnih povezav med Evropo in ostalim svetom, omejene zmogljivosti letališč glede na prihodnje povečanje zračnega prometa in povečanje nabora letalskih storitev, ki jih zagotavljajo podjetja iz tretjih držav,
   naj se pregleda Uredba (ES) št. 868/2004, da bi zaščitili pošteno konkurenco v zunanjih odnosih EU na področju letalstva in okrepili konkurenčni položaj letalske industrije EU ter zagotovili vzajemnost in odpravili nepoštene prakse, vključno s subvencijami, ki izkrivljajo trg,
   naj se vzpostavi dialog o letalstvu z zalivskimi državami in Turčijo, da bi povečali finančno preglednost in zaščitili pošteno konkurenco, naj se v sporazume o zračnem prometu vključijo „določbe poštene konkurence“, podrobne določbe o subvencijah, nepoštenih praksah in konkurenci ter učinkoviti ukrepi za primer neupoštevanja teh določb,
   naj pospeši proces, da se po potrebi sklenejo novi sporazumi o letalskem prometu z glavnimi trgovinskimi partnericami EU, med drugim s sosednjimi državami, Brazilijo, Rusijo, Indijo in Kitajsko, državami ASEAN in Mehiko, vključno z določbami za boljši dostop do trga zračnega prevoza tovora;
   naj se pregledata regulativna in fiskalna politika EU in držav članic, da bi okrepili konkurenčnost evropskega letalskega sektorja in zagotovili pošteno konkurenco z letalskimi prevozniki iz tretjih držav; zato poziva Komisijo, naj pregleda in razveljavi vse enostranske določbe EU, ki izkrivljajo konkurenco, države članice pa spodbudi, da enako storijo na nacionalni ravni,
   naj se dokončno vzpostavi notranji trg letalskega prometa, tako da se odpravijo ovire, ki so jih države članice uvedle za prevoznike EU, ki želijo opravljati lete iz države članice registracije v tretjo državo prek druge države članice EU,
   k skladnemu in učinkovitemu razvoju omrežja letališč na ravni EU, ki mora vključevati glavna letališča („vozlišča“) in dobro povezano, vzdržno in podprto omrežje lokalnih, provincialnih in regionalnih letališč, ki so bistvenega pomena za rast in razvoj na teh območjih, zlasti na oddaljenih območjih in v najbolj oddaljenih regijah, ki so pogosto dostopne samo z zračnim prevozom, naj se pripravi zakonodajni okvir za razvoj in maksimizacijo neizkoriščenega potenciala regionalnih letališč in nove infrastrukture na polno zasedenih letališčih,
   naj se prednostno odobrijo projekti, ki jih financira EU in so del osrednjega omrežja TEN-T,
   k temeljiti pripravi in hitremu sprejetju celovitega letalskega svežnja, ki bo vseboval nov regulativni okvir o civilnih brezpilotnih letalih, s katerim bodo zagotovljeni standardi varnosti in zaščite ter temeljne pravice, hkrati pa se spodbujal gospodarski potencial, ki ga civilna brezpilotna letala nudijo evropskim podjetjem, zlasti MSP in novoustanovljenim podjetjem, k pregledu uredbe o agenciji EASA za pojasnitev vloge te agencije v odnosu do nacionalnih letalskih organov in za okrepitev njenih zmogljivosti za nadzor letalske varnosti v vseh državah članicah, vključno z njihovimi oddaljenimi regijami, in za spodbujanje predpisov in standardov EU na svetovni ravni,
   naj države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za pospešitev izvajanja enotnega evropskega neba s sprejetjem svežnja SES2+, polnega izvajanja in delovanja funkcionalnih blokov zračnega prostora in uvedbo prihodnjega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR), da bi tako zmanjšale razdrobljenost zračnega prostora EU in s tem zamude letov, poleg tega bi s tem izboljšale varnost in ublažile vpliv zračnega prometa na okolje,
   naj Svet hitro sprejme stališče o pregledu Uredbe (ES) št. 261/2004 in Uredbe št. (ES) št. 2027/97 o pravicah potnikov ter Uredbe (EGS) št. 95/93 o dodeljevanju slotov,
   k okrepitvi pogajanj v okviru Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) o razvoju svetovnega tržno osnovanega mehanizma za obravnavanje emisij iz mednarodnega letalstva,
   k uvedbi mednarodnih trajnostnih meril za letalsko gorivo iz obnovljivih virov,
   naj se podprejo raziskave in razvoj v letalstvu prek programov Obzorje 2020 in Čisto nebo, da bi razvili nove in čistejše tehnologije, s katerimi bi letala postala manj hrupna, poraba goriva pa učinkovitejša, in spodbujali nove vrste letal, kot so brezpilotna letala, ter ustvarjali rast in delovna mesta v evropski letalski industriji,
   naj Komisija in države članice temeljito pregledajo svojo strategijo in politiko v zvezi z letalsko varnostjo in zaščito, da bi v korist potnikov postopoma prešli na pristop, ki temelji na analizi tveganja,
   naj se izboljša letalska varnost po vsej EU na področju proizvodnje letal, usposabljanja in licenciranja posadke, letalskih operacij, upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa,
   k oceni morebitnih varnostnih ukrepov za preprečitev letalskih nesreč, kot je bila tista z letom 9525 letalske družbe Germanwings marca v Alpah,
   naj Komisija pripravi predlog, ki bo vključeval ukrepe za okrepitev varnosti in socialnih predpisov, zlasti predpisov v zvezi s časom letenja in počitka, da bi preprečili utrujenost in izboljšali kakovost zraka v kabini,
   k razvoju usklajenega sklopa predpisov, ki bodo urejali letalske šole in beleženje ur letenja za pilote, ki so dejavni v EU, da bi zagotovili učinkovitejši nadzor in presojo zaposlitvenih pogojev v letalskem sektorju;
   naj države članice Eurostatu posredujejo splošne letalske podatke, zlasti kar zadeva število letal, pilotov in ur letenja, da bi izboljšali veljavne uredbe, zlasti v zvezi z varnostjo v zračnem prometu;
   h konstruktivnemu socialnemu dialogu med deležniki letalskega prometa, da bi se soočili z novimi izzivi, ki nastanejo z uvedbo novih tehnologij, zaradi katerih bo treba ustrezno prilagoditi delovna mesta v letalskem sektorju;
   k ukrepom proti povečevanju števila socialno spornih praks, kot so „zastave ugodnosti“ in različne oblike neobičajnega zaposlovanja in oddajanja del zunanjim izvajalcem; k pregledu Uredbe (ES) št. 1008/2008, da bi zagotovili ustrezno izvrševanje in uporabo nacionalne socialne zakonodaje in kolektivnih pogodb za letalske družbe, ki imajo operativni sedež na ozemlju EU; k pregledu opredelitve pojma „glavna poslovna enota“ podjetja, v skladu s katerim bodo letalske družbe morale dokazati pomembne letalske dejavnosti v določeni državi, naj Evropska agencija za varnost v letalstvu izda priporočila, ki bodo zahtevala, da je najmanj 50 % tehnikov za vzdrževanje letal neposredno zaposlenih, in zajela vse kategorije zemeljskega osebja, pilotov in kabinskega osebja,

64.  v zvezi s cestnim prometom poziva:

   k učinkovitim nacionalnim okvirom politike, ki bodo namenjeni razvoju trga, kar zadeva uporabo električnih vozil in alternativnih goriv (električna energija, vodik, zemeljski plin (stisnjeni in utekočinjeni zemeljski plin), utekočinjeni naftni plin, sintetična in parafinska goriva ter trajnostna biogoriva, zlasti tista, pridobljena z obdelavo odpadkov in ostankov, vključno z etanolom na osnovi melase), in hitri uvedbi potrebne infrastrukture za oskrbo z gorivom/polnjenje; k izmenjavi primerov najboljše prakse med obstoječimi projekti v različnih državah članicah glede trga alternativnih goriv in distribucijo v mestih, k akcijskemu načrtu EU za izvajanje strategije iz sporočila Komisije z naslovom „Zelena energija za promet: evropska strategija za alternativna goriva“, da bi spodbudili čim večjo uporabo alternativnih goriv v prometu in trajnostno električno mobilnost po vsej Uniji,
   naj se do leta 2020 število varnih parkirišč za težka tovorna vozila v vseevropskem prometnem omrežju poveča za 40 % glede na število iz leta 2010 ter izboljša njihova kakovost in higienski standardi,
   k pobudam za zagotovitev interoperabilnosti elektronskih sistemov cestninjenja,
   naj Komisija oceni različne sisteme cestninjenja in njihovo združljivost s Pogodbama EU, zlasti z načelom nediskriminacije na podlagi prebivališča,
   naj se prednostno odobrijo infrastrukturni projekti, ki jih financira EU in s katerimi bo dokončno vzpostavljeno cestno omrežje, ki je del osrednjega omrežja TEN-T,
   naj se načrt EU za kolesarjenje vključi v delovni program Komisije za leto 2016,
   k zakonodajnemu predlogu, s katerim bodo določene obvezne omejitve povprečnih emisij CO2 iz novih osebnih avtomobilov in kombijev za obdobje po letu 2020, pri čemer pa je treba ohraniti jasno in dolgoročno usmerjenost v zmanjšanje emisij;
   naj se pravočasno dokonča orodje za simulacijo, ki bo natančno, zanesljivo in stroškovno učinkovito merilo porabo goriva in emisije CO2 iz težkih vozil (tovornjakov in avtobusov), kateremu naj kasneje po potrebi sledi zakonodajni predlog, s katerim bodo določene obvezne mejne vrednosti povprečnih emisij CO2 iz na novo registriranih težkih vozil, kot so že določene za osebna vozila in kombije; k nadaljnjim ukrepom za spodbujanje uvajanja najučinkovitejših vozil na trg in promocijo primerov najboljše prakse za zmanjšanje porabe goriva,
   k ukrepom za povečanje učinkovitosti porabe goriva in zmanjšanje emisij CO2 iz težkih tovornih vozil, vključno z nadaljnjo uporabo za učenje ekološkega načina vožnje, izboljšano prometno logistiko in pametno infrastrukturo, ter za večjo uporabo alternativnih goriv,
   k pregledanemu preskusnemu ciklu s strožjimi zahtevami za preskušanje skladnosti, s katerim bi merili emisije CO2 in druge emisije onesnaževal iz vozil, bo pa nadomestil „novi evropski vozni cikel“, ki se trenutno uporablja, da se bo tako zagotovilo, da se bodo emisije in poraba goriva pri vozilih merile s postopkom testiranja, ki odraža dejanske pogoje vožnje,
   naj Komisija brez nepotrebnega odlašanja začne pripravljati pregled Direktive (EU) 2015/719 o največjih dovoljenih težah in merah, da bo Evropskemu parlamentu in Svetu lahko najpozneje leta 2020 predloženo poročilo, v katerem bodo upoštevane posebnosti nekaterih tržnih segmentov, kot so specializirana vozila za prevoz vozil, ki se uporabljajo v sektorju logistike končanih vozil,
   k sprejetju zakonika o socialnem varstvu voznega osebja v cestnem prometu, v katerem bo obravnavan tudi problem navideznega samozaposlovanja, da bi bolje upoštevali poseben položaj delavcev v mednarodnem cestnem prometu in zagotovili pošteno konkurenco,
   k boljšemu izvrševanju, ocenjevanju in po potrebi pojasnjevanju ali pregledovanju skupnih pravil za dostop do mednarodnega trga cestnega prevoza tovora (Uredba (ES) št. 1072/2009),
   k ukrepom za zagotovitev skladnosti nacionalnih določb z zakonodajo EU na področju čezmejnega prometa,
   k preučitvi ustanovitve evropske agencije za cestni promet, da se zagotovi ustrezno izvajanje zakonodaje EU in spodbuja standardizacija v vseh državah članicah,
   k ukrepom za zagotovitev pravne jasnosti in boljšega izvajanja predpisov o delovnih pogojih, socialnih pravicah in pravicah iz socialnega varstva, plačah in družbeni odgovornosti, da bi po vsej EU zagotovili visoke socialne standarde v cestnem prevozu tovora; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe proti nezakonitim praksam, ki povzročajo nelojalno konkurenco in spodbujajo socialni damping; glede na visoko raven mobilnosti delavcev v sektorju cestnega prevoza tovora in potrebo, da vozniki tedenski počitek preživijo doma, bi ta sektor bilo treba obravnavati posebej
   naj se prilagodi uporaba načel notranjega trga, ki svobodo opravljanja storitev učinkovito ločujejo od svobode ustanavljanja, da bi zagotovili, da so dejavnosti podjetja v določeni državi članici, v kateri nima sedeža, izključno začasne;

65.  v zvezi z železniškim prometom poziva:

   k dokončni vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja s hitrim sprejetjem 4. železniškega paketa, s čimer bi zagotovili uravnoteženo odpiranje domačega trga železniškega potniškega prometa, neodvisnost upravljavcev železniške infrastrukture, konkurenčni razpisni postopek za javno naročilo storitev, najvišjo raven varnosti v železniškem prometu in interoperabilnosti ter zadostne človeške in finančne vire za Evropsko železniško agencijo, da se zagotovi, da bo v celoti operativna in bo lahko opravljala svoje naloge kot točka VEM za odobritev vozil in podeljevanje varnostnega spričevala; 4. železniški paket bi moral zagotoviti visoko raven kakovosti in učinkovitosti železniških storitev, ohraniti ekonomsko ravnovesje obveznosti javne službe in spodbujati visoke standarde glede delovnih pogojev in teritorialne kohezije; po njegovem sprejetju bi ga morale države članice hitro prenesti in začeti izvajati,
   naj Komisija sprejme strategijo za železniški promet, v kateri bodo predlagani novi ukrepi za uresničitev ciljev za leto 2030 oz. 2050 glede prehoda na druge oblike prevoza, določenih v beli knjigi v okviru desetih ciljev za konkurenčen in z viri gospodaren prometni sistem,
   naj se zagotovi trdno, zadostno, pregledno in predvidljivo dolgoročno financiranje s poenostavljenimi predpisi in postopki za dostop do financiranja EU, da bi izboljšali kakovost in zmogljivost nacionalne in čezmejne železniške infrastrukture, pri čemer naj se vzdrževanje in nadgradnja že obstoječe infrastrukture obravnavata prednostno, ter omogočili zagotavljanje zanesljivih, varnih, dostopnih in trajnostnih storitev prevoznikov tovora in potnikov v železniškem prometu,
   k podrobni analizi razlogov, zaradi katerih evropsko železniško območje zaznamuje veliko število manjkajočih povezav vzdolž meja držav članic; naj Komisija sprejme ukrepe in spodbude za nujno ponovno vzpostavitev lokalnih, regionalnih in nacionalnih čezmejnih železniških povezav, ki so bile med drugo svetovno vojno in v obdobju po njej ukinjene ali opuščene, čeprav so bile v gospodarskem interesu ali v korist javnosti, ter za nujno izgradnjo tistih, ki so bile načrtovane, ne pa tudi končane, da se odpravijo obstoječa ozka grla in manjkajoče povezave v čezmejnih regijah; k ponovni vzpostavitvi in vzdrževanju sekundarnih železniških prog, ki so vključene v osrednja nacionalna omrežja in evropske koridorje; k pobudam za iskanje novih funkcij za omrežja, ki se ne uporabljajo več, kot sta prevoz tovora ali zagotavljanje novih storitev za turiste,
   naj se prednostno odobrijo infrastrukturni projekti, ki jih financira EU in s katerimi bo dokončno vzpostavljeno železniško omrežje, ki je del osrednjega omrežja TEN-T, in projekti, odobreni v okviru instrumenta za povezovanje Evrope,
   naj se razširi vloga Komisije, da bi učinkovito in hitro dokončali železniške koridorje omrežja TEN-T, ki so bili načrtovani, a so jih države članice kljub njihovim družbenim in gospodarskim koristim preložile,
   naj se izvede študija za ugotavljanje dejstev o socialnih, gospodarskih in okoljskih koristih, ki bi jih prineslo nadaljnje podpiranje nacionalnih in mednarodnih nočnih železniških storitev, po potrebi pa naj se zagotavljanje teh storitev in čezmejnih povezav med mesti ponovno vzpostavi, na primer v okviru obveznosti javne službe in razpisnih postopkov,
   naj države članice, Komisija in deležniki v železniškem prometu sprejmejo vse potrebne ukrepe za ustanovitev Skupnega podjetja Shift2Rail, da bi tako pospešili vključitev naprednih tehnologij v inovativne rešitve v železniškem prometu, povečali privlačnost železniškega prevoza in okrepili položaj evropske železniške industrije,
   k ukrepom, s katerimi bo evropsko železniško omrežje postalo dejansko interoperabilno, tehnične ovire, ki še vedno obstajajo, bodo zmanjšane, z njimi pa se bodo spodbujale tudi tehnične rešitve, s katerimi bodo vlaki lahko uporabljali tire različnih širin, da različne omejitve glede višine v EU ne predstavljajo dodatne ovire,
   naj se na vseh koridorjih osrednjega omrežja TEN-T prednostno uvede evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), vključno z ustrezno opremo v lokomotivah,
   k hitremu izvajanju Uredbe (EU) št. 913/2010 o vzpostavitvi mednarodnih železniških koridorjev za konkurenčen tovorni promet ter razvoju ali izboljšanju sistema „vse na enem mestu“ (VEM) za usklajevanje teh koridorjev,
   k zmanjšanju hrupa tovornega železniškega prometa z naknadnim opremljanjem tovornih vagonov in izboljšanjem železniške infrastrukture z namenskim javnim financiranjem; naj Komisija predloži predlog za prepoved preglasnih tovornih vagonov po vsej EU do leta 2020,
   naj se razvijejo in uvedejo in izvajajo sistemi za izdajo enotne vozovnice za nacionalni in mednarodni železniški promet in se železniškim potnikom, ki potujejo prek meje, to ne zaračunava več posebej,
   k odstranitvi ovir, ki evropski železniški industriji (proizvajalcem tirnih vozil, železniške infrastrukture in sistemov signalizacije) onemogočajo oddajo ponudb v postopkih javnih naročil v državah, ki niso članice EU;

66.  v zvezi s pomorskim prometom poziva:

   k ukrepom za lajšanje formalnosti za ladje, ki plujejo med pristanišči EU za vzpostavitev pravega evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja („modri pas“),
   k boljšemu usklajevanju med pomorskimi in carinskimi organi na vseh ravneh, da se racionalizira pretok informacij ter omejijo nepotrebna upravna obremenitev in carinske formalnosti,
   k ukrepom za razvoj potenciala pomorskih avtocest v okviru omrežja TEN-T,
   k dodatnim ukrepom za vzdrževanje in nadaljnji razvoj privlačnega, varnega in kakovostnega pomorskega prometa ter zagotavljanje odprtih pomorskih trgov in neomejenega dostopa do tovora,
   k ukrepom za podporo in usklajevanje prilagajanja vhodov v pristanišča in logističnih sistemov večjim ladjam, spodbujanje boljših povezav med pristanišči, zlasti železniških povezav in celinskih plovnih poti, za spodbujanje naložb v pristanišča z uporabo različnih virov financiranja EU, da bi povečali zmogljivosti pristanišč EU, nadgradili obstoječo infrastrukturo, razvili multimodalne terminale in s pomočjo inteligentnih prometnih sistemov spodbujali ustvarjanje inteligentnih pristanišč in pametnih pristaniških mest; k ukrepom za izboljšanje infrastrukture morskih pristanišč, zlasti na območju Sredozemskega in Črnega morja, da bi na teh območjih tovorni promet s ceste preusmerili na morje,
   naj se zagotovi, da bodo morska pristanišča osrednjega omrežja do leta 2030 povezana z infrastrukturo za železniški in cestni promet, po možnosti pa tudi z infrastrukturo za celinske plovne poti vseevropskega prometnega omrežja, razen kadar takšna povezava zaradi fizičnih omejitev ne bo mogoča,
   k večji jasnosti in usklajenosti glede uporabe pravil o državni pomoči za pristanišča, da bi oblikovali pragmatično, predvidljivo in stabilno okolje, ki bi omogočalo dolgoročne strategije naložb v pristanišča in s katerim bi zmanjšali upravno obremenitev in čim bolj skrajšali trajanje postopkov,
   k nadaljevanju s predlogom Komisije za uredbo o vzpostavitvi okvira za dostop do trga pristaniških storitev in finančno preglednost pristanišč, da bi posodobili in izboljšali kakovost in učinkovitost pristaniških storitev, okrepili konkurenco in ustvarili okvirne pogoje, s katerimi bi v pristanišča privabili naložbe,
   naj se v okviru Mednarodne pomorske organizacije določi zavezujoč svetovni cilj za uresničitev cilja bele knjige o najmanj 40-odstotnem zmanjšanju emisij CO2 iz goriv v pomorskem prometu do leta 2050, ki ga mora spremljati vmesni cilj EU za leto 2030; naj se okrepijo pogajanja znotraj Mednarodne pomorske organizacije o razvoju svetovnega tržno osnovanega mehanizma za obravnavanje emisij iz mednarodnega pomorstva, kot je mehanizem za določanje cen emisij; če se doseže mednarodni sporazum o globalnem sistemu za spremljanje emisij toplogrednih plinov, poročanje o njih in njihovo preverjanje ali o globalnih ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prevoza, naj Komisija pregleda Uredbo (EU)  2015/757 in po potrebi predlaga spremembe te uredbe, da se zagotovi uskladitev z navedenim mednarodnim sporazumom,
   naj se preuči možnost razširitve mejnih vrednosti žvepla v gorivih za plovila, ki se uporabljajo na območjih nadzora nad emisijami SOx, in relevantnih predpisov Mednarodne pomorske organizacije na celoten evropski pomorski prostor,
   naj se spodbujajo tehnologije za zmanjševanje emisij in s pomočjo finančnih spodbud in ciljno usmerjenih podpornih ukrepov tudi ukrepi za energetsko učinkovitost, s posebnim poudarkom na uporabi alternativnih goriv, spodbujajo pa naj se tudi ukrepi za zmanjšanje potovalne hitrosti ladij, ki naj bi imeli velik potencial za zmanjšanje porabe goriva in emisij toplogrednih plinov,
   k ukrepom, ki podpirajo uvajanje infrastrukture za alternativna goriva v morskih in celinskih pristaniščih, vključno z zagotavljanjem zmogljivosti za oskrbo z utekočinjenim zemeljskim plinom in zagotavljanjem električne energije z obrežja,
   k zakonodajnemu predlogu za posodobitev zakonodaje na področju varnosti potniških ladij; k boljšemu izvajanju in po potrebi k pregledu tretjega svežnja o pomorski varnosti za izboljšanje preprečevanja nesreč na morju in obvladovanja njihovih posledic,
   k zakonodajnemu predlogu, s katerim bi pojasnili ureditev odgovornosti in nadomestil glede na vse pogostejši pojav izgubljanja zabojnikov na morju na podlagi sistema, ki omogoča ugotavljanje lastnikov teh zabojnikov;

67.  v zvezi s prometom po celinskih plovnih poteh poziva:

   naj se vzpostavi primeren okvir za optimizacijo notranjega trga za promet po celinskih plovnih poteh in odstranijo ovire, ki onemogočajo večjo uporabo tega načina prevoza,
   naj se akcijski program NAIADES II izvaja v celoti, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti infrastrukturi, uvedbi rečnih informacijskih storitev in inovacijam; naj se program do leta 2017 oceni, predlagani ukrepi pa po potrebi prilagodijo, da bi zagotovili uresničitev ciljev programa,
   k odobritvi projektov na področju celinskih plovnih poti, ki jih financira EU in so del osrednjega omrežja TEN-T,
   naj se celinske plovne poti, ki so del osrednjega omrežja koridorjev TEN-T, v skladu z okoljsko zakonodajo EU do leta 2025 ustrezno nadgradijo in skozi vse leto vzdržujejo, ozka grla pa odpravijo, da bi ohranili ustrezno raven storitev,
   naj Komisija in države članice okrepijo podporo spodbujanju inovacij v prometu po celinskih plovnih poteh v okviru programa Obzorje 2020 in Instrumenta za povezovanje Evrope, uporabe alternativnih goriv ter tehnično in okoljsko prilagoditev flote za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,
   naj se promet po celinskih plovnih poteh vključi v multimodalni promet in logistiko, v evropskih mestih, ki jih prečkajo plovne poti, pa tudi v načrte in politike za trajnostno mobilnost v mestih, in naj se okrepi vloga celinskih pristanišč v mestnem tovornem prometu,
   k hitremu pregledu Direktive 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS), da bo RIS do leta 2020 v celoti uveden, in k povezavi z drugimi kooperativnimi inteligentnimi prometnimi sistemi,
   po potrebi k zbliževanju sistemov upravljanja in regulativnih sistemov z Rena in Donave, da bi razvili učinkovit, multimodalen in trajnosten prometni sistem vzdolž glavnih evropskih celinskih plovnih poti,
   k vključitvi Komisije v dodeljevanje sredstev EU in v usklajevanje izvajanja projektov, vključenih v strategijo EU za Podonavje,
   k zakonodajnemu predlogu o priznavanju in posodobitvi poklicnih kvalifikacij na področju rečne plovbe ter premisleku o ukrepih za povečanje privlačnosti tega sektorja za mlade;

o
o   o

68.  poziva Komisijo, naj predloge iz te resolucije upošteva pri vmesnem pregledu bele knjige in pri prihodnjih pobudah na področju prometa;

69.  poziva Komisijo, naj spremlja napredek pri uresničevanju ciljev bele knjige in vsakih pet let poroča o njenem izvajanju;

70.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 72.
(2) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 13.
(3) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 556.
(4) UL C 43 E, 19.2.2004, str. 250.
(5) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 54.
(6) Kot je opredeljena v členu 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv.
(7) Road safety in the European Union (Varnost v cestnem prometu v Evropski uniji), Evropska komisija, marec 2015.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0094.


Poklicna pot žensk na znanstvenem in akademskem področju
PDF 360kWORD 117k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o poklicni poti žensk na znanstvenem in akademskem področju ter obstoječih steklenih stropih (2014/2251(INI))
P8_TA(2015)0311A8-0235/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 10, 19 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 z naslovom "Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015" (COM(2010)0491),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2010 z naslovom "Okrepljena zaveza za enakost med ženskami in moškimi – Listina žensk" (COM(2010)0078),

–  ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma 2011–2020, ki ga je Svet sprejel dne 7. marca 2011,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. septembra 2014 z naslovom "Evropski raziskovalni prostor – Poročilo o napredku za leto 2014" (COM(2014)0575),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. februarja 1999 z naslovom "Ženske in znanost: mobiliziranje žensk za obogatitev evropskega raziskovanja" (COM(1999)0076),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. julija 2012 z naslovom "Okrepljeno partnerstvo za odličnost in rast v Evropskem raziskovalnem prostoru" (COM(2012)0392),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. septembra 2014 z naslovom "Politika za enakost spolov v javnih raziskavah, ki temelji na raziskavah članov helsinške skupine (svetovalna skupina Komisije o spolu, raziskavah in inovacijah)",

–  ob upoštevanju publikacije She Figures 2012 z naslovom "Enakost spolov v statističnih podatkih in kazalcih o raziskavah in inovacijah" (Gender in Research and Innovation Statistics and Indicators), ki jo je Komisija objavila leta 2013;

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. decembra 2014 o evropskem raziskovalnem prostoru – poročilo o napredku 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. maja 2015 o evropskem raziskovalnem prostoru 2015–2020,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2015 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji leta 2013(2),

–  ob upoštevanju člena 40 Carigrajske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima,

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 21. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju programa Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020)(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2008 o ženskah v politiki(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2000 o sporočilu Komisije z naslovom Ženske in znanost – mobiliziranje žensk za obogatitev evropskega raziskovanja(5),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0235/2015),

A.  ker je enakost spolov temeljno načelo Evropske unije, določeno v Pogodbi o Evropski uniji, in tudi eden izmed ciljev in nalog Unije;

B.  ker je enakost spolov osnovni pogoj, ki ženskam in dekletom omogoča, da v celoti uživajo človekove pravice, in je bistvena za krepitev njihove vloge in vzpostavitev trajnostne in vključujoče družbe; ker nezadostna izkoriščenost človeškega kapitala zmanjšuje potencialno prednost za podjetja, ki delujejo na področju raziskav in inovacij, ter za splošen gospodarski razvoj, ima pa tudi uničujoče družbene posledice;

C.  ker je izredno pomembno zagotoviti, da bodo ženske in moški enakopravni partnerji, ki bodo imeli enake pravice in odgovornosti ter enake zaposlitvene možnosti in bo njihov prispevek družbi enako cenjen in spoštovan;

D.  ker razpoložljivi statistični podatki in raziskave kažejo, da ženske niso ustrezno zastopane na večini znanstvenih, inženirskih in menedžerskih delovnih mest in višjih vodstvenih položajih, celo na področjih, kjer predstavljajo večino, denimo v izobraževalnem sektorju; ker so ženske izjemno slabo zastopane v izobraževanju na naravoslovnem, tehnološkem, tehničnem in matematičnem področju in z njimi povezanimi poklici, saj predstavljajo samo 24 % strokovnih delavcev v znanosti in inženirstvu; ker je zastopanost žensk različna glede na področje naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike, za katerega se specializirajo, saj se na primer področje kemije sooča s težavo ohranjanja strokovnjakinj, medtem ko se področji inženirstva in fizike soočata s težavo zaposlovanja;

E.  ker je z gospodarskega vidika znanost ključnega pomena za Evropo in potrebuje nenehno rastoče ekipe, sposobne opravljati tudi pionirske raziskave za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, obstoj zadostnega števila posameznikov z znanjem s področij naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike pa je pogoj za izvajanje Evropske agende za rast in delovna mesta in strategije Evropa 2020; ker bodo po pričakovanjih potrebe po strokovnih delavcih s področij naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike naraščale do 2025, medtem ko najnovejši statistični podatki kažejo, da se raziskovalni sektor stara; ker ima pozitivna izmenjava idej med področji naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter umetnosti in humanistike izjemen gospodarski, družbeni in kulturni potencial, raziskovalke pa so v dobrem položaju, da razvijejo povezave med naravoslovnimi in družboslovnimi področji; ker za Evropsko unijo, ki potrebuje vse razpoložljive vire, da bi se dokončno izvila iz gospodarske in finančne krizi in se soočila s spremembami v širši družbi, raziskovalke predstavljajo prednost; ker je treba spodbujati in omogočati razvoj poklicne poti žensk in večjo zastopanost mladih, zlasti študentk in akademskih delavk na področjih naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike;

F.  ker je bilo narejenega nekaj pozitivnega razvoja v zvezi z raziskovalkami in ker v zadnjih letih njihov delež narašča hitreje kot delež moških, vendar pa je število raziskovalk še vedno znatno nižje od števila moških, razkorak pa je največji v poslovnem sektorju;

G.  ker akademske kariere žensk še vedno znatno zaznamuje močna vertikalna segregacija in le majhen delež žensk zaseda najvišja akademska mesta; ker po podatkih iz publikacije She Figures za leto 2012 ženske zasedajo le 10 % delovnih mest univerzitetnega rektorja;

H.  ker kaže, da imajo redke države članice v svojih pravnih okvirih pravila o enakosti spolov, ki bi urejala področje raziskav in je le malo pozornosti je namenjeno vključevanju vidika spola v nacionalne raziskovalne programe;

I.  ker ženske zaradi predsodkov in stereotipov pri ustanavljanju lastnih podjetij še vedno naletijo na ovire; ker je treba ženske spodbujati in podpirati, da bodo v večjem številu prisotne med podjetniki in razviti okolje, v katerem bodo podjetnice in družinska podjetja lahko uspevali, podjetnost pa bo nagrajena s sprejetjem ustreznih ukrepov na podlagi izmenjave zgledov najboljše prakse, pri čimer bo posebna pozornost namenjena materam;

J.  ker so razlogi za takšno stanje številni in kompleksni, denimo negativni stereotipi in predsodki ter zavestna in podzavestna pristranskost;

K.  ker statistični podatki vedno znova kažejo, da dekleta v šoli izgubijo zanimanje za predmete s področja naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike in je manj verjetno, da bodo skušale pridobiti univerzitetno diplomo s področij, povezanih z znanostjo; ker za nizko zastopanost žensk na področjih naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike ne obstaja samo ena razlaga, med vzroke pa lahko štejemo: pomanjkljivo poznavanja poklicev s področja naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike med učitelji v šolah, pomanjkanje vzornic, visoko število prekarnih pogodb za kratek čas, podzavestno pristranskost komisij pri razgovoru za zaposlitev, manjšo verjetnost, da se bodo ženske potegovale za višja mesta kot moški in težnjo, da se ženske usmerja v učiteljske ali svetovalne poklice, namesto v raziskovanje in akademsko kariero;

L.  ker so ženske, ki delajo na področju raziskav, pa tudi na vseh ostalih področjih, prisiljene prevzeti večji delež starševskih ali družinskih obveznosti kot njihovi moški sodelavci, zato morajo vsi predlagani ukrepi upoštevati možnost uspešnega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja;

M.  ker se ženske kljub nenehnim prizadevanjem za spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti še vedno soočajo z neenakim dostopom do raziskovalnih položajev, financiranja, objavljanja in akademskih nagrad, prizadete pa so tudi zaradi togih meril za napredovanje in priznavanje, še zlasti neobetavne pa so možnosti za mlade znanstvenice; ker ti dejavniki potencialno prispevajo k begu možganov, to pa je stanje, ki zahteva korenite, ne enostavne ukrepe; poleg tega je sodelovanje na skupni ravni izrednega pomena in bi ga bilo treba izvajati in spodbujati tako na ravni vsakega posameznika kot znotraj družbe;

N.  ker je treba spremeniti in prevrednotiti dejansko nizek družbeni status žensk na znanstvenih področjih, za katerega pravzaprav ne obstaja utemeljitev na podlagi objektivnih meril, pa tudi odnose med spoloma in stereotipe na podlagi spolov; ker bi širši izbor poklicnih možnosti za ženske in sprememba izobraževalnih modelov lahko znatno prispevala k zmanjšanju plačne vrzeli med spoloma, na primer s povečanjem števila znanstvenic in inženirk;

O.  ker se je Komisija že zavezala, da bo 40 % članstva vseh njenih strokovnih skupin, svetov in odborov predstavnikov nezadostno zastopanega spola, pri čemer bo to načelo uporabila zlasti pri programu Obzorje 2020;

P.  ker je Svet v nedavnih sklepih o krepitvi človeških virov na področju znanosti in tehnologije v evropskem raziskovalnem prostoru priznal pomen spodbujanja enakosti spolov na področju raziskav in vključevanja žensk na odgovorne položaje in da takšno stanje obstaja že od leta 2005, vendar ni podal nobene dodatne izjave o zadevi;

Q.  ker načrt za evropski raziskovalni prostor 2015–2020 poziva Komisijo in države članice, naj začnejo prenašati nacionalno zakonodajo o enakosti spolov v učinkovite ukrepe za odpravo neuravnotežene zastopanosti spolov v raziskovalnih ustanovah in organih odločanja ter za večje upoštevanje načela enakosti spolov v politikah, programih in projektih na področju raziskav in razvoja;

R.  ker Carigrajska konvencija vsebuje zavezo o reševanju temeljnih vzrokov nasilja in spodbujanju večje enakosti med spoloma s spremembo odnosa in odpravo stereotipov ne le na ravni posameznika, ampak tudi na ravni visokošolskih izobraževalnih ustanov in študentskih domov, ki niso varni pred nasiljem na podlagi spola, da bodo ženske varne pred nasiljem in strahom, ki ga to nasilje povzroča, kar pogosto preprečuje njihovo polno udeležbo v akademskem in družabnem življenju;

S.  ker ima lahko Evropski inštitut za enakost med spoloma bistveno vlogo pri spremljanju razvoja razlik v plačilu med spoloma na področju znanosti in raziskav ter analizi vzrokov za te razlike in oceni učinka zakonodaje;

Enakost spolov v akademski sferi

1.  ugotavlja, da kljub pozitivnim spremembam v zadnjih letih še vedno ni bila dosežena enakost spolov v znanstveni in akademski sferi, pri čemer se stanje razlikuje glede na posamezne države članice, raziskovalna področja in akademski naslov; opozarja na pretresljivo nizko zastopanost žensk na najvišjih akademskih in vodstvenih položajih v znanstvenih ustanovah in na univerzah, kar kaže na prisotnost pojava steklenega stropa, se pravi nevidnih ovir na podlagi predsodkov, ki omejujejo napredovanje žensk na odgovorne položaje;

2.  obžaluje dejstvo, da obstajajo dokazi o segregaciji na podlagi spola na univerzah in v šolstvu v Evropi in drugih naprednih gospodarstvih, ki je tako horizontalne kot vertikalne narave, in je žensk samo 18 % rednih univerzitetnih profesorjev, čeprav predstavljajo 59 % univerzitetnih diplomantov v EU-28;

3.  ponavlja, da je enakost spolov eno izmed ustanovnih načel Evropske unije, ki ga je treba spoštovati tudi na področju raziskav in v akademskem okolju; poudarja, da je treba odpraviti vse oblike posredne ali neposredne diskriminacije žensk;

4.  je seznanjen, da je pomanjkanje žensk na področju znanosti in raziskav povzročilo, da so raziskave in razvoj samodejno prilagojene moškim merilom, še zlasti ker: a) ne obstajajo ženske testne lutke; b) medicinske raziskave običajno potekajo na moških udeležencih; c) izračuni odmerkov sevanja temeljijo na absorpcijski stopnji moškega srednjih let in d) v večini anatomskih učbenikov so upodobljene slike moškega telesa;

5.  obžaluje, da imajo ženske še vedno neenak dostop do raziskovalnih položajev, financiranja in objavljanja in da na področju raziskav in v akademskem okolju kljub veljavnim pravnim določbam glede enakega obravnavanja in nediskriminacije na trgu dela v EU in državah članicah, tudi o enakem plačilu, plačne razlike med spoloma še niso urejene;

Pozitivni ukrepi

6.  odločno poziva Komisijo in države članice, naj preučijo veljavne pravne določbe, zato da bi se pravilno izvajale, in jih po potrebi spremenijo, s čimer bi okrepile enako obravnavanje žensk in moških; spodbuja Komisijo in države članice, naj pri vseh oblikah zaposlitvenih pogodb ali financiranja zagotovijo spoštovanje načela nediskriminacije, ki je v skladu z Lizbonsko pogodbo eden od ciljev Evropske unije, in da bo pri vseh vrstah prejemkov, do katerih so upravičeni moški in ženske spoštovana zakonita pravica do enakega plačila za enako delo, vključno s subvencijami in štipendijami, na primer z zagotavljanjem preglednosti plač;

7.  meni, da je treba poleg izvrševanja zakonskih predpisov odpraviti kulturne in institucionalne ovire, zaradi katerih prihaja do posredne ali neposredne diskriminacije žensk z znanstvenimi in akademskimi karierami, da bi dosegli enakost spolov; meni, da te oblike diskriminacije, negativnih predsodkov ter zavestne ali podzavestne pristranskosti gradijo na odnosu in standardih, ki jih nenehno ponavljamo in da lahko z institucionalnimi spremembami prispevamo k njihovi odpravi; poziva Komisijo, naj uvede in podpira kampanje in programe ozaveščanja ter pobude za zmanjševanje teh ovir v akademskem svetu kot v širši družbi;

8.  znova obsoja dejstvo, da so zaradi neenake zastopanosti ženske še vedno plačane manj kot moški za enako delo, tudi na področju raziskav in znanosti;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj vključijo podporo mrežam medsebojne podpore med kolegi in promocijo teh mrež in izmenjavo zgledov najboljše prakse iz vse Evrope in zunaj nje;

10.  poudarja, da morajo biti kampanje ozaveščanja ciljno usmerjene na moške in ženske, saj (zavestno ali podzavestno) ponavljajo spolne stereotipe, zaradi česar lahko ženske ponotranjijo kulturne in institucionalne ovire za poklicni napredek na področju znanosti;

11.  odločno poziva Komisijo, naj nadgradi obstoječe programe in spodbude ter pospeši pozitivne kampanje, usmerjene v dekleta in ženske, s katerimi jih spodbuja k izbiri akademskih in raziskovalnih karier na vseh znanstvenih področjih, s posebnim poudarkom na inženirskem in tehnološkem sektorju, na katerih je zastopanost žensk kljub doseženim pozitivnim dosežkom še vedno pod povprečjem;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izobraževalne programe, ki spodbujajo sinergije in pozitivne povezave med predmeti s področja naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike ter umetnosti in humanistike ter spodbujajo vidik spolov, ki lajša vlogo, ki jo lahko imajo ženske pri ustvarjanju teh povezav;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pozitivne primere vzornic na vseh ravneh izobraževanja, tudi v obveznem šolanju, skozi nadaljnjo in visokošolsko izobraževanje do podiplomske ravni, pa tudi v neformalnem izobraževanju in pri delu z mladimi; priznava, da spodbujanje pozitivnih primerov vzornic vključuje sprejetje ukrepov, s katerimi bi poudarili zgodovinske in sodobne dosežke žensk v znanosti in tehnologiji, podjetništvu ter na vodilnih mestih; ugotavlja, da ti ukrepi lahko vključujejo poseben poudarek na mednarodnem dnevu žena, tednih znanosti ter zgledovanja po najboljši praksi iz držav članic in po svetu;

14.  poziva Komisijo, države članice in ustrezne deležnike, naj okrepijo spodbude in programe, s katerimi ženske spodbujajo, naj nadaljujejo znanstvene in akademske kariere, denimo programe usposabljanja in mreženja, in podpirajo znanstvenice - zlasti mlade znanstvenice-, ki sodelujejo v raziskovalnih programih in se prijavljajo za subvencije, ter spodbujajo posamezne raziskovalke pri nadgrajevanju njihovih karier do najvišjih stopenj; meni, da je treba ženske spodbujati, naj se prijavijo na vodilne položaje, obenem pa je treba sprejeti ukrepe za preprečevanje vseh vrst ovir, zaradi katerih se je težko ali nemogoče prijaviti;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju strategij za enakost spolov v visokošolskem izobraževanju posebno pozornost namenijo ženskam, ki se srečujejo z večplastno diskriminacijo, kot so lezbijke, biseksualke, transseksualke in interseksualke, invalidke, pripadnice manjšin ali priseljenke, begunke in negovalke;

16.  poziva države članice, naj razvijejo učinkovite in privlačne učne načrte in metode poučevanja na področju naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike, da bodo dekleta ostala na področju znanosti, ter priznajo in vlagajo v vlogo učiteljev kot gonilo kulturnih sprememb, ki imajo potencial za spodbujanje trajne udeležbe deklet v znanstvenih predmetih v šoli;

17.  poziva države članice, naj priznajo potencial kakovostnega poklicnega usmerjanja in sodelovanja pri usposabljanju za spodbujanje deklet, naj nadaljujejo študij na področju naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike na univerzi;

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

18.  poudarja, da potreba po uspešnem usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti zlasti ženske pogosto močno ovira pri napredovanju v znanstvenih in akademskih poklicih in je eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj se ženske odločijo za opustitev kariere na tem področju;

19.  poziva k bolj prilagodljivim delovnim pogojem za raziskovalce in raziskovalke, da bi lahko uskladili delo z družinskim življenjem, ter k odpravi plačnih razlik v korist enakosti spolov;

20.  poziva Komisijo, države članice, organizacije za financiranje raziskovalne dejavnosti in druge deležnike, naj oblikujejo programe, ki bodo ženske aktivno spodbujali k nadaljevanju kariere po starševskem dopustu in zagotovili financiranje programov za vrnitev na trg dela, ki bi morala biti prilagojena potrebam vsake institucije in vključujejo usposabljanje, potrebno zaradi upoštevanja znanstvenih dosežkov, ter omogočali večjo fleksibilnost glede znanstvenega dela žensk po rojstvu ali posvojitvi otrok z zagotovitvijo ustreznega otroškega varstva, tudi s spodbujanjem vključenosti moških v družinsko življenje;; ti ukrepi bi se morali uporabljati tudi za raziskovalce, ki opravljajo honorarno delo, in osebje v okviru zunanje financiranih projektov;

21.  spodbuja države članice in regije, naj spodbujajo razvoj družinam prijaznih univerz in raziskovalnih ustanov;

22.  poziva Komisijo, naj prizna potrebo po ustreznem očetovskem dopustu in nadomestilu za odsotnost z dela zaradi očetovstva, da si bodo lahko moški privoščili odsotnost zaradi nege otroka in kot pomoč v boju proti ustaljeni normi, da je ženska tisti starš, ki prekine poklicno pot, ter da bi odpravili pomembno oviro za poklicno napredovanje žensk v znanstvenih in akademskih krogih;

Institucionalne spremembe in projekti

23.  meni, da so poleg spodbujanja posameznih karier potrebne tudi institucionalne spremembe, s katerimi bi premostili ovire za enakost spolov, zlasti kar zadeva vertikalno diskriminacijo in vključevanje žensk v organe odločanja;

24.  poudarja potrebo po institucionalnem sodelovanju pri podpori in spodbujanju teh spremembah z določitvijo novih standardov, reševanjem nastalih vprašanj in spremljanjem napredka, da bi znanstvenicam omogočili, da bi izkoristile razpoložljive informacije, hkrati pa aktivno prispevali k evropskemu raziskovalnemu prostoru;

25.  spodbuja Komisijo, naj predloži priporočilo državam članicam s splošnimi smernicami o institucionalnih spremembah za spodbujanje enakosti spolov na univerzah in v raziskovalnih ustanovah;

26.  meni, da je zaradi spodbujanja enakosti spolov v vseh javnih in zasebnih raziskovalnih ustanovah potrebna sistematizacija razpoložljivih informacij o zastopanosti spolov in položaju znanstvenic v državah članicah; meni, da je potrebno soglasje o nadaljnjih ukrepih za spodbujanje projektov v zvezi z znanstvenicami;

27.  poziva Komisijo, naj okrepi svojo usklajevalno vlogo pri pobudah za vključevanje načela enakosti spolov v sklopu evropskega raziskovalnega prostora ter poskrbi za ozaveščanje in zagotovi ustrezno usposabljanje za različne deležnike o pomembnosti vključevanja načela enakosti spolov v znanstveno in akademsko sfero, poudarja, da so potrebni ukrepi za spodbujanje resnične enakosti med spoloma v zvezi z poklicnim razvojem v akademski in znanstveni sferi;

28.  pozdravlja, da Komisija financira oblikovanje načrtov za enakost spolov na podlagi projektov v okviru sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020, pozdravlja pa tudi skupni projekt Komisije in Evropskega inštituta za enakost spolov, katerega cilj je oblikovanje spletnega orodja za načrte za enakost spolov, ki naj bi omogočal ugotavljanje in izmenjavo zgledov najboljše prakse z ustreznimi deležniki; meni, da bi morali predlagani zgledi najboljše prakse upoštevati neodvisnost univerz in raziskovalnih organizacij ter raznolikost njihovih organizacijskih struktur v posameznih državah članicah;

29.  poziva države članice, naj spodbujajo partnerstva z raziskovalnimi organizacijami in univerzami za spodbujanje kulturnih in institucionalnih sprememb v zvezi s spolom;

30.  poziva države članice, naj sodelujejo z akademskimi ustanovami, da bi zagotovile podporo in več priložnosti za poklicno napredovanje na ključnih prehodnih točkah med doktorskimi, podoktorskimi in predavateljskimi mesti;

31.  poudarja potrebo po polnem vključevanju vidika spolov v raziskovalne dejavnosti in ravnovesje med spoloma pri sodelovanju v program Obzorje 2020; meni, da bodo potrebna ponovna prizadevanja za vključitev vidika spolov v oblikovanje in izvajanje prihodnjega delovnega programa; pozdravlja ustanovitev svetovalne skupine o spolu v okviru programa Obzorje 2020; je trdno prepričan, da bodo cilji programa Obzorje 2020 doseženi le s polno udeležbo žensk v znanosti;

32.  poziva države članice, naj sodelujejo z akademskimi ustanovami za proaktivno spodbujanje žensk k prijavljanju na delovna mesta in za zagotovitev zastopanosti žensk v komisijah za razgovor, kjer je to mogoče;

33.  je trdno prepričan, da je vidik spola vir dodane vrednosti za raziskave in da zagotavlja donosnost naložb; poudarja, da je z analizo glede na spol mogoče spodbujati inovacije in multidisciplinarno sodelovanje na področju znanosti in tehnologije;

Nadaljnji ukrepi

34.  poziva države članice, naj zagotovijo spodbude za raziskovalne ustanove in univerze, da bi uvedle in izvajale načrte za enakost spolov, vključijo načelo enakosti spolov v svoje nacionalne raziskovalne programe, odstranijo ostale ovire pri zaposlovanju, ohranjanju in poklicnem napredovanju raziskovalk, in izvajajo celovite strategije za strukturne spremembe, s čimer bi odpravile sedanje vrzeli v raziskovalnih organizacijah in programih;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo neravnovesje med spoloma v postopku odločanja in v telesih, pristojnih za zaposlovanje in promocijo raziskovalcev, ter razmislijo o oblikovanju načrtov za enakost spolov kot pogoj za dostop do javnega financiranja na področju raziskav, znanosti in akademskega delovanja, zlasti s spodbujanjem raziskovalnih in znanstvenih ustanov k pripravi poročil o prizadevanjih za vključevanje znanstvenic in z zagotovitvijo odprtih in preglednih izbirnih postopkov in promocije;

36.  priznava, da morajo strategije za enakost spolov v visokošolskem izobraževanju obravnavati pojav nasilja na podlagi spola; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo strategije za obravnavanje nasilja na podlagi spola na univerzah ali visokih šolah, tudi z ozaveščanjem, lajšanjem dostopa do sodnega varstva za ženske, ki so bile žrtve, in vključevanjem moških študentov, akademikov in osebja v boj proti nasilju;

37.  poziva države članice, naj delodajalce spodbujajo k sprejetju ukrepov za boj proti vsem oblikam trpinčenja žensk na delovnem mestu, ki lahko žrtev privede do obupa in da na koncu da odpoved;

38.  spodbuja države članice, naj omogočijo redne stike med nacionalnimi ministri, pristojnimi za visokošolstvo in znanost, ter ministri, pristojnimi za enakost oziroma drugimi pristojnimi osebami, da bi se razvilo nacionalne politike, ki bi spodbujale in podpirale ženske na področju znanosti in akademskih krogih;

39.  poziva države članice, naj pri odpravljanju spolnih stereotipov in za spodbujanje medsebojnega spoštovanja vključijo medije in zasebni sektor; poudarja vlogo medijev pri širjenju spolnih stereotipov in boju proti njim ter potencial, ki ga imajo mediji pri proaktivnem spodbujanju pozitivnih vzornikov za ženske in dekleta in ki bi ga bilo treba spodbujati;

40.  poziva Komisijo in Evropski inštitut za enakost spolov, naj nadgradita razvoj obstoječe metodologije za zbiranje statističnih podatkov, ločenih po spolu, na področju vseh akademskih in znanstvenih dejavnosti, ki bodo dopolnjevali statistične podatke s področja človeških virov, in oblikujeta veljavne kazalnike za ocenjevanje procesov poteka institucionalnih sprememb na nacionalni ravni in na evropskem raziskovalnem prostoru;

41.  poziva države članice, akademsko sfero in vse ustrezne deležnike, naj uvedejo specializirane programe v izobraževanju, zlasti terciarnem, s katerimi bi poudarile pomen enakosti spolov;

42.  poziva Komisijo in države članice, naj pri pripravi proračunov za vse programe in ukrepe financiranja na področju znanosti, znanosti in raziskav dosledno uporabijo pristop, ko je uravnotežen po spolu, ter razvijejo smernice in metod za spremljanje in ocenjevanje upoštevanja vidika spolov na teh področjih;

43.  poziva države članice, naj razvijejo statistične ukrepe za spremljanje kam odhajajo žensk iz akademskih krogov, da bi okrepili oblikovanje politik akademskih ustanov in vlad na zadevnih področjih;

44.  spodbuja države članice, naj razmislijo o pozitivnem priznavanju akademskih institucij, ki so sprejele ukrepe za odpravo neenakosti med spoloma;

45.  poziva Komisijo, naj vključi vidik spola v znanstvene in tehnološke vsebine, da bi odpravila prikrite oblike diskriminacije s pomočjo spodbud za upoštevanje spola pri razvoju raziskav;

Vključevanje

46.  poziva Komisijo in države članice, naj nadalje okrepijo mreženje med znanstvenicami na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni EU;

47.  spodbuja države članice, naj razmislijo o uvedbi sistema mentorstva, s posebnim poudarkom na spodbujanju žensk k prijavi za subvencije, napredovanje ali druge možnosti, in podpiranju žensk skozi postopek;

48.  ponovno poudarja, da je treba zagotoviti večjo udeleženost žensk v postopkih odločanja in uravnoteženost zastopanosti spolov v ocenjevalnih odborih, izbirnih komisijah in vseh drugih ustreznih odborih, tudi v imenovanih komisijah in odborih, ki sprejemajo odločitve v zvezi z zaposlovanjem, financiranjem, raziskovalnimi programi in objavljanjem; meni, da bi bilo treba raziskovalne institucije in univerze spodbujati, naj uvedejo cilje za udeležbo žensk v teh organih; poziva Komisijo in države članice, naj se v zvezi s tem oprejo na Komisijin predlog direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih(6), z namenom predlaganja podobnih zakonodajnih ukrepov v zvezi z vodilnimi položaji za ženske na področju znanosti in v akademskih krogih;

49.  poziva Svet, naj med luksemburškim predsedstvom sprejme sklepe o enakosti spolov na področju raziskav, da bi se zagotovila večja zastopanost in udeležba žensk pri odločanju v raziskovalnem sektorju;

50.  poziva Evropski parlament, naj uvede nagrado „Ženske in znanost v Evropi“ za delodajalce (podjetja, institucije in organi), ki so vodilni pri spodbujanju žensk v akademskih in znanstvenih krogih, ki podpirajo ženske na vodilnih položajih in zagotavljajo enako plačilo;

51.  poziva Komisijo, naj spodbuja kampanje obveščanja, tudi prek shem in programov, namenjenih povečanju udeležbe žensk v znanstvenih raziskavah;

o
o   o

52.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

(1) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0050.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0499.
(4) UL C 279 E, 19.11.2009, str. 40.
(5) UL C 309, 27.10.2000, str. 57.
(6) COM(2012)0614.


Opolnomočenje deklic v EU z izobraževanjem
PDF 441kWORD 131k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o opolnomočenju deklic v Evropski uniji z izobraževanjem (2014/2250(INI))
P8_TA(2015)0312A8-0206/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 2 in druge alinee člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

–  ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995 v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking +5 (2005), Peking +15 (2010) in Peking +20 (2015),

–  ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020), ki ga je Evropski svet sprejel marca 2011,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (Istanbulska konvencija) iz maja 2011,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 z naslovom „Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015“ (COM(2010)0491),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2013 o odpravi stereotipov o spolih v EU(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu in Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi,

–  ob upoštevanju Direktive 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013(2),

–  ob upoštevanju neodvisnega poročila, ki ga je leta 2009 naročil generalni direktorat Komisije za izobraževanje in kulturo (GD EAC),

–  ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam CM/Rec(2007)13 z dne 10. oktobra 2007 o vključevanju načela enakosti spolov v izobraževanje,

–  ob upoštevanju zbirke „Compilation of good practices to promote an education free from gender stereotypes and identifying ways to implement the measures which are included in the Committee of Ministers’ Recommendation on gender mainstreaming in education“ (Zbirka dobrih praks za spodbujanje izobraževanja brez spolnih stereotipov in opredelitev načinov za izvajanje ukrepov, vključenih v Priporočilo Odbora ministrov o integraciji načela enakosti spolov v izobraževanju) (revidirane 12.3.2015), ki jo spodbuja Svet Evrope,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta ministrov Sveta Evrope državam članicam Rec(2003)3 o uravnoteženi udeležbi žensk in moških v političnem in javnem odločanju, sprejetega 12. marca 2003,

–  ob upoštevanju sporočila Mednarodne organizacije dela o ženskah in svetu dela, pripravljenega za počastitev mednarodnega dneva žena leta 2015,

–  ob upoštevanju raziskave o lezbijskah, gejih, biseksualcih in transspolnih osebah v Evropski uniji, ki jo je leta 2013 objavila Agencija za temeljne pravice,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0206/2015),

A.  ker je izobraževanje temelj odgovornega državljanstva in je bistveno za zagotavljanje enakosti spolov in opolnomočenje deklic ter je temeljna človekova pravica in pravica prav vsakega otroka;

B.  ker sta izobraževanje in usposabljanje deklic in žensk pomembna evropska vrednota, temeljna človekova pravica in bistven sestavni del opolnomočenja deklic in žensk na družbeni, kulturni in poklicni ravni, pa tudi bistven del polnega uživanja vseh drugih družbenih, gospodarskih, kulturnih in političnih pravic in torej posledično preprečevanja nasilja nad ženskami in dekleti;

C.  ker izobraževanje lahko družbo preobrazi in prispeva k družbeni, gospodarski in politični enakosti ter enakosti spolov;

D.  ker iz študije, ki jo je izvedel generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko, izhaja, da je po svetu iz izobraževalnega sistema izključenih 30 milijonov deklic v starosti, ko bi morale obiskovati osnovno šolo;

E.  ker so revščina, socialna izključenost in neustrezna oziroma slaba pokritost s predšolskimi programi, šolami in izvenšolskimi dejavnostmi med največjimi ovirami za dostop deklic do izobrazbe;

F.  ker so samo države sposobne zagotoviti brezplačno obvezno splošno izobraževanje, ki je nujen pogoj za zagotavljanje enakih možnosti za oba spola;

G.  ker krčenje proračunskih sredstev v sektorju izobraževanj – v veliki meri posledica varčevalnih politik, ki jih zagovarja EU – ogroža brezplačno visokokakovostno javno izobraževanje, s tem pa odpira pot še večji neenakosti;

H.  ker bi moralo biti kakovostno javno izobraževanje brezplačno in na voljo vsem otrokom, brez vsakršne diskriminacije in ne glede na njihov status glede prebivanja;

I.  ker revščina močno vpliva na enak dostop do izobraževanja, saj so s šolanjem otrok povezani neposredni in posredni stroški, dostop do izobraževanja, zlasti višjega in visokega, pa je zlasti težaven za mlade iz družin z nizkimi dohodki, kar vodi v to, da se krepi tradicionalno prednostno omogočanje izobrazbe za fante;

J.  ker spolni stereotipi pripisujejo različne, vnaprej določene in omejene vloge za ženske in moške, te vloge pa se izoblikujejo skozi mnogotere družbene spremenljivke in se širijo ali reproducirajo preko staršev, izobraževanja in medijev; ker vsak posameznik te vloge po spolih ponotranji v fazah socializacije v otroštvu in puberteti, zato nanj vplivajo vse življenje in lahko omejijo osebni razvoj žensk in moških;

K.  ker lahko posledice spolnih stereotipov na izobraževanje in usposabljanje ter na odločitve učencev v šoli vplivajo na njihove izbire skozi celotno življenje, posledično pa močno vplivajo na trg dela, kjer se ženske še vedno soočajo s horizontalno in vertikalno segregacijo; ker to prispeva k temu, da določeni sektorji še danes veljajo za „moške“, s posledično višjimi plačami kot v sektorjih, ki veljajo za „ženske“;

L.  ker družbeno okolje, odnos družine, vrstniki, vzorniki in učitelji, pa tudi centri za pomoč in svetovanje učencem glede izbire študijske smeri, pomembno vplivajo na izbiro študijske smeri in na spreminjanje spolnih stereotipov; ker so učitelji kot nosilci socialnih sprememb s svojim odnosom in pedagoškimi praksami bistvenega pomena pri spodbujanju enakosti spolov; ker učitelji prav tako lahko priskočijo na pomoč staršem in med njimi dvigajo zavest o enakosti spolov in potencialu njihovih otrok;

M.  ker bi bilo treba enakost spolov vključiti na vse ravni in v vse vidike izobraževalnega sistema, da bi med deklicami in dečki ter ženskami in moškimi spodbujali vrednote pravičnosti in demokratičnega državljanstva, na ta način pa vzpostavili resnično partnerstvo med spoloma v zasebnem in javnem življenju;

N.  ker potrebujemo več ženskih vzorov na pretežno moških področjih, kot so znanost, inženirstvo, tehnologija, matematika in podjetništvo, kjer so mentorske mreže in omrežja za vzajemno učenje učinkovito sredstvo za opolnomočenje deklet;

O.  ker razpoložljivi podatki kažejo, da so ženske finančno slabše nagrajene za svoje kvalifikacije in izkušenost kot moški in da ženske še vedno v večji meri skrbijo za družinske člane in druge vzdrževane osebe, kar omejuje njihov dostop do plačane polne zaposlitve; ker bi morala enakost spolov pomeniti tudi priznavanje vsega dela, ki ga opravljajo ženske, in vzgajanje dečkov in moških za opravila, ki so tradicionalno ženska; ker bo napredek pri pomoči za nego otroka ter pri ukrepih za porodniški in očetovski dopust po vsej Evropi pozitivno vplival na zaposlitvene možnosti in ekonomsko opolnomočenje žensk ter na boj proti spolnim stereotipom, kar bo vse skupaj prispevalo k opolnomočenju deklet na vseh ravneh izobraževanja;

P.  ker so izobraževalno področje in poklicne dejavnosti žensk, ki imajo sicer pogosteje srednje- in visokošolsko izobrazbo, vseeno povezane predvsem z nalogami, katerih namen je reprodukcija in nadaljevanje obstoječih družbenih in gospodarskih struktur, ter ker je treba povečati udeležbo žensk v poklicnem izobraževanju in na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

Q.  ker bi pravičnejša porazdelitev izobraževalnih virov vodila k boljšemu dostopu deklet do trga dela, bolj uravnotežena udeležba žensk in moških na trgu dela pa bi lahko spodbudila gospodarske možnosti EU;

R.  ker bi morali evropski in nacionalni organi z vsemi mogočimi sredstvi spodbujati enakost spolov v izobraževalnih ustanovah in bi moralo biti izobraževanje o vključevanju načela enakosti spolov temeljni element učnih načrtov in šolskih programov; ker morajo evropski in nacionalni organi zagotoviti, da učno gradivo ne vsebuje diskriminatorne vsebine;

S.  ker predstavlja uradni učni načrt kulturno in socialno dojemanje sveta v posamezni državi članici in vpliva na izoblikovanje identitete deklic in dečkov; ker je neuradni učni načrt dopolnilo uradnega učnega načrta, medtem ko prikriti učni načrt zajema vse situacijske opredelitve učnega načrta; ker so vse te vrste učnih načrtov pomembne za izoblikovanje identitete deklic in dečkov, in ker so lokalni organi tako blizu izobraževalnim ustanovam, da je njihova vloga v neformalnem izobraževanju ključna;

T.  ker je za preprečevanje neenakosti med spoloma bistvenega pomena stalen pedagoški nadzor učnih načrtov, razvojnih ciljev in učnih izidov, vsebin, strategij, gradiv, ocenjevanja, programov posameznih predmetov in učne priprave, kakor tudi njihovo spremljanje in vrednotenje, ki ju izvajajo središča za raziskave v izobraževanju in strokovnjaki s področja enakosti spolov;

U.  ker je nasilje nad ženskami glavna ovira za enakost med ženskami in moškimi, čemur pa se lahko zoperstavimo z izobraževanjem; ker vse države članice še niso ratificirale Istanbulske konvencije in ker je EU odgovorna za dajanje pobude in financiranje projektov, ki spodbujajo enakost spolov;

V.  ker nasilje v šolah, osnovano na spolu, zajema dejanja spolnega, fizičnega in/ali psihološkega nasilja nad otroki, ki so posledica spolnih stereotipov in družbenih norm; ker je nasilje v šolah, osnovano na spolu, med glavnimi ovirami za dostop do izobraževanja, udeležbo v njem in za pridobitev izobrazbe;

W.  ker so invalidne ženske in dekleta in/ali ženske in dekleta s posebnimi izobraževalnimi potrebami žrtev večplastne diskriminacije; ker se položaj deklet lahko izboljša le tedaj, ko je njihov dostop do visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja enak, ga ne opredeljuje ali onemogoča diskriminacija in v celoti sledi načelom vključevanja;

X.  ker pri opredelitvi posebnih izobraževalnih potreb obstajajo pomembna nesorazmerja; ker je splošno gledano verjetneje, da bodo posebne potrebe prej odkrite pri dečkih, zlasti težave, ki niso „normativne“, kot je sindrom pomanjkljive pozornosti ali disleksija, za odkrivanje katerih je zelo pomembno strokovno mnenje;

Y.  ker po svetu ne zna brati ali pisati 17 % odraslih, med katerimi sta dve tretjini (493 milijonov) žensk;(3)

Splošna priporočila

1.  poziva države članice, naj izvajajo in še izboljšajo ukrepe za enakost spolov na vseh ravneh sistema izobraževanja in naj večanje zavesti o vprašanju enakosti spolov v celoti vključijo v usposabljanje učiteljev in vseh kategorij šolskih delavcev, npr. šolskih zdravnikov, bolniških sester, psihologov, socialnih delavcev in pedagogov, poziva pa jih tudi, naj v celotnem izobraževalnem sistemu zagotovijo vzpostavitev mehanizmov, s katerimi bo lažje spodbujati, izvajati, spremljati in vrednotiti enakost spolov v izobraževalnih ustanovah;

2.  poziva države članice, naj spodbujajo demokratizacijo izobraževanja in druge pogoje, potrebne za to, da bo izobraževanje, bodisi šolsko ali izvenšolsko, pripomoglo k enakosti spolov in enakim možnostim, preseglo gospodarske, družbene in kulturne neenakosti, spodbujalo osebni razvoj in duh strpnosti, solidarnosti in odgovornosti ter omogočilo večji napredek in demokratično udeležbo v življenju skupnosti;

3.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo izobraževanje za spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ter za enake pravice in možnosti za ženske in moške eden od ciljev njihovega izobraževalnega sistema ter da bo med načeli kakovosti njihovega izobraževalnega sistema odprava ovir za resnično enakost med ženskami in moškimi ter spodbujanje polne enakosti spolov;

4.  poziva k spodbujanju celovitega pristopa k formalnemu in neformalnemu izobraževanju v šolah, k spodbujanju tankočutnega pristopa do vključevanja človekovih pravic, človeškega dostojanstva, enakosti spolov in razvoja samospoštovanja in samozavesti, ki sta osnova za avtonomno in zavestno sprejemanje odločitev za deklice in ženske tako na osebni kot poklicni ravni; priznava, da mora izobraževanje za enakost spolov dopolnjevati državljansko vzgojo v demokratične vrednote in da se mora vpisovati v učno okolje, ki temelji na pravicah in v katerem se upošteva različnost spolov, kjer se bodo deklice in dečki lahko učili o svojih pravicah in izkusili demokratične procese v šoli, pa tudi v neformalnih učnih okoljih, npr. tako, da so soudeleženi v demokratičnem upravljanju svojih šol;

5.  poziva vse, ki v Komisiji in državah članicah oblikujejo politiko na področju izobraževanja, naj zagotovijo, da enakost spolov ne bo ostala zgolj na ravni načelnih izjav in političnih namer, temveč se bo izrazila v bistveno večjih prizadevanjih in virih, ki se bodo vanjo vlagala, saj velja spomniti, da je izobraževanje primarnega pomena za dejanske kulturne spremembe;

6.  opozarja, da so v EU ženske sicer med diplomanti visokega izobraževanja v večini (60 %), kasneje pa stopnja njihove zaposlenosti in napredovanja na poklicni poti ne odražata njihovega polnega potenciala; poudarja, da bo doseganje vključujoče in dolgoročne gospodarske rasti odvisno od tega, ali bomo uspeli premostiti vrzel med stopnjo izobrazbe žensk in položajem, ki ga zavzemajo na trgu dela, prvenstveno z odpravo horizontalne in vertikalne segregacije;

7.  poudarja, da je izobrazba pomembno sredstvo, ki ženskam omogoča polno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj; poudarja, da so ukrepi vseživljenjskega učenja ključnega pomena zato, da si ženske pridobijo znanja in spretnosti, ki jim lahko omogočijo ponovno zaposlitev oziroma izboljšanje delovnega mesta, plače in delovnih pogojev;

8.  poziva države članice, naj povečajo nujni vložek v izobraževanje, da bi sleherni državljan lahko užival koristi brezplačnega javnega izobraževanja visoke kakovosti;

9.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo njihovi organi, pristojni za izobraževanje, jamčili enako pravico do izobraževanja za ženske in moške in da bodo v ta namen v izobraževalne cilje in ukrepe aktivno vključili načelo enakega obravnavanja, s tem pa onemogočali nastajanje neenakosti med ženskami in moškimi zaradi seksističnega obnašanja in z njim povezanega ravnanja v skladu z družbenimi stereotipi;

10.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo to priporočilo posredovano nacionalnim institucijam, ki so pristojne za izvajanje izobraževalnih politik na centralni, regionalni in lokalni ravni, posreduje pa naj ga tudi organom za upravljanje šolstva ter regionalnim in lokalnim organom;

11.  poudarja, da je treba spodbujati enako zastopanost moških in žensk na vodstvenih položajih in med managerji teles, pristojnih za nadzor in upravljanje izobraževalnih ustanov, zlasti med člani uprave in ravnatelji šol ter tam, kjer prihaja do neravnovesja pri predmetih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, saj bo to dalo zgled dekletom;

12.  poudarja, da so nasilju v družini bolj izpostavljene deklice, ki jim ni dovoljeno hoditi v šolo;

13.  poziva Komisijo, naj v najkrajšem možnem času sproži pobudo za postopek pristopa EU k Istambulski konvenciji; poziva države članice, naj konvencijo ratificirajo, prav tako pa EU in države članice poziva, naj glede enakosti spolov sodelujejo pri zunanjih odnosih Unije; opozarja, da so spolni stereotipi tesno povezani z nadlegovanjem, tudi na spletu, in nasiljem nad ženskami, ter poudarja potrebo po boju proti tem pojavom vse od ranega otroštva; poudarja, da Istambulska konvencija poziva k temu, naj podpisnice v uradne učne načrte in na vse ravni izobraževanja vključijo učno gradivo o vprašanjih, kot so nestereotipne vloge žensk in moških, medsebojno spoštovanje, nenasilno reševanje sporov v medsebojnih odnosih, nasilje zaradi spola in pravica do osebne celovitosti;

14.  spodbuja vse države članice, naj dosledno vlagajo v informacijske in izobraževalne kampanje ter kampanje ozaveščanja, naj izboljšajo poklicno svetovanje in usmerjanje za dekleta in fante, s posebno pozornostjo namenjeno stereotipnemu dojemanju vloge obeh spolov, spolnim stereotipom pri poklicnem in strokovnem usmerjanju, zlasti na področju znanosti in novih tehnologij; ponovno opozarja, da bi to vplivalo na manjšo segregacijo po spolu na trgu dela in bi okrepilo položaj žensk, dekleta in ženske pa bi lahko v celoti izkoristile svoj človeški kapital, ki ga predstavljajo v EU, sočasno pa bi to v šolah in razredih spodbudilo razprave o šolski in poklicni izbiri;

15.  opozarja na vlogo pedagoških ekip pri spremljanju družin in svetovanju učencem glede izbire študijske smeri, da bi jih usmerili na pot, ki bo ustrezala njihovemu znanju, nadarjenosti in interesom; poudarja, da je usmerjanje v nadaljnje šolanje odločilno, saj se lahko na tej stopnji izrazijo spolni stereotipi, kar lahko dekletom trajno onemogoči, da bi izbrale poklicno pot, ki bi spodbujala njihov osebni razvoj in emancipacijo;

16.  poziva Komisijo, naj preko držav članic organizira posebne programe za dvig zavesti med deklicami in dekleti glede njihovega šolanja na visoki stopnji, možnih študijskih usmeritev in priložnosti za zaposlitev na osnovi njihove usposobljenosti, da bi jih na ta način spodbudili pri izbiri poklicnih poti, ki danes tradicionalno veljajo za pretežno moške, s tem pa bi spodbudili samozavest nove generacije žensk; poudarja, da je za samozavest deklic in deklet ključnega pomena neformalno izobraževanje;

17.  poziva države članice, naj črpajo sredstva evropskih strukturnih in investicijskih skladov za podporo programom za dejavno delo s starši otrok iz izključenih skupnosti in naj spodbujajo plodne in zanimive dejavnosti po šoli in med šolskimi počitnicami;

18.  poziva države članice, naj spodbujajo mrežo javnih jasli in vrtcev, predšolskega vzgojno-izobraževalnega sistema in javnih prostočasnih dejavnosti za otroke;

19.  poziva države članice, naj izboljšajo kakovost izobraževanja in poklicnega usposabljanja za invalide in osebe s posebnimi potrebami, naj znižajo stopnjo njihovega osipa in spoštujejo načela vključujočega izobraževanja, s poudarkom na dejavni udeležbi teh učencev, prav tako pa naj izboljšajo njihovo vključevanje v družbo in splošni izobraževalni sistem, kjer je le mogoče; poziva k takojšnjim izboljšavam pri usposabljanju učiteljev v ta namen in k vključitvi vidika enakosti spolov v tovrstno usposabljanje, pa tudi v ugotavljanje učnih težav, vključno z razvojem orodij za upoštevanje vidika spolov in pripravo posebnih izobraževalnih programov, v katere bo vključeno načelo enakosti spolov, da bi se ženskam in dekletom, ki jih to zadeva, zagotovili boljše zaposlitvene priložnosti in jih opolnomočili pri premagovanju večplastne diskriminacije;

20.  poziva države članice, naj zagotovijo enak dostop do izobraževanja za deklice in dečke ne glede na njihovo starost, spol, socialno-ekonomski položaj, kulturno okolje ali veroizpoved, in poudarja potrebo po tem, da evropske, državne in lokalne institucije spodbujajo posebne programe za vključevanje v šole marginaliziranih skupnosti na sploh, zlasti pa deklic iz teh skupnosti, saj so pogosto tarča večplastne diskriminacije, in vseh manjšin v evropski družbi; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da dekleta dosežejo srednješolsko izobrazbo, in poudarja potrebo po programih finančne pomoči za ekonomsko prikrajšane družine, da bi preprečili osip učencev, zlasti pa deklic;

21.  poziva države članice, naj zagotavljajo dejavno podporo, da se bodo lahko migrantke in njihove družine jezika države gostiteljice naučile v lokalnih, brezplačnih javnih izobraževalnih ustanovah;

22.  poziva države članice, naj pripravijo posebne programe, da bi romske deklice in dekleta ostala v osnovnem, srednjem in visokem izobraževanju, pripravijo pa naj tudi posebne ukrepe za najstniške mamice in dekleta, ki zgodaj opustijo šolo, še prav posebej za podporo neprekinjenemu šolanju in za usposabljanje za poklic; države članice in Komisijo še poziva, naj te ukrepe upoštevajo pri usklajevanju in ocenjevanju nacionalnih strategij vključevanja Romov;

23.  poudarja, da je treba v projekte za razvojno sodelovanje vključiti ukrepe za izobraževanje deklet in žensk;

24.  poudarja, kako pomembno je posebno pozornost nameniti načelu enakosti med ženskami in moškimi v učnih načrtih in na vseh stopnjah izobraževanja;

Učni načrt in usposabljanje

25.  meni, da je treba enakosti spolov v vseh njenih oblikah nameniti ustrezno pozornost v učnih načrtih, razvojnih ciljih in učnih izidih, vsebinah, šolskih programih in učni pripravi, pozornost pa velja usmeriti tudi v potrebo po ovrednotenju mesta žensk v učnih načrtih pri različnih predmetih in to, da se njihova vloga poudari v učnih vsebinah; meni, da enakost spolov v izobraževanju zahteva izrecno obravnavo načela enakosti in mora zajemati vrsto vprašanj, kot so pismenost, ustrahovanje, nasilje, sovražni govor, človekove pravice in državljanska vzgoja;

26.  poudarja, da mora izobraževanje deklic in dečkov prispevati k razvoju njihove zavestne in uravnotežene identitete, spoštljive do drugih, sposobne empatije in vzajemnega spoštovanja, da se prepreči diskriminacija, nasilnost in ustrahovanje;

27.  poudarja, da bi morala šola prispevati k razvijanju medkulturnega pristopa k poučevanju, da bi se spodbujala odprtost, vzajemno spoštovanje ter medkulturni in medverski dialog;

28.  spodbuja pristojne organe v državah članicah, naj enakost spolov spodbujajo v splošnih izobraževalnih programih o spolnosti in medsebojnih odnosih, kjer se bodo dekleta in fantje učili o odnosih, ki gradijo na privolitvi, spoštovanju in obojestranskosti, pa tudi v športu in prostočasnih dejavnostih, kjer lahko stereotipi in pričakovanja na podlagi spola vplivajo na samopodobo, zdravje, pridobitev strokovnega znanja, intelektualni razvoj, družbeno vključenost in oblikovanje identitete deklic in dečkov;

29.  priznava, da je tankočutno, starosti primerno in znanstveno točno izobraževanje o spolnosti in medsebojnih odnosih bistvena sestavina opolnomočenja deklic in dečkov, ki jim pomaga, da sprejemajo zavestne odločitve, hkrati pa prispeva k širšim prednostnim vprašanjem javnega zdravja, kot je zmanjšanje števila nenačrtovanih nosečnosti, manjša smrtnost mater in otrok, preprečevanje in zgodnje zdravljenje spolno prenosljivih okužb in zmanjševanje razkoraka v neenakosti na področju zdravja; spodbuja države članice, naj razmislijo o tem, da bi v svoje šolske načrte za osnovno in srednjo šolo uvedle obvezno, starosti primerno splošno izobraževanje o spolnosti in medsebojnih odnosih ter poudarja, kako pomembno je usposabljanje učiteljev, s posebnim poudarkom na spoštovanju deklet in žensk, pa tudi na enakosti spolov;

30.  se zavzema, da bi se v učne programe uvedel pouk o spolnosti in medsebojnih odnosih kot način opolnomočenja deklic preko zavedanja svojega telesa in nadzora nad njim, pri čemer poziva, naj bodo s temi načeli skladni vsi drugi predmeti po učnem načrtu;

31.  poziva Komisijo, naj se v izobraževalnih okoljih spopada z diskriminacijo na podlagi spolne usmeritve in identitete; odločno poziva Komisijo, naj podpira vključevanje objektivnih informacijo o LGBTI v šolske učne načrte; odločno jo poziva, naj spodbuja vzajemno učenje med državami članicami pri obravnavi homofobnega in transfobnega ustrahovanja in nadlegovanja;

32.  spodbuja deklice in dečke, naj se v času svojega šolanja enako zanimajo za vse predmete, ne glede na spolne stereotipe, zlasti kar zadeva znanstvene in tehnične predmete; dečki naj se učijo o „tipično ženskih“ dejavnostih, kot so domača opravila in nega, hkrati pa jih spodbuja tudi k enaki udeležbi in zastopanosti v skupnem sprejemanju odločitev in upravljanju šole ter v vseh zunajšolskih dejavnostih; poziva vse vključene, naj zagotovijo, da bodo za te učinkovite dejavnosti zajamčena finančna sredstva;

33.  ugotavlja potrebo po ukrepih za posebno spodbudo ženskam na področjih kulture, ustvarjanja ter širjenja umetniških in intelektualnih del, da se prepreči strukturna in močno razširjena diskriminacija, ki jo ženske doživljajo na teh področjih; to bo osnova za uravnoteženo zastopanost žensk in moških v javnih umetniških in kulturnih dejavnostih ter za finančno podporo in pozitivne ukrepe, s katerimi bi na tem področju popravili neenakosti;

34.  poziva, naj se deklicam in dečkom od predšolskega izobraževanja naprej omogoči enak dostop, uporaba in poučenost o informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, pri čemer naj se posebna pozornost nameni otrokom in mladim s podeželja, iz marginaliziranih skupin, pa otrokom in mladim s posebnimi potrebami, da se izboljša njihova digitalna pismenost, se širijo učinkoviti instrumenti izobraževalne politike in se izboljša usposabljanje učiteljev, da bi se povečalo število študent in diplomantk s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; ob tem pozdravlja vse pobude in programe, s katerimi bi dekleta pritegnili k tem študijskim področjem ter ustreznim raziskovalnim karieram;

35.  poudarja, kako pomembno je pripraviti izobraževalne ukrepe za poučevanje in priznavanje vloge žensk v zgodovini, znanosti, politiki, leposlovju, umetnosti, izobraževanju itd.;

36.  poziva, da si je treba po najboljših močeh prizadevati, da se delo v vzgoji in izobraževanju v zgodnjem otroštvu, delo v osnovnošolskem izobraževanju in delo na področju oskrbe spodbujajo kot cenjeno delo za ženske in moške;

37.  poziva države članice, naj razvijejo oziroma okrepijo nacionalne predpise za boj proti negativnemu vplivanju na stereotipno dojemanje spolnih vlog, ki jih kot vrednote prikazujejo mediji in oglasi, saj to prepogosto spodkopava delo šol na tem področju;

38.  poziva, naj se izvajajo dodatne dejavnosti za krepitev uradnega učnega načrta v zvezi z enakostjo spolov in podjetniškim usposabljanjem, lokalni organi pa naj o tej tematiki v svojem okolju izvajajo tudi neformalne izobraževalne programe;

39.  poziva k novemu zagonu za priznavanje neformalnega izobraževanja s spričevali o usposobljenosti in za izdajanje spričeval o delovni praksi, ki bodo izpolnjevala visoke standarde, saj se bo na ta način dekletom in ženskam pomagalo pri iskanju boljše zaposlitve in pri (ponovni) vključitvi na trg dela in obenem zagotovilo, da bodo glede na svoje sposobnosti obravnavane tako kot moški;

40.  poziva avtorje in založnike učnega gradiva, naj enakost spolov upoštevajo kot merilo za njegovo pripravo, priporoča pa jim, naj se pri njegovem oblikovanju obrnejo na skupine učiteljev in učencev in naj poiščejo nasvete in strokovno pomoč strokovnjakov s področja enakosti spolov;

41.  poziva države članice, naj oblikujejo smernice, ki obravnavajo vidik in enakost spolov, ter jih širijo po šolah, med odgovornimi za izobraževalno politiko, učitelji in vsemi, ki so pristojni za učne načrte, in zagotovijo, da se izločijo stereotipi in predsodki o spolih, ki bi jih bilo mogoče najti v vsebini in jeziku ali ilustracijah učbenikov in izobraževalnega gradiva, spodbujati pa jih je treba tudi, naj se borijo proti seksizmu v književnosti, kinematografiji, glasbi, igrah in na drugih področjih, ki odločilno prispevajo k spremembi odnosa, obnašanja in identitete deklet in fantov;

42.  priznava, da imajo učitelji pomembno vlogo pri oblikovanju izobraževalne identitete ter pomembno vplivajo na vidike s spolom zaznamovanega vedenja v šolah; opozarja, da je treba še veliko storiti, da bodo učitelji imeli ustrezno znanje o tem, kako bi lahko kar najbolje spodbujali enakost spolov; zato vztraja, da je treba učiteljem na vseh stopnjah formalnega in neformalnega izobraževanja zagotoviti celovito začetno in nadaljevalno usposabljanje o enakosti, vključno z vzajemnim učenjem ter sodelovanjem z zunanjimi organizacijami in agencijami, in tako širiti ozaveščenost učiteljev o vplivu spolnih vlog in stereotipov na samozavest njihovih učencev, dijakov in študentov ter njihovo izbiro predmetov med izobraževanjem; poudarja, da morajo imeti dekleta pozitivne vzornice in vzornike na šolah in univerzah, da bodo znale prepoznati in ceniti svoj potencial, brez strahu pred diskriminacijo ali dvoumnostjo, vezano na spol;

43.  poudarja, da mora osnovno in nadaljevalno usposabljanje učiteljev vključevati učenje o načelu enakosti med ženskami in moškimi in njegovem prenašanju v prakso, da se odpravijo ovire za uresničitev celotnega potenciala učencev ne glede na njihov spol;

44.  trdno je prepričan, da je v izobraževanju potencial za preobrazbo, ki bo privedla do prevlade enakosti spolov; priznava, da morajo programi formalnega in neformalnega izobraževanja obravnavati nasilje zaradi spola, diskriminacijo po spolu, nadlegovanje, homofobijo in transfobijo v vseh oblikah, vključno z ustrahovanjem ali nadlegovanjem na spletu, in se proti tem pojavom boriti; priznava, da bo izobraževanje za enakost spolov in proti nasilju zaradi spola uspešno le, če bo šolsko okolje varno in nenasilno;

45.  poudarja, da je treba med vsemi akterji na področju izobraževalne politike, pa tudi med starši in delodajalci, sprožiti pobude za ozaveščanje vidika spolov in pripraviti ustrezno usposabljanje;

46.  poziva države članice, naj k izobraževanju pristopijo medgeneracijsko in zagotovijo enak dostop do formalnega in neformalnega izobraževanja, v ta namen pa v svojem izobraževalnem sistemu zagotovijo cenovno dostopno in kakovostno otroško varstvo ter varstvo za starejše in druge vzdrževane osebe; poziva države članice, naj sprožijo pobude za znižanje neposrednih in posrednih izobraževalnih stroškov in naj povečajo zmogljivosti v vseh jaslih in vrtcih, predšolskih, šolskih in izvenšolskih strukturah, pri čemer naj upoštevajo načelo vključevanja za otroke, ki živijo v revščini ali na robu revščine; poudarja, da je to pomembno kot pomoč vsem ženskam in moškim, vključno s starši samohranilci, da bodo lahko družinsko življenje uskladili z delom, pomembno pa je tudi za to, da se ženske dejansko lahko udeležujejo vseživljenjskega učenja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, s tem pa dajejo zgled za opolnomočenje deklic;

47.  poudarja, da mora vsaka strategija za spodbujanje enakosti spolov in za opolnomočenje deklic in žensk dejavno vključevati in angažirati dečke in moške;

48.  poudarja, kako pomembno je, da javni organi na visokošolski ravni spodbujajo predavanja in raziskave o pomenu in dometu enakosti spolov, zlasti tako, da predmete v zvezi z enakostjo spolov vključujejo v študijske programe, uvajajo posebne podiplomske smeri in spodbujajo posebne študije in raziskave na tem področju;

49.  poziva institucije EU in države članice, naj dosežejo napredek pri vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih izkazov o poklicnih kvalifikacijah, ki se izdajajo po državah članicah, in naj usklajujejo in harmonizirajo nacionalna pravila o dostopu do različnih poklicev, da bi priseljenke iz Unije in drugod lahko dobile delovna mesta, ki ustrezajo njihovi izobrazbi in usposobljenosti;

Naložbe, spremljanje in ocenjevanje

50.  poudarja, da morajo napredek sprejetih politik o enakosti spolov v izobraževalnih ustanovah spremljati in ocenjevati neodvisni organi, pa tudi, da je treba vse, ki na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni oblikujejo politiko, nenehno obveščati o vseh sprejetih ukrepih in doseženem napredku na tem področju ter da mora vidik spolov čim prej postati del notranje in zunanje ocene izobraževalnih ustanov;

51.  opozarja na pomembno vlogo sodelovanja med različnimi upravnimi telesi s področja izobraževanja, izmenjave primerov dobre prakse glede priprave projektov in programov za spodbujanje zavesti o načelih vzajemnega izobraževanja in resnične enakosti med ženskami in moškimi ter širjenja vedenja o njih med akterji na področju izobraževanja;

52.  poziva Evropski inštitut za enakost spolov, naj še naprej zbira primerljive podatke, ki bodo razčlenjeni po spolu, in pripravlja ustrezne preglednice na vseh področjih politike, vključno s področjem izobraževanja, in ponovno poudarja, da je za odpravljanje spolnih neenakosti pomembno, da se s kvalitativnimi in kvantitativnimi instrumenti izvajajo ocene učinka izobraževalne politike, pa tudi, da se izvaja na enakosti spolov osnovana proračunska strategija, saj se s tem spodbuja dostop in pravica do izobraževalnih virov;

53.  priznava, da bo zelo pomembna ocena tega, kako bo na enakost spolov učinkovala prihodnja zakonodaja s področja izobraževanja, bistvenega pomena pa je tudi, se v skladu s tem načelom po potrebi pregledajo že veljavni predpisi;

54.  poudarja, da morajo proces izvajanja programov za enakost spolov spremljati centri za izvajanje raziskav v izobraževanju in njihovo izvajanje oceniti v tesnem sodelovanju s strokovnjaki s področja enakosti spolov, organi, ki jih je ustanovila Evropska unija, in lokalnimi organi; poziva, naj države članice in Komisija zbirajo kvantitativne in kvalitativne podatke, ločene po spolu;

55.  predlaga evropsko nagrado za enakost spolov, ki bi se vsako leto podeljevala izobraževalnim ustanovam, ki so se izkazale pri doseganju tega cilja, države članice pa spodbuja, naj to naredijo tudi na nacionalni ravni;

56.  poudarja, da je treba pripraviti akcijske načrte in predvideti sredstva za izvajanje izobraževalnih projektov in vzpostavitev izobraževalnih struktur, ki bi naslavljali vidik spolov, ter v ta namen priporoča uporabo razpoložljivih evropskih instrumentov, kot so naložbeni načrt, program Obzorje 2020 in strukturne sklade EU, vključno z evropskim socialnim skladom;

o
o   o

57.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0074.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0050.
(3) https://europa.eu/eyd2015/en/eu-european-parliament/posts/every-girl-and-woman-has-right-education


EGP–Švica: Ovire pri dokončnem oblikovanju notranjega trga
PDF 423kWORD 94k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o EGP-Švica: Ovire pri dokončnem oblikovanju notranjega trga (2015/2061(INI))
P8_TA(2015)0313A8-0244/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Sporazuma o prosti trgovini z dne 22. julija 1972 med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo,

–  ob upoštevanju Sporazuma z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb, zlasti Priloge I o prostem pretoku oseb in Priloge III o priznavanju poklicnih kvalifikacij,

–  ob upoštevanju Sporazuma z dne 25. junija 2009 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih,

–  ob upoštevanju Sporazuma z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti,

–  ob upoštevanju Sporazuma z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o nekaterih vidikih javnih naročil,

–  ob upoštevanju Protokola z dne 27. maja 2008 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma zaradi njunega pristopa k Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola z dne 26. oktobra 2004 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike kot pogodbenic Sporazuma zaradi njihovega pristopa k Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru,

–  ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (direktiva o storitvah)(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o priznavanju poklicnih kvalifikacij(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o EGP-Švica: Ovire pri dokončnem oblikovanju notranjega trga(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2014 o poročilu o napredku Islandije za leto 2012 in o obetih po volitvah(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2015(5),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. marca 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. decembra 2014 o homogenem razširjenem enotnem trgu in odnosih EU z zahodnimi evropskimi državami, ki niso članice EU,

–  ob upoštevanju sklepov, ki jih je Svet EGP sprejel na 42. zasedanju 19. novembra 2014,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 7. decembra 2012 z naslovom A review of the functioning of the European Economic Area (Pregled delovanja Evropskega gospodarskega prostora) (SWD(2012)0425),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2012 z naslovom Odnosi EU s Kneževino Andoro, Kneževino Monako in Republiko San Marino – Možnosti za tesnejšo integracijo z EU (COM(2012)0680),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 18. novembra 2013 o odnosih EU s Kneževino Andoro, Kneževino Monako in Republiko San Marino: možnosti za sodelovanje teh držav na notranjem trgu,

–  ob upoštevanju poročila skupnega parlamentarnega odbora Evropskega gospodarskega prostora o letnem poročilu o delovanju sporazuma EGP v letu 2013,

–  ob upoštevanju resolucije skupnega parlamentarnega odbora Evropskega gospodarskega prostora z dne 30. maja 2013 o prihodnosti EGP ter odnosih EU z manjšimi državami in Švico,

–  ob upoštevanju resolucije skupnega parlamentarnega odbora Evropskega gospodarskega prostora z dne 26. marca 2014 o upravljanju enotnega trga,

–  ob upoštevanju resolucije skupnega parlamentarnega odbora Evropskega gospodarskega prostora z dne 17. marca 2015 o industrijski politiki v Evropi,

–  ob upoštevanju resolucije skupnega parlamentarnega odbora Evropskega gospodarskega prostora z dne 17. marca 2015 o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe in njegovih možnih posledicah za države EGP/Efte,

–  ob upoštevanju švicarskega poročila o zunanji politiki z dne 14. januarja 2015,

–  ob upoštevanju 35. pregleda notranjega trga držav EGP/Efte,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 217, ki Uniji zagotavlja pravico do sklepanja mednarodnih sporazumov,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0244/2015),

A.  ker so štiri države članice (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica) Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta) veliki trgovinski partnerji EU – Švica in Norveška sta po obsegu četrti oziroma peti najpomembnejši trgovinski partner EU;

B.  ker temeljijo odnosi med EU in tremi državami članicami Efte (Islandija, Lihtenštajn in Norveška) na Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), ki zagotavlja sodelovanje na notranjem trgu, pri čemer poteka upravljanje in spremljanje sporazuma EGP v visoko institucionaliziranem okviru;

C.  ker so sodelovanju Švice v sporazumu EGP nasprotovali njeni državljani na referendumu leta 1992 in odnose med Švico in EU trenutno ureja več kot 100 sektorskih sporazumov, ki zagotavljajo visoko stopnjo povezanosti;

D.  ker je za spodbujanje rasti in konkurenčnosti ter ustvarjanje delovnih mest, da bi tako oživili evropsko gospodarstvo, potreben dobro delujoč in učinkovit enotni trg, ki bo temeljil na visokokonkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu, vendar je treba njegovo zakonodajo ustrezno prenesti, izvajati in izvrševati, da bi države članice EU in države EGP/Efte lahko v celoti izkoristile njegove prednosti;

Uvod

1.  meni, da je Sporazum EGP ključni element gospodarske rasti in najbolj daljnosežen celovit instrument za razširitev enotnega trga na tretje države; meni, da se je ob upoštevanju notranjega razvoja dogodkov v EU izkazal za trden, učinkovit in dobro delujoč sporazum, ki tudi dolgoročno zagotavlja celovitost enotnega trga;

2.  priznava, da obsežni odnosi med EU, državami EGP/Efte in Švico presegajo gospodarsko povezovanje in širitev enotnega trga ter prispevajo k stabilnosti in blaginji v korist vseh državljanov in podjetij, tudi malih in srednjih podjetij; poudarja pomen zagotavljanja pravilnega delovanja enotnega trga, da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje in nova delovna mesta;

Izvajanje zakonodaje enotnega trga: države EGP/Efte

3.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je v skladu s pregledom stanja notranjega trga v državah EGP/Efte sedanji povprečni zaostanek pri prenosu zakonodaje v treh državah Efte od julija 2014, ko je znašal 1,9 %, povišal na 2,0 %;

4.  pozdravlja pomembna prizadevanja za izboljšanje hitrega vključevanja ustreznega pravnega reda v Sporazum EGP in nedavni sporazum o načelih za vključitev uredb EU o ustanovitvi evropskih nadzornih organov na področju finančnih storitev;

5.  opozarja, da države EGS/Efte sodelujejo v številnih programih in agencijah EU ter na praktičnih področjih, kot sta informacijski sistem za notranji trg ali SOLVIT, in s finančnim mehanizmom EGP in Norveške prispevajo h koheziji v EU; meni, da to sodelovanje prispeva k učinkovitemu razširjenemu notranjemu trgu; spodbuja EU in države EGS/Efte, naj dodatno razvijejo preventivna orodja in poiščejo odgovore na morebitne grožnje, da bi zagotovile delovanje notranjega trga z energijo;

6.  meni, da je pravočasno in kar se da sočasno izvajanje ustrezne zakonodaje enotnega trga v državah EGP/Efte bistveno in da bi lahko ta postopek še izboljšali in pospešili;

7.  poudarja, da je zaostanek pri pravnih aktih, ki jih je treba vključiti, še naprej zaskrbljujoč, in zato poziva države EGP/Efte, naj v tesnem sodelovanju z EU povečajo svoja prizadevanja za ohranitev celovitosti enotnega trga;

8.  priznava, da je potreben predhodni dogovor vseh držav EGP/Efte o relevantnosti za EGP in da so pred vključitvijo lahko potrebne tehnične prilagoditve; vendar je zaskrbljen, da številne zahteve za prilagoditve in izjeme povzročajo zamude in morebiti celo razdrobljenost enotnega trga; odločno poziva te države, naj te razmere uredijo in tesno sodelujejo z EU, da bi na razširjenem enotnem trgu zagotovile enake konkurenčne pogoje;

9.  poudarja, da EU po podpisu sporazuma EGP vse bolj uporablja agencije; pozdravlja, da države EGP/Efte sodelujejo pri delovanju teh agencij; poziva te države in Komisijo, naj to sodelovanje in udeležbo še okrepijo;

10.  opozarja, da ravno potekajo pogajanja o obširnem sporazumu o prosti trgovini in naložbah med EU in ZDA; poudarja, da države EGP/Efte v skladu s Sporazumom EGS uporabljajo pravila notranjega trga in da bi učinki uspešnega trgovinskega in investicijskega partnerstva na notranjem trgu verjetno vplivali tudi na države EGP/Efte; poudarja tudi, da zaradi sklenitve TTIP ne smejo nastati nove trgovinske ovire med EU in državami EGS/Efte;

Kneževina Lihtenštajn

11.  je zaskrbljen, da je Kneževina Lihtenštajn povečala svoj zaostanek pri prenosu zakonodaje z 0,7 % na 1,2 %; je poleg tega zaskrbljen, da njena zakonodaja v zvezi s pravicami vstopa in bivanja nekaterih družinskih članov državljanov EGP ter omejitve, ki veljajo za državljane EGP s prebivališčem v Lihtenštajnu v zvezi z zaposlitvijo v drugi državi EGP, ki jih Lihtenštajn obravnava kot ureditev na podlagi posebnih predpisov o kvotah iz Sporazuma o EGP, niso popolnoma skladne z zakonodajo EGP;

Republika Islandija

12.  je seznanjen s pismom z dne 12. marca 2015, ki ga je poslala vlada Islandije v zvezi z njenim položajem države kandidatke za članstvo v EU; odločno poziva Islandijo, naj pospeši svoja prizadevanja za izpolnjevanje obveznosti v skladu s Sporazumom EGP, saj njen zaostanek pri prenosu zakonodaje znaša 2.8 % in je najvišji od vseh zadevnih držav; spodbuja EU in Islandijo, naj še naprej krepita sodelovanje, med drugim tudi na področju pripravljenosti na nesreče na območju severnega Atlantika, in dodelita sredstva za boj proti izzivom;

Kraljevina Norveška

13.  pozdravlja dejstvo, da je Norveška, s katero so se vezi v zadnjih letih okrepile, del pobude „Frontrunners“, ki je namenjena izboljšanju enotnega trga; vendar ugotavlja, da se je njen zaostanek pri prenosu zakonodaje povečal na 2 %, in jo poziva, naj pospeši svoja prizadevanja v zvezi s tem, zlasti za dokončno oblikovanje notranjega energetskega trga; spodbuja krepitev sodelovanja, med drugim pri energetski politiki; poudarja, da je treba rešiti še vprašanja glede večjih uvoznih dajatev za nekatere proizvode;

Kneževina Andora, Kneževina Monako in Republika San Marino

14.  priznava, da bi tesnejši odnosi lahko prinesli vzajemne koristi, zlasti na regionalnih in lokalnih ravneh v sosednjih regijah EU, zato pozdravlja začetek pogajanj za pridružitvene sporazume, ki predstavljajo pomemben korak pri njihovem sodelovanju na enotnem trgu in morda tudi drugih področjih, ob upoštevanju posebne narave teh držav;

Izvajanje zakonodaje enotnega trga: Švicarska konfederacija

15.  izraža pohvalo trdnim, nepretrgoma cvetočim in dolgotrajnim odnosom med EU in Švico, ki so v preteklih desetletjih prispevali k miru, blaginji in rasti v Evropi; je prepričan, da je te odnose mogoče še poglobiti v korist obeh strani s celovitim pregledom sektorskih sporazumov ob popolnem spoštovanju temeljnih načel EU ter da bi lahko naredili korak naprej pri številnih skupnih točkah in vzajemnih interesih;

16.  v zvezi s tem pozdravlja pogajanja za vzpostavitev institucionalnega okvira kot predpogoja za nadaljnji razvoj dvostranskega pristopa, ki so se začela maja 2014; poudarja, da brez takšnega okvirnega sporazuma ne bo mogoče skleniti nobenega nadaljnjega sporazuma o sodelovanju Švice na notranjem trgu; poziva švicarsko vlado, naj okrepi svoja prizadevanja za pospešitev pogajanj o odprtih vprašanjih;

17.  je seznanjen z izidom državljanske pobude z dne 9. februarja 2014 „proti množičnemu priseljevanju“ in odločitvami, ki jih je švicarski zvezni svet sprejel 11. februarja 2015 v zvezi z izvajanjem osnutka izvedbenega zakona in novih spremljajočih ukrepov; poudarja, da to ni skladno z obvezami, ki izhajajo iz Sporazuma o prostem pretoku oseb, in pričakuje, da jih bo Švica spoštovala; poudarja, da vprašanja preseljevanja državljanov iz tretjih držav ne bi smeli enačiti s prostim pretokom oseb, ki ga zagotavljajo Pogodbe; poudarja, da enostranski ukrepi, ki jih je Švica sprejela za preprečevanje diskriminacije hrvaških državljanov, ne morejo nadomestiti ratifikacije Protokola o razširitvi Sporazuma o prostem pretoku oseb na Hrvaško in da bi ratifikacija tega protokola omogočila, da bi se sodelovanje Švice v programu Obzorje 2020 nadaljevalo in razširilo na obdobje po letu 2016, da bi spodbudili dostop raziskovalcev do financiranja programa Obzorje 2020; poziva Komisijo, naj sodeluje s Švico in državami članicami, da bi našli zadovoljivo rešitev, pri kateri bodo upoštevane določbe omenjenih sporazumov in ki bo spoštovala načela pravne države;

18.  znova opozarja, da je prosti pretok oseb ena temeljnih svoboščin in steber enotnega trga, ki je bil vselej neločljiv del in predpogoj dvostranskega pristopa med EU in Švico; zato v celoti podpira odločitev EU iz julija 2014, da zavrne prošnjo švicarskih oblasti za ponovna pogajanja o Sporazumu o prostem pretoku oseb z namenom uvedbe kvot oziroma nacionalnega preferenčnega sistema; je zaskrbljen zaradi poročil, da nekatera podjetja in kantoni dajejo prednost lastnim državljanom, in opozarja, da takšna praksa ni v skladu s Sporazumom o prostem pretoku oseb.

19.  ugotavlja, da omejitve prostega pretoka oseb, ki jih je zahteval referendum v Švici, predstavljajo tveganje za ustvarjanje neravnovesja in ogrožajo koristi sporazumov za države članice EU;

20.  je seznanjen, da je Švica po prekinitvi pogajanj o njenem sodelovanju v programu Erasmus+ uvedla začasno ureditev; je zaskrbljen, ker bodo ti ukrepi verjetno vplivali na mobilnost študentov med EU in Švico; poziva Švico in EU, naj storita vse potrebno, da bi izpolnili potrebne pogoje za sodelovanje v programu Erasmus+ in s tem zagotovili obojestranskost izmenjav, da ne bi kaznovali mlajših generacij;

21.  spodbuja k nadaljevanju uveljavljene prakse, da lahko taksi podjetja iz držav članic EU neomejeno opravljajo storitve, kar že dolgo prispeva h gospodarskemu razvoju švicarskih obmejnih regij in je v obojestransko korist;

22.  poziva Komisijo, naj natančneje preuči, kakšne so posledice, če švicarski kmetje kupijo ali najamejo zemljišča v obmejnih regijah EU;

23.  obžaluje, da je Švica uvedla in kasneje okrepila enostranske spremljevalne ukrepe v okviru sporazuma o prostem pretoku oseb, kot je zaračunavanje upravnih stroškov kontrol, plačilo bančnih varščin ali kombinacijo teh ukrepov, kar močno ovira opravljanje storitev v skladu s Sporazumom, zlasti za mala in srednja podjetja, ki želijo v Švici opravljati storitve; ustrezno s tem poziva Švico, naj te ukrepe spremeni in tako zagotovi, da bodo v skladu s Sporazumom o prostem pretoku oseb;

24.  meni, da je bil začetek izvajanja Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij v letu 2013 zelo zakasnel, in poziva k hitri vključitvi prenovljene Direktive 2013/55/EU v prilogo k Sporazumu o prostem pretoku oseb, v pričakovanju, da bo Švica poiskala možnosti za njegovo nadaljevanje; je seznanjen z nedavno posodobitvijo priloge II sporazuma o prostem pretoku oseb, kar bo omogočilo učinkovitejše usklajevanje socialnovarstvenih sistemov med EU in Švico; spodbuja Švico, naj še naprej ustrezno izvaja pravni red Unije;

25.  ugotavlja, da morajo odnosi med EGP in Švico v zvezi z uporabo enotnega trga biti vzajemni in pošteni;

26.  poziva Komisijo, naj v prihodnje preuči vse posledice za obmejna območja s Švico, preden se uvedejo nove določbe, kot je nedavna sprememba člena 561 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, ki uvaja stroge omejitve uporabe službenih vozil, registriranih v tretjih državah, za zasebne namene zaposlenih, ki imajo bivališče na carinskem območju EU;

27.  ugotavlja, da sodelovanje v okviru Sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti v glavnem zadovoljivo, da pa bi lahko bistveno izboljšali njegovo delovanje, če bi se Švica zavezala, da bo sporazum stalno prilagajala razvoju zakonodaje EU;

28.  poziva k odpravi ovir za čezmejno poklicno mobilnost, da bi poglobili notranji trg; zaradi tega vztraja, da je treba med iskalci zaposlitve spodbujati učenje jezikov, jih bolje obveščati in jim zagotoviti konkretno podporo v Švici in v vseh drugih državah EGP, zlasti s pomočjo mreže EURES; zato pozdravlja dejavno udeležbo Švice v dejavnostih te mreže, zlasti na čezmejnih območjih; poziva Švico, naj v skladu z veljavno uredbo EURES še naprej razvija svoje nadnacionalne in čezmejne storitve EURES, da bi povečala mobilnost delavcev in z EU vzpostavila resnično povezan trg dela; zaradi večje mobilnosti delavcev spodbuja tudi prizadevanja, da se poišče široka paleta nastajajočih industrijskih panog in ključnih sektorjev rasti, na katere bi se morale države EGP, Švica in države članice osredotočiti, da bi razvile svoj nabor znanj in spretnosti ter lažje usklajevale njihovo ponudbo in povpraševanje;

o
o   o

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.
(2) UL L 354, 28.12.2013, str. 132.
(3) UL C 308 E, 20.10.2011, str.18..
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0041.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0069.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov