Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o osnutku sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Protokol iz leta 2014 h Konvenciji Mednarodne organizacije dela o prisilnem ali obveznem delu iz leta 1930 glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (06731/2015 – C8-0078/2015 – 2014/0258(NLE))

P8_TA(2015)0325 A8-0226/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06731/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 82(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0078/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0226/2015),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-metilamfetamin (10010/2015 – C8-0182/2015 – 2013/0021(NLE))

P8_TA(2015)0326 A8-0265/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (10010/2015),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0182/2015),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi(1), in zlasti člena 8(3) Sklepa,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0265/2015),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 127, 20.5.2005, str. 32.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o uvedbi nadzornih ukrepov za 5-(2-aminopropil)indol (10012/2015 – C8-0186/2015 – 2013/0207(NLE))

P8_TA(2015)0327 A8-0263/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (10012/2015),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0186/2015),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi(1), in zlasti člena 8(3) Sklepa,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0263/2015),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 127, 20.5.2005, str. 32.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-jodo-2,5-dimetoksi-N-(2-metoksibenzil)fenetilamin (25I-NBOMe), 3,4-dikloro-N-[[1-(dimetilamino)cikloheksil]metil]benzamid (AH-7921), 3,4-metilendioksipirovaleron (MDPV) in 2-(3-metoksifenil)-2-(etilamino)cikloheksanon (metoksetamin) (10011/2015 – C8-0185/2015 – 2014/0183(NLE))

P8_TA(2015)0328 A8-0264/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (10011/2015),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0185/2015),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi(1), in zlasti člena 8(3) Sklepa,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0264/2015),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 127, 20.5.2005, str. 32.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-metil-5-(4-metilfenil)-4,5-dihidrooksazol-2-amin (4,4'-DMAR) in 1-cikloheksil-4-(1,2-difeniletil)piperazin (MT-45) (10009/2015 – C8-0183/2015 – 2014/0340(NLE))

P8_TA(2015)0329 A8-0262/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (10009/2015),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0183/2015),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi(1), in zlasti člena 8(3) Sklepa,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0262/2015),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 127, 20.5.2005, str. 32.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 11 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (nesreče v Bolgariji in Grčiji v letu 2015) (COM(2015)0370 – C8-0198/2015 – 2015/2151(BUD))

P8_TA(2015)0330 A8-0253/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0370 – C8-0198/2015),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 10,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti točke 11,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0253/2015),

1.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada EU

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2015/1872.)

(1) UL L 311, 14.11.2002, str. 3 (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o možnosti razširitve zaščite geografskih označb Evropske unije na nekmetijske proizvode (2015/2053(INI))

P8_TA(2015)0331 A8-0259/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom Čim boljše izkoriščanje evropskega tradicionalnega znanja: možnost razširitve zaščite geografskih označb Evropske unije na nekmetijske proizvode (COM(2014)0469),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 za kmetijske proizvode in živila (uredba o kakovosti)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 za proizvode vinske trte (uredba o enotni SUT)(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 110/2008 za žgane pijače(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 251/2014 za aromatizirana vina(4),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. februarja 2015,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. februarja 2015,

–  ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije v zvezi z geografskimi označbami;

–  ob upoštevanju Ženevskega akta k Lizbonskemu sporazumu o zaščiti označb porekla z dne 31. oktobra 1958, revidiranega v Stockholmu 14. julija 1967 in 28. septembra 1979, ki se nanaša na intelektualno lastnino in zagotavlja zaščito proizvodov, ki se tržijo mednarodno in so na splošno znani po svojih značilnostih zaradi posebnega geografskega porekla;

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0259/2015),

A.  ker se lahko kmetijski proizvodi posebnega geografskega porekla, ki imajo določene lastnosti ali se proizvajajo po tradicionalnih metodah, zaščitijo z enotno geografsko označbo v vsej EU;

B.  ker za STO geografske označbe označujejo, da ima proizvod poreklo z ozemlja članice ali iz regije ali lokacije na tem ozemlju, kadar je mogoče kakovost, sloves ali katero drugo značilnost proizvoda pripisati zlasti njegovemu geografskemu poreklu;

C.  ker so visokokakovostni tradicionalni evropski proizvodi, ki temeljijo na tradicionalnem znanju in tehnikah, del kulturne dediščine EU ter so bistven element, ki ga je treba ohraniti v gospodarstvu in družbi mnogih evropskih regij, saj vključujejo dejavnosti, ki so neposredno povezane z lokalnim načinom življenja, zlasti na podeželju, in pripomorejo k temu, da je območje na splošno bolj privlačno, ohranjajo lokalno identiteto in promovirajo njihovo posebnost, kar je koristno za turizem, kulturo, zaposlovanje in trgovino;

D.  ker bi lahko ti proizvodi pripomogli k razvoju novih strategij za podporo podjetništva na lokalni in regionalni ravni, spodbujali vzdrževanje infrastrukture in razvoj novih lokalnih kvalificiranih delovnih mest, zlasti na podeželju, nerazvitih območjih in v najbolj oddaljenih regijah, kjer je zaposlovanje pogosto povezano z lokalno proizvodnjo tipičnih proizvodov, s čimer bi dali nov zagon poklicnemu in obrtnemu usposabljanju, kar je tesno povezano z lokalnim razvojem in razvojem proizvodnih območij, obenem pa to tudi ohranja in spodbuja edinstveno in raznoliko dediščino vsake regije;

E.  opozarja, da so nekmetijski proizvodi sestavni del naše identitete ter so pomemben element kulturne dediščine držav članic; poudarja, da je eden glavnih izzivov, s katerimi se sooča ta sektor, postopno izginjanje tradicionalnih spretnosti in ročnih obrti in da bi lahko zaščita geografskih označb za nekmetijske proizvode delovala kot spodbuda za ohranjanje te kulturne dediščine in tradicionalnega znanja, hkrati pa bi s tem zagotovili pošteno plačilo proizvajalcem za izvirnost in čim večjo ponudbo teh proizvodov;

F.  ker je sloves geografske označbe nesnovna skupna dobrina, ki se bo lahko, če je ne bomo zaščitili, uporabljala prosto, brez omejitev, s čimer se bo njena vrednost zmanjšala, lahko pa celo pride do izgube samega proizvoda;

G.  ker lahko imajo geografske označbe velik ekonomski potencial in, če jih bomo ustrezno zaščitili, lahko doprinesejo precejšnje koristi, zlasti za mala in srednja podjetja in regije EU;

H.  ker so lahko evropske regije zelo bogate z nekmetijskimi proizvodi, ki so izdelani na podlagi tradicionalnega znanja in obrti na zelo visoki ravni, kar je pripomoglo, da imajo sloves in tvorijo del regionalne in lokalne kulture;

I.  ker bi morali javni organi zaščititi, spodbujati (če to zahteva zasebni sektor) in promovirati evropske tradicionalne kakovostne proizvode in njihove geografske označbe;

J.  ker lahko poreklo določa kakovost, sloves in druge značilnosti proizvoda; ker lahko nekatere prakse, pri katerih se zlorabljajo imena, hudo škodujejo slovesu proizvoda, ki ga ima zaradi svojega porekla;

K.  ker so lahko imena tradicionalnih evropskih proizvodov zaradi kakovosti teh proizvodov in povpraševanja po njih predmet zlorab, s čimer so oškodovani tako potrošniki kot tudi proizvajalci;

L.  ker bi lahko z ustrezno zaščito geografskih označb za nekmetijske proizvode, nadziranjem in spremljanjem njihove uporabe ter preprečevanjem goljufij na evropski ravni pomagali odpraviti ponarejanje ter preprečiti nelojalno konkurenco in zavajanje potrošnikov;

M.  ker potrošnike poleg varnosti proizvodov vedno bolj zanimajo tudi njihovo poreklo, pristnost in metode proizvodnje;

N.  ker bi bilo treba potrošnikom omogočiti, da se pri nakupu blaga ozaveščeno odločajo in lahko prepoznajo poreklo in kakovost proizvodov;

O.  ker je z nacionalnimi zakoni, ki ščitijo nekmetijske proizvode, stopnja zaščite v državah članicah različna, kar ni skladno s cilji notranjega trga in je zaradi tega težavno zagotoviti učinkovito zaščito v Evropi in državah članicah, katerih nacionalna zakonodaja tega ne zajema, zato je potreben enotni sistem zaščite geografskih označb v vsej EU;

P.  ker bo lahko harmonizirana evropska zakonodaja na tem področju EU v mednarodnih trgovinskih pogajanjih samo koristila;

Q.  ker je posledica tega, da nimamo enotnega sistema zaščite geografskih označb za nekmetijske proizvode, pomanjkljiv in zelo razdrobljen evropski okvir: nekatere države članice namreč nimajo posebne zaščite, druge imajo različne opredelitve, postopke in ravni zaščite na podlagi različnih nacionalnih in lokalnih pravil sektorske ali medsektorske narave; to izkrivlja harmoniziran razvoj skupnega trga, enotno varstvo in učinkovito konkurenco pod enakimi pogoji, negativno vpliva nanje in potrošnikom ne daje točnih, resničnih in primerljivih informacij, da bi se lahko ozaveščeno odločali, ter ovira varstvo potrošnikov;

Uvod

1.  pozdravlja pobudo Komisije, da bi se posvetovali z deležniki in ugotovili, ali bi bilo mogoče zaščito geografskih označb razširiti tudi na nekmetijske proizvode, pa tudi izid posvetovanja, ki se je zaključilo oktobra 2014 in iz katerega je razvidna jasna naklonjenost sistemu zaščite v EU, ki temelji na geografskih označbah za nekmetijske proizvode;

2.  meni, da bi bilo treba kot del širše strategije za promocijo visokokakovostnih proizvodov EU na evropski ravni uvesti instrument zaščite, ki bo temeljil na močnejši zavezanosti institucij EU, da bodo proizvodnjo in obrtništvo obravnavale kot gonilno silo za rast in dokončno vzpostavitev enotnega trga, s čimer se bo povečal ugled lokalne proizvodnje in obrtništva, podprl lokalni gospodarski razvoj in zaposlovanje na teh območjih, spodbudil turizem in povečalo zaupanje potrošnikov;

3.  poziva Komisijo, naj nemudoma pripravi zakonodajni predlog za uvedbo enotnega evropskega sistema zaščite geografskih označb za nekmetijske proizvode na podlagi rezultatov posvetovanja z deležniki, ki je že bilo opravljeno, in dodatnih analiz ter naj pri tem zagotovi, da se bodo učinki novega sistema na proizvajalce, njihove konkurente, potrošnike in države članice v celoti upoštevali;

4.  poudarja, da bodo ob uvedbi tega sistema potrebne kampanje obveščanja in komunikacijske kampanje, da se bodo proizvajalci in potrošniki seznanili z novimi vrstami geografskih označb;

5.  je trdno prepričan, da bi lahko imela razširitev zaščite geografskih označb na nekmetijske proizvode številne prednosti za državljane, potrošnike, proizvajalce ter celotno evropsko gospodarsko in socialno strukturo;

6.  meni, da bi lahko s tem sistemom zlasti učinkoviteje zaščitili potrošnike, povečali njihovo zaupanje v označene proizvode in jim omogočili bolj ozaveščeno odločanje pri nakupu proizvodov, saj bi bila večja preglednost, poleg tega bi se odpravila zavajajoča imena ali opisi, zlasti če bi se o tem sistemu ustrezno obveščalo; meni tudi, da bi lahko tako prispevali k večji sledljivosti in zagotovili več informacij o kakovosti, poreklu ter proizvodnih metodah in pogojih, saj nenazadnje te zadeve potrošnike vse bolj zanimajo;

Prednosti enotne zaščite na ravni EU

7.  opozarja, da bi morala Evropska unija resnično sprejeti zakonodajo o nekmetijskih geografskih označbah, da bi tako v celoti izkoristila pozitivne gospodarske učinke, ki jo omogoča zaščita prepoznavnosti in kakovosti tovrstnih proizvodov, potrošnikom pa bi zagotovila zanesljive informacije o kraju in načinu proizvodnje ter ohranila s temi proizvodi povezano znanje in zaposlitve;

8.   meni tudi, da bi lahko s to zakonodajo spodbudili inovacije v tradicionalnih proizvodnih postopkih ter ustanavljanje novih zagonskih podjetij za tradicionalne proizvode, pa tudi prispevali k trajnosti delovnih mest na slabo razvitih območjih, zlasti z zagotavljanjem priložnosti za podjetja in mikropodjetja, ki proizvajajo približno 80 % tipičnih lokalnih proizvodov, ki jih je mogoče zaščititi v okviru sistema geografskih označb, da z učinkovitejšimi tržnimi strategijami povečajo prodajo, in s spodbujanjem teh podjetij k tesnejšemu sodelovanju, saj gre za kolektivno shemo;

9.  poudarja, da bi lahko tako učinkovito prispevali k boju proti ponarejanju, goljufivemu poimenovanju geografskega porekla in drugim nepoštenim praksam, ki so zavajajoče za končnega potrošnika in škodljive zlasti za mikro, mala in srednja podjetja, ki zakonito proizvajajo veliko večino proizvodov, ki bi lahko bili upravičeni do zaščite, še vedno pa nimajo pravnih ali finančnih sredstev za zaščito svojih interesov, kar prav tako škoduje izvozu teh proizvodov;

10.  meni, da taka zaščita spodbuja in olajšuje dostop do skupnega trga in trgov zunaj EU za evropske obrtniške izdelke, ki so rezultat tradicionalnega znanja in spretnosti ter prispevajo k ohranjanju dragocenega znanja, ki zaznamuje celotne družbene in ozemeljske skupnosti in predstavlja pomemben del evropske zgodovinske, kulturne, ekonomske in socialne dediščine;

11.  meni, da bi enotna zaščita geografskih označb za nekmetijske proizvode spodbudila tehnološki in gospodarski razvoj na regionalni in lokalni ravni, saj bi se povečalo število zaposlenih v proizvodnji tradicionalnih proizvodov;

12.  poudarja, da bi enotna zaščita geografskih označb prispevala k promociji tradicionalnih proizvodov, pa tudi k priznavanju kakovosti surovin, ki so zanje potrebne, in potrebne odličnosti v vseh fazah proizvodnega procesa;

13.  poudarja, da geografske označbe potrošnikom prestavljajo zagotovilo kakovosti, za proizvajalce pa pomenijo priznanje znanja in sredstvo za zaščito;

14.  poudarja, da je priznavanje zaščite nekmetijskih geografskih označb in visokokakovostnega znanja tako defenziven kakor ofenziven interes v okviru skupne trgovinske politike in je lahko učinkovito orodje za podporo mikro, malim in srednjim podjetjem in proizvajalcem (MSP) v boju proti posnemanju in ponarejanju proizvodov in pri zagotavljanju socialno, gospodarsko in okoljsko bolj trajnostnega pristopa k gospodarskemu razvoju v EU in zunaj nje, pa tudi poštene konkurence in varstva potrošnikov, saj bo na tej osnovi mogoče učinkoviteje prepoznati pristnost in kakovost proizvodov; meni, da bi priznavanje enotne zaščite nekmetijskih geografskih označb prispevalo tudi k ustvarjanju socialnega kapitala v regijah proizvodnje;

15.  meni, da bi lahko enoten sistem EU povečal zanimanje za poklice, povezane z dediščino;

16.  poudarja, da lahko ohranjanje tradicionalnega znanja in proizvodnje pomaga ustaviti zmanjševanje prebivalstva na podeželskih območjih, njihov propad ter izseljevanje mladih s teh območij;

17.  poudarja pomen kulturnih, izobraževalnih, socialnih in trajnostnih prvin nekmetijskih proizvodov, ki bodo vključeni v ta proces, ter poudarja, da je treba ohraniti z njimi povezano tradicionalno znanje in spretnosti, jih posredovati dalje in razvijati ter spodbujati tesnejše sodelovanje z ustvarjalnim sektorjem, da se med drugim poudari kakovost uporabljenih materialov in končnih proizvodov; poziva, naj bo uporaba imena ali logotipa dostopna vsem proizvajalcem na določenem območju, ki proizvod izdelujejo na predpisan način;

18.  poudarja, da bo zaščita geografskih označb za nekmetijske proizvode pomagala ohranjati kulturno in umetnostno dediščino, ki jo predstavljajo lokalne in regionalne tradicije v Evropi;

19.  priznava osrednjo vlogo malih in srednjih podjetij, ki vlagajo v kakovostno znanje in nudijo lokalno zaposlitev in vajeništvo za usposabljanje izobraženih strokovnjakov, ki imajo pomembno vlogo pri posredovanju tradicionalnih proizvodnih metod; priznava pomen vlaganja v izobraževanje in usposabljanje na tem področju ter spodbuja države članice, naj čim bolje izkoristijo razpoložljiva sredstva in programe EU za podporo poklicnega usposabljanja strokovnjakov, ki sodelujejo v proizvodnji in pri promoviranju okolju prijaznih lokalnih in regionalnih obrtniških in industrijskih proizvodov;

20.  spodbuja države članice, naj si izmenjujejo zglede dobre prakse na področju oblikovanja in podpiranja pobud, usmerjenih v spodbujanje tradicionalnega obrtniškega sektorja, s katerimi je mogoče posledično povečati ozaveščenost o lokalni kulturni dediščini in spodbuditi razvoj podeželja;

21.  poudarja, da bi lahko dobro znana geografska označba pripomogla k boljšemu promoviranju evropskih kulturnih poti;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo nadregionalno in nadnacionalno sodelovanje ter zbiranje zglede najboljše prakse med grozdi na področju nekmetijskih proizvodov in z njimi povezanimi sektorji;

23.  poudarja, da so geografske označbe v širšem okviru pravic intelektualne lastnine pomembne za zaščito vrednosti lokalnega, tudi infrastrukture in zaposlovanja, krepitev regionalnega razvoja ter boljšo sledljivost, preglednost in obveščenost potrošnikov;

24.  ugotavlja, da so industrijsko in ročno izdelani proizvodi, ki izvirajo iz določenega območja oziroma so tam trdno zakoreninjeni, pomemben sestavni del gospodarskega in družbenega življenja mnogih evropskih regij, saj ustvarjajo dejavnosti, ki jih ni mogoče preseliti drugam in so zlasti na podeželskih območjih neposredno povezane z lokalnimi razmerami; poudarja, da bi na evropski ravni sprejet sistem za zaščito industrijsko in ročno izdelanih proizvodov, ki izvirajo iz določenega območja oziroma so tam trdno zakoreninjeni, omogočil, da se ohrani izvirnost teh proizvodov in prepreči njihova standardizacija;

Odnosi s tretjimi državami

25.  meni, da bi morali biti odprti seznami vseh kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, zaščitenih z geografskimi označbami, vključeni v prihodnje trgovinske sporazume EU s tretjimi državami;

26.  meni, da bi to tudi pozitivno vplivalo na trgovinske odnose, ki jih ima EU s tretjimi državami ali se zanje pogaja, in bi torej EU omogočilo, da tudi v okviru mednarodnih trgovinskih pogajanj doseže enako zaščito za evropske proizvode;

27.  meni, da je razširitev zaščite geografskih označb EU na nekmetijske proizvode tudi način, kako spodbuditi evropski izvoz in povečati tržni delež, obenem pa s trgovanjem in trgovinskimi pogajanji doseči mednarodno prepoznavnost proizvodov in razvijati njihovo podobo visoke kakovosti in sloves;

28.  meni, da bi zaščita nekmetijskih geografskih označb na ravni EU okrepila položaj EU v Svetovni trgovinski organizaciji, saj bi lahko Unija zahtevala višje ravni standardov zaščite in pozitivno vplivala na to, da bi se v okviru razvojne agende iz Dohe obnovile razprave o uvedbi večstranskega registra geografskih označb, povsem v skladu s sporazumom TRIPS;

29.  meni, da mora zaščito geografskih označb nekmetijskih proizvodov spremljati učinkovitejša strategija za zaščito in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah, da bi bili ukrepi za boj proti ponarejanju ali posnemanju proizvodov učinkovitejši;

30.  meni, da bi bila enotna zaščita geografskih označb za nekmetijske proizvode v EU prednost v pogajanjih o trgovinskih sporazumih s tretjimi državami, in poudarja, da so nekatere izmed naših večjih partneric, kot so Indija in Kitajska, že uvedle sisteme za zaščito tovrstnih geografskih označb;

31.  poziva Komisijo, naj v prihodnje sporočilo o trgovinski in naložbeni strategiji EU vključi skladno in dobro pripravljeno strategijo za vse geografske označbe, ki bo zagotavljala njihovo upoštevanje in priznavanje;

32.  meni, da lahko razširitev področja uporabe sistema zaščite na podlagi geografskih označb na nekmetijske proizvode pomaga oblikovati trdnejše in skladnejše stališče EU na tem področju v dvostranskih trgovinskih pogajanjih in večstranskih forumih in tako nazadnje zagotoviti visoko raven zaščite za vse visokokakovostne evropske proizvode zunaj EU; zlasti meni, da bi bilo treba v vseh pogajanjih o prihodnjih trgovinskih sporazumih EU upoštevati kmetijske in nekmetijske proizvode, zaščitene z geografsko označbo; meni, da bi celovit sitem geografskih označb EU spodbudil razširitev trgovine in olajšal izvajanje skupnih kampanj zunaj EU;

Splošna načela

33.  poudarja, da so geografske označbe pomembno sredstvo za povečanje sledljivosti in preglednosti ter zagotavljanje informacij potrošnikom in krepitev prepoznavnosti regij in lokalnih skupnosti v EU, in sicer s socialno in okoljsko trajnejšim pristopom h gospodarskemu razvoju, pa tudi za izoblikovanje ključne vloge geografskih označb v trgovinski politiki EU;

34.  je prepričan, da mora ta sistem temeljiti na najboljši praksi ter preglednih in nediskriminacijskih načelih ter da je lahko učinkovito sredstvo za preprečevanje posnemanja in ponarejanja proizvodov ter za zagotavljanje socialno, ekonomsko in okoljsko bolj trajnostnega pristopa h gospodarskemu razvoju v EU in drugod, pa tudi za večje varstvo potrošnikov;

35.  poziva Komisijo, naj upošteva izkušnje, pridobljene v kmetijsko-živilskem sektorju, in na tej podlagi oblikuje sistem, ki bo temeljil na zgledih najboljše prakse ter na preglednih in nediskriminacijskih načelih ter bo pregleden, učinkovit, prožen ter proizvajalcev, ki se bodo prostovoljno odločili registrirati proizvod v shemi geografskih označb, ne bo po nepotrebnem upravno in finančno obremenjeval; poleg tega meni, da bi moral ta sistem zagotavljati strog nadzor in čim večjo preglednost ter vključevati ustrezna sredstva za obravnavanje goljufij; poziva Komisijo, naj zato pri sistemu zaščite upošteva nesektorski pristop;

36.  meni, da bi moral nov sistem, kot se je zgodilo s sistemom za kmetijsko-živilske proizvode, sčasoma predstavljati jamstvo, v okviru katerega bi potrošniki na podlagi zanesljivih in jasnih informacij intuitivno prepoznali kakovost, pristnost in poreklo proizvodov z močno povezavo z geografskim območjem; meni, da bo učinkovitost enotnega evropskega sistema zaščite geografskih označb odvisna od tega, ali bodo vse potrebne informacije glede sistema dosegle proizvajalce in potrošnike; poudarja, da mora biti sistem pregleden in mora zagotavljati dostopno zaščito, saj je to poglavitnega pomena za zaupanje potrošnikov in proizvajalcev;

37.  meni, da bi lahko javni naročniki v novem regulativnem okviru o javnih naročilih uporabili sistem potrjevanja kakovosti in porekla v zvezi s tehničnimi specifikacijami, certifikati in merili za pridobitev naročil, zlasti na lokalni in regionalni ravni.

38.  poziva, naj imajo tovrstni proizvodi osrednje mesto pri projektih regionalnega razvoja, raziskav in inovacij, pa tudi pri financiranju iz programa Obzorje 2020 in s kohezijskimi sredstvi;

39.  meni, da bi skladen, enostaven in pregleden sistem zaščite geografskih označb za nekmetijske proizvode na ravni EU – ki ni preveč upravno in finančno obremenjujoč, tako da bi bil dostopen tudi za MSP – EU omogočil, da v okviru mednarodnih trgovinskih pogajanj doseže enako zaščito tovrstnih evropskih proizvodov tudi zunaj EU, pomenil pa bi tudi pomembno veliko prednost pri dvostranskih pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini s trgovinskimi partnerji Unije in pri večstranskih pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO);

40.  meni, da bi bila vzpostavitev enotne zaščite za nekmetijske geografske označbe na ravni EU najboljši način za večjo učinkovitost znotraj EU, pa tudi v pogajanjih s tretjimi državami, a mora ta enotna zaščita temeljiti na skupnih opredelitvah, postopkih in stroških registracije, področju uporabe zaščite in sredstvih za njeno uveljavljanje, potrebno pa bo ustanoviti tudi zaupanja vreden organ, ki bo odgovoren za dodeljevanje statusa nekmetijske geografske označbe, priznanega na ravni EU, ne da bi se pri tem zniževali standardi zaščite, ki že obstajajo v 15 državah članicah;

Področje uporabe

41.  ponovno zatrjuje, da je povezava z ozemljem nujno potrebna za prepoznanje znanja in določitev kakovosti, pristnosti in značilnosti proizvoda;

42.  podpira široko opredelitev, ki bo omogočala prepoznavanje povezave med proizvodom in območjem, ki ga pokriva geografska označba; nadalje meni, da bi moral imeti sistem zaščite na ravni EU širše področje uporabe, da bo mogoče zajeti tudi imena, ki sicer niso geografska, so pa nesporno povezana z določenim krajem;

43.  meni, da bi moral sistem zaščite vključevati nebesedilne znake in simbole, ki so nedvoumno povezani s posamezno regijo;

44.  poudarja, da bi morali biti oznaka, prepoznavni znak, blagovna znamka ali logotip geografskih označb za nekmetijske proizvode preprosti in odražati regionalno oziroma lokalno identiteto blaga, njihov izrazni jezik pa bi moral biti vsaj jezik države porekla proizvoda in države, v katero se proizvod uvaža;

45.  opozarja, da je treba nekatere označbe, kot so generična imena ali homonimne geografske označbe, izključiti iz zaščite geografskih označb; dodaja, da bi se v zvezi s tem lahko zgledovali po izjemah iz člena 6(1), (3) in (4) Uredbe (EU) št. 1151/2012 o geografskih označbah za kmetijske proizvode;

Postopek registracije

46.  se zavzema za obvezni postopek registracije, da se zagotovi večja varnost, zlasti v zvezi z izvajanjem pravic v primeru spora; poziva Komisijo, naj predlaga karseda učinkovit, preprost, uporaben in dostopen sistem za registracijo proizvodov ter naj zagotovi, da bo sistem omogočal cenovno dostopne, jasne in pregledne postopke za registracijo, spremembe in razveljavitev, s čimer bodo deležniki imeli pravna zagotovila; poziva Komisijo, naj izdela temeljito oceno, da bi karseda zmanjšala finančne in upravne obremenitve za deležnike;

47.  poudarja, da je treba poleg tega sistema ustvariti enoten standardiziran javen evropski register za nekmetijske proizvode, ki so upravičeni do zaščite geografskih označb, da bi spodbudili obrtniške izdelke ter obveščali in zaščitili potrošnike in proizvajalce brez nepotrebnih upravnih obremenitev;

48.  poudarja tudi, da bi moral ta sistem temeljiti na medsektorskem pristopu, da bi imel kar največji gospodarski in socialni vpliv, in da bi bilo treba bistveno poudariti povezavo med proizvodi in njihovim območjem porekla ter povečati preglednost, da se okrepita verodostojnost in pristnost proizvoda, zagotovi jamstvo njegovega porekla in izboljša njegova sledljivost; poudarja, da je treba po odobritvi geografske označbe redno preverjati, ali so merila, na podlagi katerih je bila ta označba odobrena, še vedno izpolnjena;

49.  meni, da bi morala registracija potekati v dveh fazah: kot prvo bi morali nacionalni ali regionalni organi opraviti preglede na kraju samem in se prepričati, da ni bilo poseganja v posebne značilnosti; in kot drugo bi bilo treba z enotnim evropskim sistemom registracije zagotoviti skladnost s skupnimi merili povsod v EU;

50.  predlaga, naj Komisija preuči možnost, da bi v tem smislu tudi registracijo kmetijskih geografskih označb prenesli na Urad za usklajevanje na notranjem trgu (OHIM); predlaga, naj ta sistem na ravni Unije upravlja urad OHIM;

51.  poudarja, da bi morali biti stroški in administrativno breme za podjetja v tem sistemu čim nižji, obenem pa bi morali imeti potrošniki zadostna jamstva in možnost, da se bolj informirano odločajo za nakup proizvodov;

52.  meni, da bi morali s tako ureditvijo pobudo za ustvarjanje geografskih označb prepustiti podjetjem in jim predvsem omogočiti, da opredelijo seznam zahtev, ki jih morajo izpolnjevati geografske označbe;

53.  podpira prožen pristop v zvezi z merili, vključenimi v seznam zahtev, da se omogoči in spodbudi razvoj proizvodnih postopkov in prihodnjih inovacij, če to ne vpliva na kakovost in pristnost končnega proizvoda;

54.  meni, da bi bilo treba v seznam zahtev vključiti vsaj naslednja merila: uporabljene surovine, opis proizvodnih postopkov, dokaz o povezavi z območjem in elementi družbene odgovornosti podjetij;

55.  predlaga, naj bodo proizvajalci, njihova združenja in gospodarske zbornice deležniki, ki so pooblaščeni, da zahtevajo registracijo geografske označbe nekmetijskih proizvodov;

56.  meni, da bi bilo mogoče od proizvajalcev zahtevati pristojbino za pridobitev geografske označbe, pod pogojem, da gre za enkratno pristojbino, ki je pravična glede na nastale stroške in se enotno uporablja v vsej EU;

Nadzorni ukrepi

57.  meni, da bi bilo treba zagotoviti tudi sredstva, ki so potrebna za uresničitev zaščite v okviru tega instrumenta, ne glede na uporabljena sredstva za distribucijo proizvodov v primeru zlorab; poudarja, da je treba enako dobro zaščito geografskih označb zagotoviti tudi na digitalnem trgu;

58.  poudarja pomen preverjanja kakovosti glede na velike razlike med kmetijskimi in nekmetijskimi proizvodi (npr. število proizvajalcev);

59.  se poleg tega zavzema za to, da bi za spremljanje geografskih označb na proizvodih, ki se tržijo v Evropi, vzpostavili sistem za inšpekcijske preglede, kršitve in kazni;

60.  meni, da bi bilo treba za čim večjo zaščito geografskih označb za nekmetijske proizvode uvesti prepoved za neustrezno uporabo teh označb, in sicer ne le v primeru, ko obstaja nevarnost zavajanja potrošnikov ali ko gre za nepošteno konkurenco, temveč tudi v primeru, ko je dejansko poreklo proizvoda jasno navedeno; zato predlaga, da se dodatna zaščita iz člena 23 sporazuma TRIPS, prvotno predvidena le za vina in žgane pijače, razširi tudi na geografske označbe za nekmetijske proizvode;

61.  predlaga uvedbo postopka, odprtega za zainteresirane stranke, po katerem bo mogoče ugovarjati registraciji geografskih označb;

62.  meni, da bi bilo s tem lažje določiti učinkovite postopke nadzora ter potrošnikom in proizvajalcem omogočiti, da se zaščitijo pred ponaredbami, imitacijami in drugimi nezakonitimi praksami;

Soobstoj s predhodnimi pravicami

63.  meni, da mora biti mogoč soobstoj morebitnih prihodnjih geografskih označb s pravicami, ki so že povezane s proizvodom, ter da bi bilo treba pri teh označbah upoštevati trenutno najboljšo prakso na nacionalni in lokalni ravni v EU;

64.  opozarja, da bo treba za preprečitev navzkrižja jasno opredeliti razmerje med blagovnimi znamkami in geografskimi označbami;

65.  predlaga, naj se za geografske označbe za nekmetijske proizvode uporabijo pravila, ki urejajo razmerje med blagovnimi znamkami in geografskimi označbami;

66.  predlaga, naj se državam članicam, ki že zagotavljajo zaščito, da na voljo čas, ki ga potrebujejo, da zagotovijo skladnost, obenem pa naj se omogoči uvedba prehodnih ureditev, da se do prehoda na mehanizem EU zagotovi soobstoj obeh sistemov;

o
o   o

67.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 671. (3) UL L 39, 13.2.2008, str. 16. (4) UL L 84, 20.3.2014, str. 14.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo glede specifičnih ukrepov za Grčijo (COM(2015)0365 – C8-0192/2015 – 2015/0160(COD))

P8_TA(2015)0332 A8-0260/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0365),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0192/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za proračun o finančni združljivosti predloga,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. septembra 2015, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ribištvo,

–  ob upoštevanju členov 59, 50(1) in 41 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0260/2015),

A.  ker je predlagana sprememba uredbe izreden ukrep, katerega cilj je zagotovitev takojšnje pomoči Grčiji, in sicer tako, da bo lahko pred koncem leta 2015 dostopala do finančnih sredstev Unije za kohezijsko politiko, ki so še na voljo iz programskega obdobja 2007–2013, in ta sredstva tudi uporabljala, zaradi česar je njeno sprejetje nujno;

1.  sprejme predlog Komisije, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 6. oktobra 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede specifičnih ukrepov za Grčijo

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/1839.)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2015/002 DE/Adam Opel, iz Nemčije) (COM(2015)0342 – C8-0249/2015 – 2015/2208(BUD))

P8_TA(2015)0333 A8-0273/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0342 – C8-0249/2015),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1309/2013 z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0273/2015),

A.  ker je Unija uvedla zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali posledice svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši možni način, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 glede sprejetja sklepov za uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

C.  ker je bil pri sprejetju uredbe o ESPG upoštevan dogovor Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo ESPG zaradi krize, da se finančni prispevek Unije poveča na 60 % celotnih ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se v Komisiji ter v Parlamentu in Svetu poveča učinkovitost pri obravnavi vlog za sredstva ESPG, tako da se skrajša postopek ocene in odobritve, ter da se razširi obseg upravičenih ukrepov in prejemnikov z vključitvijo samozaposlenih in mladih ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja;

D.  ker je Nemčija vložila vlogo EGF/2015/002 DE/Adam Opel za finančni prispevek iz ESPG za 2 881 presežnih delavcev iz podjetja Adam Opel AG, ki deluje v panogi, razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic)(4), in iz enega od njegovih dobaviteljev;

E.  ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, določena v uredbi o ESPG;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je zato Nemčija na podlagi navedene uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 6 958 623 EUR;

2.  ugotavlja, da so nemški organi vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložili 26. februarja 2015 in da je Komisija svojo oceno zaključila 14. julija 2015 ter o njej obvestila Parlament 1. septembra 2015; pozdravlja hiter postopek ocenjevanja, ki je trajal manj kot pet mesecev;

3.  ugotavlja, da se je prodaja avtomobilov v zahodni Evropi občutno zmanjšala in dosegla najnižjo točko v zadnjih dvajsetih letih(5), ter poudarja, da je število prodanih avtomobilov v Evropi najnižje od leta 1997; ugotavlja, da je to neposredno povezano s svetovno finančno in gospodarsko krizo, ki je obravnavana v Uredbi (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(6); nadalje poudarja, da so bili še posebej prizadeti proizvajalci majhnih in srednje velikih vozil srednjega cenovnega razreda ter da je torej kriza še posebej prizadela Adam Opel AG, ki je eden od večjih proizvajalcev majhnih in srednje velikih vozil srednjega cenovnega razreda, medtem ko se kriza ni v takšni meri poznala na prodaji cenejših vozil kot tudi ne na prodaji vozil višjih cenovnih razredov oziroma luksuznih vozil;

4.  ugotavlja, da je število prvič registriranih avtomobilov v državah članicah EU in Efte med letoma 2007 in 2013 padlo za 25 % (po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov z več kot 16 milijonov na 12 milijonov prvič registriranih avtomobilov); v zvezi s tem poudarja, da se je prodaja avtomobilov blagovnih znamk Opel/Vauxhall v Evropi med letoma 2007 in 2013 dramatično zmanjšala in padla za 39 %;

5.  nadalje ugotavlja, da je General Motors, ki je lastnik podjetja Adam Opel AG, slednje postavil v prikrajšani položaj, saj mu je dovolil zgolj prodajo v Evropi in je tako podjetju Opel preprečil nastopanje na rastočih trgih na drugih celinah; meni, da so varčevalne politike, ki so jih uveljavljale evropske države, prispevale k dramatičnemu padcu prodaje avtomobilov Opel/Vauxhall;

6.  ugotavlja, da bodo imela ta odpuščanja občutne škodljive posledice za lokalno gospodarstvo v Bochumu; opozarja, da je Bochum mesto v Porurju, ki je zelo urbanizirano industrijsko območje v nemški zvezni deželi Severno Porenje – Vestfalija ter se že od 60-ih let 20. stoletja kot tudi druge tradicionalne premogovniške in jeklarske regije sooča s korenitimi strukturnimi izzivi; poudarja, da je stopnja brezposelnosti v Porurju že sedaj občutno nad povprečjem v Nemčiji;

7.  želi spomniti, da je Bochum prejel podporo iz ESPG, potem ko je Nokia že prenehala s proizvodnjo mobilnih telefonov in je bilo izgubljenih 1300 delovnih mest; ugotavlja, da namerava skupina Outukumpu ob koncu leta 2015 prenehati s proizvodnjo nerjavnega jekla v Bochumu, kar bo povzročilo nadaljnje opuščanje industrijske proizvodnje v mestu ter poslabšanje razmer na lokalnem in regionalnem trgu dela;

8.  ugotavlja, da je bilo do danes za sektor iz oddelka 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic) vloženih 21 vlog za sredstva ESPG, od katerih je bilo 11 utemeljenih s trgovinsko globalizacijo, 10 pa s svetovno finančno in gospodarsko krizo; v zvezi s tem opozarja na vlogo EGF/2010/031/General Motors Belgium, ki je bila vložena zaradi zaprtja proizvodnega obrata podjetja Opel v Antwerpnu v Belgiji;

9.  pozdravlja dejstvo, da so se nemški organi odločili, da bodo začeli prilagojene ukrepe izvajati 1. januarja 2015, precej pred dokončno odločitvijo in celo predložitvijo vloge za dodelitev podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj, da bi odpuščenim delavcem zagotovili hitro pomoč;

10.  ugotavlja, da lahko odpuščeni delavci koristijo številne ukrepe, namenjene njihovi ponovni vključitvi na trg dela; meni, da je ocenjeno število udeležencev v podjetniškem svetovanju nizko, saj naj bi se ga po ocenah udeležilo 25 prejemnikov;

11.  pozdravlja, da bodo to vlogo upravljali in nadzorovali isti organi, ki so v okviru zveznega ministrstva za delo in socialne zadeve pristojni za Evropski socialni sklad in ki so upravljali že prejšnje prispevke iz ESPG;

12.  ugotavlja, da Nemčija načrtuje naslednje ukrepe za odpuščene delavce, zajete v tej vlogi: ukrepe poklicnega usposabljanja (Qualifizierungen), poklicno svetovanje (Berufsorientierung), delovne skupine/delavnice, podjetniško svetovanje (Existenzgründerberatung), iskanje dela (Stellenakquise)/zaposlitvene sejme (Jobmessen), mentorsko spremljanje in svetovanje (Nachbetreuung und - beratung) ter nadomestila za usposabljanje (Transferkurzarbeitergeld);

13.  ugotavlja, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen po posvetovanju s socialnimi partnerji z oblikovanjem prehodnih družb;

14.  ugotavlja, da oblasti načrtujejo, da bodo izkoristile najvišjo dovoljeno mejo 35 % skupnih stroškov za usklajeni sveženj prilagojenih storitev za nadomestila in spodbude, ter to podporo izplačale v obliki nadomestila za usposabljanje (Transferkurzarbeitergeld), ki bo znašalo 60 % ali 67 % prejšnje neto plače delavcev, odvisno od prihodkov gospodinjstva prejemnika;

15.  poudarja, da finančna sredstva za nadomestila za usposabljanje (v tem primeru Transferkurzarbeitergeld) ne smejo nadomestiti zakonskih obveznosti države članice ali prejšnjega delodajalca; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo jasne in koherentne informacije, s katerimi bi pojasnile, v kolikšni meri Transferkurzarbeitergeld pomeni zakonsko obveznost, potem ko je bila ustanovljena Transfergesellschaft; zahteva skladnost tako pri praksi financiranja kot pri posredovanju informacij Parlamentu; zato pričakuje, da bo Komisija zagotovila temeljito in koherentno analizo in podrobnosti o elementih, ki presegajo zakonske obveznosti držav članic; znova izraža svoje stališče, da bi bilo treba sredstva ESPG uporabiti za „Transferkurzarbeitergeld“, da bi prehodni družbi omogočili preseči storitve, ki bi jih običajno lahko zagotovila delavcem, in sicer z zagotovitvijo bolj prilagojenih in poglobljenih ukrepov, kot bi bili mogoči s podporo iz ESPG; poudarja, da bo Parlament še naprej nadzoroval, da države članice ali podjetja ESPG ne uporabljajo za nadomestitev obveznosti;

16.  poziva Komisijo, naj pripravi skladen pristop v primeru vlog, ki vsebujejo ukrep „Transferkurzarbeitergeld“, tako da ga v vsaki vlogi dosledno opredeli ter temeljito preveri in navede dokaze, da je specifičen ukrep dejansko upravičen do sredstev ESPG, kot je določeno v členu 7 uredbe o ESPG, in nikakor ne nadomešča pasivnih ukrepov socialne zaščite ter da je tveganje dvojnega financiranja izključeno;

17.  ugotavlja, da so se socialni partnerji strinjali z ustanovitvijo treh prehodnih družb, ki bi izvedla ukrepe za odpuščene delavce, kar je v skladu s prakso v Nemčiji; pozdravlja, da bodo lahko v ukrepih, ki jih bodo izvajale prehodne družbe, sodelovali tudi delavci, odpuščeni v dobavitelju (Johnson Controls Objekt Bochum GmbHCo. KG);

18.  opozarja, da je treba izboljšati zaposljivost vseh delavcev s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi celotni poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje, ki je na voljo v usklajenem svežnju, ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju;

19.  opominja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti prihodnje obete na trgu dela in potrebne veščine ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo;

20.  ugotavlja, da so med informacijami iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev, za katere je predvideno financiranje iz ESPG, tudi informacije o dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; poudarja, da so nemške oblasti potrdile, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih finančnih instrumentov Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila popolno upoštevanje veljavnih predpisov in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija;

21.  ceni izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev; je seznanjen s časovnim pritiskom zaradi novega časovnega načrta in morebitnim vplivom na učinkovitost navodil za primere;

22.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga iz Nemčije – EGF/2015/002 DE/Adam Opel)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2015/1871.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (4) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1). (5) Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov (ACEA), The Automobile Industry Pocket Guide 2014-2015, str. 57f. (6) Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 167, 29.6.2009, str. 26).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2015/003 BE/Ford Genk, iz Belgije) (COM(2015)0336 – C8-0250/2015 – 2015/2209(BUD))

P8_TA(2015)0334 A8-0272/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0336 – C8-0250/2015),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1309/2013 z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0272/2015),

A.  ker je Unija uvedla zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali posledice svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši možni način, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 glede sprejetja sklepov za uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

C.  ker je bil pri sprejetju uredbe o ESPG upoštevan dogovor Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo ESPG zaradi krize, da se finančni prispevek Unije poveča na 60 % celotnih ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se v Komisiji ter v Parlamentu in Svetu poveča učinkovitost pri obravnavi vlog za sredstva ESPG, tako da se skrajša postopek ocene in odobritve, ter da se razširi obseg upravičenih ukrepov in prejemnikov z vključitvijo samozaposlenih in mladih ter financiranjem spodbud za ustanovitev lastnega podjetja;

D.  ker je Belgija vložila vlogo EGF/2015/003 BE/Ford Genk za finančni prispevek iz ESPG za 5 111 presežnih delavcev, od katerih je bil 3 701 delavec odpuščen v podjetju Ford Genk, ki deluje v oddelku 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic)(4) in 1 180 pri 11 dobaviteljih oziroma proizvajalcih v poproizvodni fazi, in ker naj bi v ukrepih sodelovalo 4 500 delavcev;

E.  ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, določena v uredbi o ESPG;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je zato Belgija na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 6 268 564 EUR, skupni stroški pa znašajo 10 447 607 EUR;

2.  ugotavlja, da so belgijski organi vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložili 24. marca 2015 in da je Komisija svojo oceno zaključila 14. julija 2015 ter Parlament obvestila 1. septembra 2015; pozdravlja hiter postopek ocenjevanja, ki je trajal manj kot pet mesecev;

3.  ugotavlja, da se je proizvodnja osebnih avtomobilov v EU-27 med letoma 2007 in 2012 zmanjšala za 14,6 % in da je Kitajska v istem obdobju svoj tržni delež v proizvodnji osebnih avtomobilov več kot podvojila; ugotavlja, da so ti dogodki neposredno povezani z večjimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije;

4.  opozarja, da je prvi val odpuščanj v podjetju Ford Genk leta 2013 povzročil prvo vlogo za sredstva ESPG, ki je tudi temeljila na globalizaciji, in se trenutno izvaja(5) ter da se ta druga vloga nanaša na odpuščanja v obratu Ford Genk v letu 2014 vse do končnega zaprtja podjetja decembra 2014;

5.  ugotavlja, da je belgijska avtomobilska industrija utrpela 15,58-odstotno zmanjšanje proizvodnje, svetovna proizvodnja pa se je povečala za 18,9 %;

6.  opozarja, da je bil Ford Genk največji delodajalec v provinci Limburg; ugotavlja, da odpuščanja povzročajo znatno škodo v limburškem gospodarstvu, pri čemer je prišlo do skupne izgube več kot 8 000 delovnih mest (vključno z neposredno izgubljenimi delovnimi mesti), pri čemer je večina odpuščenih delavcev državljanov Unije, starih med 30 in 54 let, povečanja stopnje brezposelnosti med 1,8 in 2 odstotnimi točkami (vse do povečanja v višini 29,4 % pri regionalni stopnji brezposelnosti s 6,8 % na 8,8 %), znižanja BDP med 2,6 % in 2,9 % ter morebitnega 10,9-odstotnega padca produktivnosti dela zaradi velikega pomena avtomobilske industrije za produktivnost dela v regiji;

7.  ugotavlja, da je bilo do danes za sektor, ki spada v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic), vloženih 22 vlog za sredstva ESPG, od tega jih 12 temelji na globalizaciji zaradi trgovine in 10 na svetovni finančni in gospodarski krizi; zato priporoča, da Komisija pripravi študijo o azijskih in južnoameriških trgih, da se evropski proizvajalci poučijo o novih zahtevah za izdajo uvoznih dovoljenj in kako bi lahko bili bolj prisotni in konkurenčni na teh trgih;

8.  pozdravlja dejstvo, da so se belgijski organi odločili, da bodo začeli prilagojene ukrepe izvajati 1. januarja 2015, precej pred dokončno odločitvijo in celo predložitvijo vloge za dodelitev podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj, da bi odpuščenim delavcem zagotovili hitro pomoč;

9.  ugotavlja, da Belgija načrtuje tri vrste ukrepov za odpuščene delavce, zajete v tej vlogi: (i) individualna pomoč pri iskanju zaposlitve, vodenje primerov in storitve splošnega obveščanja, (ii) usposabljanje in prekvalifikacija ter (iii) nadomestila in spodbude;

10.  pozdravlja dejstvo, da lahko presežni delavci izkoristijo prednosti številnih predlaganih ukrepov, ki zajemajo vrsto metod za individualno pomoč pri iskanju zaposlitve, vodenje primerov in storitve splošnega obveščanja; pozdravlja, da nekdanji delodajalec zagotavlja tudi usposabljanje in prekvalifikacijo;

11.  ugotavlja, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen po posvetovanju z upravičenci, ki bodo prejeli pomoč, njihovimi predstavniki, socialnimi partnerji, lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi javnimi zavodi za zaposlovanje in ustanovami za usposabljanje ter samim podjetjem;

12.  opozarja, da je treba izboljšati zaposljivost vseh delavcev s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi celotni poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje, ki je na voljo v usklajenem svežnju, ne bo prilagojeno le potrebam presežnih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju;

13.  poudarja, da bi moralo poklicno usposabljanje povečati zaposljivost delavcev in bi moralo biti prilagojeno dejanskemu povpraševanju na trgu dela; ugotavlja tudi, da bi se morale pri usposabljanju in prekvalifikaciji upoštevati posebna znanja in veščine, ki so jih odpuščeni delavci pridobili v avtomobilski industriji in pri njenih dobaviteljih, ter graditi na njih;

14.  opozarja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti prihodnje obete na trgu dela in potrebne veščine ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo;

15.  ugotavlja, da so med informacijami iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev, za katere je predvideno financiranje iz ESPG, tudi informacije o dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; poudarja, da so belgijski organi potrdili, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih finančnih instrumentov Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila popolno upoštevanje veljavnih predpisov in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija;

16.  pozdravlja, da nameravajo oblasti uporabiti večino razpoložljivih sredstev za prilagojene storitve in le 4,94 % skupnih stroškov za usklajeni sveženj prilagojenih storitev nameniti nadomestilom in spodbudam, kar je precej pod najvišjo dovoljeno mejo, ki znaša 35 %;

17.  ceni izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev; je seznanjen s časovnim pritiskom zaradi novega časovnega načrta in morebitnim vplivom na učinkovitost navodil za primere;

18.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga iz Belgije – EGF/2015/003 BE/Ford Genk)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2015/1869.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (4) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1). (5) EGF/2013/012 BE/Ford Genk (COM(2014)0532).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2015/004 IT/Alitalia, iz Italije) (COM(2015)0397 – C8-0252/2015 – 2015/2212(BUD))

P8_TA(2015)0335 A8-0274/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0397 – C8-0252/2015),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1309/2013 z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti točke 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0274/2015),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali posledice svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši možni način, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 glede sprejetja sklepov za uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

C.  ker je bila uredba o ESPG sprejeta ob upoštevanju dogovora Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo ESPG zaradi krize, da se finančni prispevek Unije določi na 60 % vseh ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se vloge za sredstva ESPG v Komisiji ter v Parlamentu in Svetu obravnavajo učinkoviteje in se tako skrajša postopek ocene in odobritve, da se z vključitvijo samozaposlenih in mladih razširi obseg upravičenih ukrepov in prejemnikov ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja;

D.  ker je Italija predložila vlogo EGF/2015/004 IT/Alitalia za finančni prispevek iz ESPG za 1 249 presežnih delavcev v podjetju Gruppo Alitalia, ki deluje na ravni oddelka 51 NACE Revizija 2 (zračni promet)(4) v regiji Lacij, ki je na ravni NUTS 2(5), in ker se pričakuje, da bo pri ukrepih sodelovalo približno 184 delavcev;

E.  ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči iz uredbe o ESPG;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je zato Italija na podlagi navedene uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 1 414 848 EUR;

2.  ugotavlja, da so italijanski organi 24. marca 2015 predložili vlogo za finančni prispevek iz ESPG in da je Komisija končala z njenim ocenjevanjem 7. avgusta 2015 ter Parlament obvestila 1. septembra 2015; pozdravlja hiter postopek ocenjevanja, ki je trajal manj kot pet mesecev;

3.  ugotavlja, da so mednarodni trg zračnega prometa prizadele resne gospodarske motnje, zlasti upad tržnega deleža Unije ter velik porast števila potnikov, ki se odločijo za letalske prevoznike iz Arabskega zaliva oziroma Turčije, na račun evropskih družb, kot je Alitalia;

4.  opozarja, da je gospodarska in finančna kriza sicer manj vplivala na zaposlenost v Laciju kot na zaposlenost na nacionalni ravni, a vsako dodatno povečanje brezposelnosti vseeno predstavlja pritisk na sistem nadomestil za brezposelnost CIG(6);

5.  ugotavlja, da je bila doslej v sektorju iz oddelka 51 NACE Revizija 2 (zračni promet) predložena še ena vloga za sredstva ESPG(7), ki je bila ravno tako utemeljena na trgovinski globalizaciji;

6.  pozdravlja osredotočenost ukrepov, ki jih predlagajo italijanski organi, na aktivno iskanje zaposlitve in usposabljanje, vključno s shemo za ponovno zaposlovanje odpuščenih delavcev, starejših od 50 let;

7.  pozdravlja dejstvo, da so se italijanski organi, z namenom zagotoviti čim hitrejšo pomoč delavcem, odločili začeti z izvajanjem prilagojenih storitev zanje s 1. aprilom 2015, občutno pred odločitvijo o dodelitvi sredstev ESPG za predlagani usklajeni sveženj;

8.  ugotavlja, da ukrepi v okviru člena 7(4) uredbe o ESPG – pripravljalne dejavnosti, upravljanje, širjenje informacij in obveščanje javnosti, nadzor in poročanje – predstavljajo razmeroma velik delež skupnih stroškov (3,99 %);

9.  obžaluje, da bo pri predlaganih ukrepih sodelovalo le 184 prejemnikov (14,7 %), čeprav bi bilo do njih upravičenih skupaj 1 249 delavcev, kar je zelo majhen delež vseh odpuščenih zaposlenih;

10.  ceni, da bodo vsem 184 ciljnim prejemnikom zagotovljene prilagojene storitve;

11.  ugotavlja, da Italija načrtuje pet vrst ukrepov za odpuščene delavce, zajete v tej vlogi: (i) sprejem in ocena spretnosti, (ii) aktivna pomoč pri iskanju zaposlitve, (iii) usposabljanje, (iv) povračilo stroškov mobilnosti in (v) spodbuda za zaposlitev starejših od 50 let;

12.  ugotavlja, da so nadomestila in spodbude omejena na stroške mobilnosti in spodbude za zaposlovanje ter da bodo znašala manj, kot je najvišji dovoljen znesek 35 % celotnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev, kot je določeno v uredbi o ESPG;

13.  pozdravlja spodbude za zaposlovanje delavcev, starejših od 50 let; meni, da bo dejstvo, da se spodbude med seboj razlikujejo, spodbudilo zaposlovanje teh delavcev pod boljšimi pogoji;

14.  ugotavlja, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen po posvetovanju s socialnimi partnerji, pooblaščenimi agencijami, ki zagotavljajo podporo pri iskanju zaposlitve, in delavci;

15.  pozdravlja dejstvo, da so pooblaščene agencije, ki nudijo aktivno pomoč pri iskanju zaposlitve, plačane na podlagi doseženih rezultatov;

16.  opozarja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev, ki ga podpira ESPG, predvideti prihodnje obete na trgu dela in potrebne veščine ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo;

17.  opozarja, da je treba izboljšati zaposljivost vseh delavcev s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi celotni poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje, ki bo na voljo v okviru usklajenega svežnja, ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju;

18.  ugotavlja, da so med informacijami o usklajenem svežnju prilagojenih storitev, za katere je predvideno financiranje iz ESPG, tudi informacije o dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; poudarja, da so italijanski organi potrdili, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih finančnih instrumentov Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila polno upoštevanje veljavnih predpisov in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija;

19.  ceni izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev; je seznanjen, da utegne zaradi novega urnika nastati časovna stiska, kar bi lahko vplivalo na učinkovitost dajanja navodil v posameznih primerih;

20.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga iz Italije – EGF/2015/004 IT/Alitalia)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2015/1870.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (4) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1). (5) Uredba Komisije (EU) št. 1046/2012 z dne 8. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) glede pošiljanja časovnih vrst za novo regionalno razčlenitev (UL L 310, 9.11.2012, str. 34). (6) Cassa Integrazione Guadagno (CIG) je sistem nadomestil, ki je zasnovan tako, da zagotavlja določeno raven dohodkov za delavce, ki ne morejo opravljati svojega dela. CIG se sproži v primeru zmanjšanja ali prenehanja proizvodnih dejavnosti zaradi prestrukturiranja, reorganizacije podjetja, krize v podjetju ali stečajnega postopka z resnimi posledicami za trg dela na lokalni ravni. Pri CIG gre za orodje, s katerim se prepreči odpuščanje delavcev, tako da se podjetjem omogoči, da se v času, ko čakajo na ponovno zagon običajnih proizvodnih dejavnosti, izognejo stroškom dela, ki ga začasno ne potrebujejo. Pogosto pa ukrepom iz CIG sledi mobilnost. (7) EGF/2013/014 FR/Air France (COM(2014)0701).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o vlogi lokalnih organov v državah v razvoju pri razvojnem sodelovanju (2015/2004(INI))

P8_TA(2015)0336 A8-0232/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 8. septembra 2000,

–  ob upoštevanju poročila, ki ga je julija 2014 sprejela odprta delovna skupina ZN za cilje trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o EU in svetovnem razvojnem okviru po letu 2015(1),

–  ob upoštevanju poročila, ki ga je 8. avgusta 2014 sprejel medvladni odbor strokovnjakov za financiranje trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju ministrske izjave s političnega foruma na visoki ravni za trajnostni razvoj iz julija 2014,

–  ob upoštevanju poročila Združenih narodov o razvojnih ciljih tisočletja za leto 2014,

–  ob upoštevanju sklepnega dokumenta s srečanja globalnega partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje na visoki ravni, ki je aprila 2014 potekalo v Mexico Cityju,

–  ob upoštevanju poročila „Dialog o lokaliziranju razvojne agende po letu 2015“, ki so ga 31. oktobra 2014 pripravili Program Združenih narodov za razvoj (UNDP), skupina Global Taskforce(2) in Program Združenih narodov za naselja (UN-Habitat),

–  ob upoštevanju poročila Skupine ZN za razvoj za leto 2014 „Priprava razvojne agende za obdobje po letu 2015: priložnosti na nacionalni in lokalni ravni“,

–  ob upoštevanju Poročila UNDP o človekovem razvoju za leto 2014 z naslovom „Ohranjanje človeškega napredka: zmanjševanje ranljivosti in gradnja odpornosti“,

–  ob upoštevanju zbirnega poročila generalnega sekretarja ZN o agendi za obdobje po letu 2015,

–  ob upoštevanju poročila ZN z naslovom "Enakost spolov: pregled napredka za leto 2012", ki ocenjuje izboljšanje vidikov enakosti spolov na področju osmih razvojnih ciljev tisočletja,

–  ob upoštevanju rezultatov konference ZN o okolju in razvoju leta 1992 in poročila z naslednje konference o trajnostnem razvoju, ki je potekala od 20. do 22. junija 2012 v Riu de Janeiru (Brazilija),

–  ob upoštevanju poročila o razvojni agendi po letu 2015, ki ga je maja 2013 pripravila skupina uglednih osebnosti na visoki ravni ZN,

–  ob upoštevanju poročila posebne skupine strokovnjakov v okviru sistema ZN iz junija 2012 za razvojno agendo ZN po letu 2015 z naslovom „Uresničevanje prihodnosti, ki si jo želimo za vse“, predloženega generalnemu sekretarju ZN,

–  ob upoštevanju istanbulskega akcijskega programa za najmanj razvite države za desetletje 2011–2020,

–  ob upoštevanju deklaracije in akcijskega načrta, sprejetih na srečanju na visoki ravni o učinkovitosti pomoči, ki je potekalo decembra 2011 v Busanu (Južna Koreja),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in pravnega okvira za človekove pravice,

–  ob upoštevanju pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči in agende za ukrepanje iz Akre,

–  ob upoštevanju deklaracije o pravici do razvoja iz leta 1986,

–  ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju(3) ter kodeksa ravnanja EU o dopolnjevanju in delitvi dela v okviru razvojne politike(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. maja 2013 naslovom "Krepitev lokalnih organov v partnerskih državah za boljše upravljanje in učinkovitejše razvojne rezultate" (COM(2013)0280),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2013 o lokalnih organih in civilni družbi: angažiranost Evrope za trajnostni razvoj(5) ter sklepov Sveta z dne 22. julija 2013 o organih lokalnih skupnosti v razvoju,

–  ob upoštevanju člena 7 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki potrjuje, da EU „skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in dejavnosti ob upoštevanju vseh svojih ciljev“,

–  ob upoštevanju člena 208 PDEU, ki določa, da „Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2015 z naslovom "Svetovno partnerstvo za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015" (COM(2015)0044),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2014 z naslovom "Dostojno življenje za vse: od vizije do skupnega ukrepanja" (COM(2014)0335),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2014 z naslovom "Krepitev vloge zasebnega sektorja pri doseganju vključujoče in trajnostne rasti v državah v razvoju" (COM(2014)0263),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 30. aprila 2014, zbirke instrumentov z naslovom Pristop na osnovi pravic, ki zajema vse človekove pravice za razvojno sodelovanje EU (SWD(2014)0152),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. februarja 2013 z naslovom "Dostojno življenje za vse: Izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostne prihodnosti sveta" (COM(2013)0092),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2012 z naslovom "Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov" (COM(2012)0492),

–  ob upoštevanju javnih posvetovanj Komisije o pripravi stališča EU z naslovom "Razvojnemu okviru za obdobje po letu 2015 naproti", ki so potekala od 15. junija do 15. septembra 2012,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. oktobra 2008 naslovom "Lokalne skupnosti: akterji razvoja" (SEC(2008)2570),

–  ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom Evropsko soglasje(6),

–  ob upoštevanju Evropske listine o razvojnem sodelovanju v podporo lokalnemu upravljanju, oblikovane dne 16. novembra 2008 v okviru Evropskih dni za razvoj,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. aprila 2005 z naslovom Skladnost politike za razvoj (COM(2005)0134) in sklepov 3166. seje Sveta za zunanje zadeve z dne 14. maja 2012 z naslovom Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 24. februarja 2015 z naslovom Dostojno življenje za vse: od vizije do skupnega ukrepanja,

–  ob upoštevanju sporočila Odbora regij z dne 9. oktobra 2013 z naslovom "Krepitev lokalnih organov v partnerskih državah za boljše upravljanje in učinkovitejše razvojne rezultate",

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. junija 2010 z naslovom "Spomladanski sveženj: akcijski načrt EU za doseganje razvojnih ciljev tisočletja",

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 22. aprila 2009 z naslovom "Lokalni organi: akterji za razvoj",

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020(7),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. aprila 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu razvoja (2015)(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o razvojnih ciljih tisočletja – opredelitev okvira za obdobje po letu 2015(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 19. maja 2014 o na pravicah temelječem pristopu k razvojnemu sodelovanju, ki zajema vse človekove pravice,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 12. decembra 2013 o financiranju izkoreninjanja revščine in trajnostnega razvoja po letu 2015,

–  ob upoštevanju skupne deklaracije AKP-EU z dne 20. junija 2014 o razvojni agendi po letu 2015,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A8-0232/2015),

A.  ker so lokalni organi bistveni državni in institucionalni akterji na področju lokalnega upravljanja in ker bo pojav neposredne demokracije in trajnostnega ozemeljskega razvoja na podlagi sodelovanja lokalne skupnosti in njene demokratične volje imel osrednjo vlogo pri uresničevanju ciljev za obdobje po letu 2015;

B.  ker imajo lokalni organi pomembno vlogo pri opredeljevanju, organiziranju in doseganju razvojnih ciljev;

C.  ker so lokalni organi močna vez med skupnostjo in nacionalnimi ter globalnimi cilji v agendi za obdobje po letu 2015;

D.  ker imajo lokalni organi ključno vlogo pri zaščiti ranljivih prebivalcev v nestabilnih državah, državah v krizi in državah s srednjim dohodkom;

E.  ker novi svetovni trajnostni razvojni okvir ponuja priložnost za zagotovitev široke vključenosti organizacij civilne družbe, lokalnih organov in nacionalnih parlamentov; ker je krepitev vloge lokalnih organov in organizacij civilne družbe bistvena za zagotavljanje pravilnega, preglednega in odgovornega upravljanja;

F.  ker EU aktivno sodeluje pri podpiranju lokalnih organov v državah v razvoju, da bi tako prispevala k zmanjšanju revščine in doseganju razvojnih ciljev tisočletja kot tudi h krepitvi demokratičnega upravljanja na lokalni ravni;

G.  ker so predstavniki podnacionalnih oblasti in lokalnih organov sodelovali na seji odprte delovne skupine ZN za cilje trajnostnega razvoja, svetovna delovna skupina pa je skupaj z UNDP in UN-Habitat vodila posvetovanja o lokaliziranju razvojne agende po letu 2015;

H.  ker se v zbirnem poročilu generalnega sekretarja ZN o razvojni agendi za obdobje po letu 2015 ponavlja potreba, da naj bi nova razvojna agenda prinesla spremembe, bila univerzalna, usmerjena na ljudi in naj bi temeljila na načelih človekovih pravic in pravne države; ker generalni sekretar poziva, naj bodo inovativna partnerstva, vključno z lokalnimi organi, glavni akterji pri izvajanju te agende na ravni, ki je najbližja državljanom;

I.  ker bodo najpomembnejši cilji in izzivi razvojne agende za obdobje po letu 2015 odvisni od lokalnega delovanja in tesnih partnerstev;

J.  ker naj bi število svetovnega prebivalstva do leta 2050 s približno 7 milijard naraslo na 9,3 milijarde ljudi, največji del te rasti pa se pričakuje v državah v razvoju, zlasti v mestnih območjih; ker pretirana urbanizacija ovira trajnost razvoja v vseh razsežnostih;

K.  ker bo treba 2,5 milijarde novim mestnim prebivalcem omogočiti dostop do izobrazbe, zdravstvene oskrbe, delovnih mest, hrane, sanitarnih storitev, prevoza, stanovanj in električne energije; ker je to osrednji izziv za lokalne in regionalne organe ter občine, ki zagotavljajo te storitve;

L.  ker Deklaracija iz Ria poudarja, da imajo avtohtono prebivalstvo in njihove skupnosti ključno vlogo pri upravljanju okolja in razvoju; ker bi morale vlade priznati in ustrezno podpreti njihovo identiteto, kulturo in interese ter omogočiti njihovo učinkovito sodelovanje pri doseganju trajnostnega razvoja;

M.  ker je zmanjševanje revščine neenakomerno, neenakosti med državami in znotraj njih, ki so se povečale tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, pa predstavljajo velik razvojni izziv;

N.  ker nasilni konflikti in humanitarne krize še naprej ovirajo prizadevanja za razvoj; ker vojaški konflikti in krize huje prizadenejo ranljive skupine, na primer ženske, otroke in starejše osebe, lokalni organi pa so osrednji akterji, ko gre za preprečevanje in obvladovanje konfliktov;

O.  ker so še vedno potrebna dodatna prizadevanja, da bi prepolovili delež ljudi, ki trpijo zaradi lakote, saj je 162 milijonov otrok podhranjenih; ker je mogoče skrito lakoto opredeliti kot pomanjkanje mikrohranil, ki lahko povzroči nepopravljivo škodo za zdravje in socialno-ekonomske posledice, povezane z zmanjšanjem storilnosti ljudi;

P.  ker podnebne spremembe in degradacija okolja ogrožajo zmanjševanje revščine in so precejšen izziv za lokalne organe, saj v prvi vrsti vplivajo na lokalne skupnosti;

Q.  ker je treba ustvariti več novih in dostojnih delovnih mest, da se bo mogoče odzvati na svetovno demografsko rast; ker tako v razvitih državah kot v državah v razvoju zasebni sektor ponuja največ delovnih mest, in je zato lahko bistven partner v boju proti revščini;

R.  ker ima pomoč še naprej edinstveno vlogo pri zmanjševanju revščine in lahko sproži spremembe v državah v razvoju; ker mora biti bolje usmerjena, da bo mogoče izpolniti potrebe najbolj ranljivih skupin; ker sama pomoč ne zadošča in je treba zato uporabiti inovativno financiranje;

S.  ker bo uporaba mednarodnih, javnih in zasebnih sredstev ključna za spodbujanje trajnostnega lokalnega razvoja;

T.  ker so EU in njene države članice največje donatorice razvojne pomoči, pa tudi osrednje oblikovalke politike in akterke na področju decentraliziranega sodelovanja, zato morajo ostati gonilna sila med naslednjo fazo pogajanj v okviru ZN, zlasti v zvezi z izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja;

U.  ker člen 208 PDEU določa, da je izkoreninjenje revščine osnovni cilj razvojne politike EU, in opredeljuje usklajenost politik za razvoj;

I.Lokalni organi kot razvojni akterji in vloga Evropske unije

1.  opozarja, da partnerstvo iz Busana ponuja vedno širši forum za nove razvojne akterje, kot so lokalni in regionalni akterji;

2.  poudarja, da so nove smernice, navedene v sporočilu Komisije o lokalnih organih in o priznavanju njihove vloge državnih deležnikov, pomemben korak v smeri nove razvojne agende Evropske unije;

3.  poudarja, da je treba nove smernice pretvoriti v učinkovito izvajanje evropskega sodelovanja, tako v smislu 11. evropskega razvojnega sklada kot v smislu instrumenta za razvojno sodelovanje;

4.  poudarja, da je strateško načrtovanje na nacionalni in lokalni ravni nujno za spodbujanje in vključevanje treh glavnih razsežnosti razvoja, in sicer socialnih, gospodarskih in okoljskih razsežnosti;

5.  pozdravlja podporo, namenjeno krepitvi zmogljivosti lokalnih organov prek tematske vrstice zanje, predvsem podporo krepitvi koordinacijske strukture lokalnih organov na nacionalni, regionalni ter evropski ravni, pa tudi vzpostavitev partnerstva na ravni EU;

6.  priznava pomembno vlogo, ki jo imajo lokalni organi v državah v razvoju; spodbuja, da se na področjih, kot so usposabljanje in človeški viri, sklenejo sporazumi o partnerstvu med lokalnimi organi v državah članicah EU ter lokalnimi organi v državah v razvoju, saj bi z njimi pridobili večje koristi, na primer boljše okoljsko načrtovanje;

7.  meni, da imajo koordinacijske strukture odločilno vlogo, saj zagotavljalo tehnično in metodološko podporo pri razvoju lokalnih zmogljivosti, prav tako pa olajšujejo izmenjavo strokovnega znanja in tako podpirajo proces decentralizacije in zagotavljanje osnovnih storitev; meni, da so tudi primeren forum za politični dialog in krepitev prepoznavnosti lokalnih organov na vseh ravneh vlade;

8.  poziva EU, naj spodbuja decentralizirano sodelovanje kot način izvajanja razvojnega okvira za obdobje po letu 2015; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti, da bi decentralizacijo uvrstila med prednostne sektorje za financiranje v okviru instrumentov financiranja zunanje pomoči, pri čemer bi začela z instrumentom za razvojno sodelovanje in evropskim razvojnim skladom, nato pa okrepila prizadevanja ter lokalne organe vključila kot polnopravne deležnike v izvajanje 11. evropskega razvojnega sklada v partnerskih državah in regijah, pa tudi na področju sektorske in proračunske pomoči; poziva države članice, naj v razvojnih programih lokalnim organom dodelijo ustrezno vlogo, svoje dejavnosti pa naj usklajujejo z dejavnostmi Komisije in drugih držav članic;

II.Politični dialog, mobilizacija finančnih sredstev in predstavitev računovodskih izkazov

9.  poudarja, da je treba zagotoviti pravičnejši prenos sredstev z nacionalne ravni na podregije, mesta in občine;

10.  poudarja, da je treba v okviru potekajočega procesa decentralizacije spodbujati nacionalne vlade, naj prenesejo del nacionalnih proračunskih sredstev na regionalne in lokalne upravne ravni; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba večjo podporo dodeliti krepitvi finančnih in proračunskih zmogljivosti lokalnih organov, tudi prek njihovih zvez;

11.  meni, da je nujno treba del evropske proračunske pomoči nameniti financiranju lokalnih organov;

12.  poudarja, kako pomembno je v okviru evropskega sodelovanja vzpostaviti pristen politični dialog med lokalnimi organi, s katerim bi lahko ocenili aktualen napredek, težave in obete za povečanje učinkovitosti pomoči na lokalni ravni;

13.  poziva k institucionalizaciji tega dialoga, pri čemer bi se bilo treba opirati na obstoječe koordinacijske strukture v različnih okvirih sodelovanja;

III.Vloga lokalnih organov pri izvajanju razvojnih ciljev tisočletja: pridobljene izkušnje

14.  poudarja, da so razvojni cilji tisočletja razodeli ključno vlogo lokalnih organov v boju proti revščini in nudenju javnih storitev, kot so voda in sanitarne storitve, osnovno zdravstveno varstvo in izobraževanje;

15.  pozdravlja širjenje decentraliziranih pobud za razvojno sodelovanje in uporabo mehanizmov za sodelovanje med mesti;

16.  poudarja, da je treba dodeliti dodatna sredstva krepitvi zmogljivosti decentraliziranih organov, da bodo lahko ponujali izjemno kakovostne javne storitve, zagotavljali enake možnosti in gradili socialno kohezijo;

17.  obžaluje, da razvojni cilji tisočletja niso v zadostni meri upoštevali pomena lokalne razsežnosti za razvoj; obžaluje, da razvojni programi ne upoštevajo v zadostni meri kulturne razsežnosti, ki je bistvena za razumevanje lokalnega konteksta; poziva, naj se v lokalnih, nacionalnih in mednarodnih strategijah zmanjševanja revščine nameni pozornost kulturni razsežnosti;

18.  obžaluje, da sedanji razvojni cilji tisočletja niso dovolj jasni glede prilagajanja globalnih ciljev na nacionalne in lokalne dinamike;

IV.Opredelitev razvojne agende za obdobje po letu 2015: izzivi in priložnosti

19.  meni, da bi bilo treba v obdobju po letu 2015 ponuditi jasno vizijo za izvajanje rezultatov konference Rio+20, v katerih je priznanje vloge lokalnih organov;

20.  poudarja, kako pomembno je v okviru ciljev trajnostnega razvoja zastaviti zanesljive podcilje in pokazatelje, ki bodo v skladu s kontekstom, potrebami in skrbmi lokalnega prebivalstva; poziva EU, naj okrepi vlogo lokalnih organov in upošteva njihovo strokovno znanje pri drugih ciljih trajnostnega razvoja;

21.  poziva EU, naj lokalnim organom pri razvojnem načrtovanju, izvajanju in tokovih finančne pomoči še naprej posveča posebno pozornost; poudarja, da bi bil za to potreben resnično participativen proces, ki bi se začel izvajati že zgodaj v razvojni fazi, in da bi bilo treba ob upoštevanju tega priznati in okrepiti decentralizirano javno pomoč; poudarja, da je treba zagotoviti udeležbo lokalnih organov pri opredeljevanju razvojnih strategij;

22.  poziva Unijo, naj zagotovi boljšo zastopanost lokalnih organov v mednarodnih pogajanjih o sprejetju razvojne agende za obdobje po letu 2015 na mednarodni konferenci o financiranju razvoja in mednarodni podnebni konferenci COP-21;

23.  poziva EU, naj še naprej spodbuja neodvisen cilj o mestih in naseljih;

V.Potreba po obnovljenem učinkovitem globalnem partnerstvu (z organizacijami civilne družbe, zasebnim sektorjem itd.)

24.  poziva EU, naj prispeva h krepitvi partnerstev med več deležniki, s čimer se bo izvajanje agende za obdobje po letu 2015 preneslo na lokalno raven;

25.  poziva k jasni opredelitvi in razdelitvi odgovornosti med partnerje;

VI.Partnerstvo z zasebnim sektorjem

26.  opozarja, da bo imel javni sektor osrednjo vlogo pri omogočanju in izvajanju nove globalne razvojne agende, in poudarja, da bo uporaba javnih prihodkov in okrepitev davčnega sistema na podlagi zmogljivosti ljudi za plačilo davkov in pravičnega vračila za pregledno izkoriščanje naravnih virov ključnega pomena za njeno učinkovitost;

27.  poudarja, da je treba s spodbujanjem zasebnega podjetništva mladih in predvsem žensk spodbujati pojav srednjega razreda;

28.  poudarja pomen krepitve lokalnih, mikro, malih in srednjih podjetij pri ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju trajnostne in vključujoče gospodarske rasti, zlasti s pomočjo javno-zasebnih politik;

29.  ponavlja potrebo po izvajanju učinkovitih mehanizmov odgovornosti in opredelitvi obveznih socialnih in okoljskih jamstev;

VII.Partnerstvo s civilno družbo

30.  meni, da bi morala globalna razvojna agenda za obdobje po letu 2015 spremeniti vlogo in vpliv organizacij civilne družbe; meni, da bi morale države članice v tesnem sodelovanju z organizacijami civilne družbe vzpostaviti mehanizme za redni dialog, ki bi moral biti dovolj učinkovit in dobiti pozitivne povratne informacije civilne družbe;

VIII. Podpora domači odgovornosti in gradnji zmogljivosti

31.  poudarja, da morajo vlade odgovarjati tako domačim deležnikom kot mednarodni skupnosti;

32.  poudarja pomen preglednosti in spodbujanja dialogov med več deležniki, da se okrepi sodelovanje lokalnih kultur, avtohtonih prebivalcev, migrantov in manjšin;

33.  meni, da si je treba odločno prizadevati za povečanje zmogljivosti lokalnih organov pri zagotavljanju javnih storitev;

34.  poudarja, kako pomembno je spodbujati dobro upravljanje na lokalni ravni z zagovarjanjem načel odgovornosti, preglednosti, udeležbe, odzivnosti in pravne države;

35.  spodbuja oblikovanje lokalnih posvetovalnih platform v okviru proračunskega načrtovanja;

36.  poudarja, da je nujno treba reformirati službe za zbiranje uradnih podatkov;

IX.Avtohtono prebivalstvo in razvojno načrtovanje

37.  poudarja, da bi moralo avtohtono prebivalstvo aktivno sodelovati pri pripravi lokalnih in regionalnih razvojnih in naložbenih načrtov;

38.  poziva nacionalne vlade in lokalne organe, naj: (a) okrepijo lokalno zakonodajo zaradi priznavanja tradicionalnih uredb glede posesti zemlje; (b) sodelujejo s tradicionalnimi organi pri upravljanju naravnih virov; (c) obravnavajo vprašanja spola in medgeneracijska vprašanja avtohtonega prebivalstva; (d) zaščitijo avtohtono znanje; (e) okrepijo sposobnost avtohtonega prebivalstva za sodelovanje pri razvojnem načrtovanju;

X.Prenos tehnologije

39.  poudarja, da bi morale nacionalne vlade in lokalni organi ustvariti ugodno okolje za prenos tehnologij;

40.  meni, da bi moralo tovrstno sodelovanje vključevati dolgoročne naložbe;

XI.Mesta in naselja

41.  čestita, da so se afriška mesta organizirala in se predano pripravljajo na konferenco Združenih narodov o bivališčih in trajnostnem razvoju mest (Habitat III); poziva Komisijo, naj podpre postopke organizacije in v načrtih za partnerstva nameni podporo upravljanju trajnostnega procesa urbanizacije;

42.  pozdravlja sklep odprte delovne skupine ZN za cilje trajnostnega razvoja, da bo vključila ločen cilj glede urbanega trajnostnega razvoja;

43.  poudarja, kako pomembno je z ozemeljskim pristopom obravnavati vprašanja, kot so upravljanje odpadkov in revščina v mestih, zmanjševanje neenakosti, krepitev vloge državljanov, vključujoča in participativna demokracija, inovativno oblikovanje infrastrukture, zagotavljanje storitev, upravljanje posestev, prispevek mest h globalnim podnebnim spremembam in njihov vpliv na ekosistem, zmanjševanje tveganja naravnih nesreč, raba energije ipd.

44.  poudarja pomen podpiranja držav v razvoju in najmanj razvitih držav, tudi prek nudenja finančne in tehnične pomoči;

XII.Dobro upravljanje in boj proti korupciji

45.  poudarja, da je treba okrepiti mednarodno sodelovanje za obravnavo nezakonitih finančnih tokov, da se zagotovijo enaki pogoji na področju obdavčevanja lokalnih in mednarodnih podjetij;

46.  poudarja, da je decentralizacija oblasti učinkovit način boja proti korupciji, tudi tisti, ki izvira v multinacionalnih družbah, in prispevek k posodobitvi javne uprave, gospodarske in socialne reforme pa odgovor na potrebe prebivalstva;

XIII. Povečanje uporabe sredstev

47.  poudarja, da je treba preučiti kreativne in pravične mehanizme financiranja;

48.  poudarja, kako pomembna je uporaba sredstev na lokalni ravni po agendi za obdobje po letu 2015, saj gre za odločilen dejavnik pri izvajanju nacionalnih in lokalnih razvojnih strategij in politik; v zvezi s tem poudarja, da je treba nujno uskladiti zmogljivost lokalnih organov na področju občinske obdavčitve in proračunskega načrtovanja; pozdravlja postopno uvedbo lokalnih finančnih observatorijev, ki bi si zaslužili večjo podporo Evropske unije;

49.  meni, da je za izboljšanje življenjskih pogojev skupnosti, zlasti na podeželju, učinkoviteje ravnati na lokalni ravni in da je eden od pomembnih izzivov za lokalne in nacionalne organe spodbujati postopno ponovno vključitev neformalnega sektorja, ne da bi pri tem ovirali inovacije;

50.  poziva Svetovno banko in mednarodne finančne institucije, naj posodobijo politike okoljskih in socialnih jamstev;

51.  opozarja, da se morajo lokalne oblasti v največji meri spopadati z vedno večjim številom kriz, v večini primerov pa jim primanjkuje zmogljivosti in sredstev za pripravo učinkovitega odziva;

52.  poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo inovativnih virov financiranja za decentralizirano sodelovanje, tudi instrumente kombiniranja posojil in subvencij, ki še niso prilagojeni posebnim potrebam lokalnih organov;

53.  poziva Evropsko unijo, naj zato poveča decentralizirane proračune, ki so osnovni pogoj za lokalni razvoj;

o
o   o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0059. (2) Svetovna delovna skupina lokalnih in regionalnih vlad za razvojno agendo za obdobje po letu 2015 na poti k HABITAT III. (3) UL C 46, 24.2.2006, str. 1. (4) Sklepi Sveta 9558/07, 15.5.2007. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0432. (6) UL C 46, 24.2.2006, str. 1. (7) UL L 77, 15.3.2014, str. 44. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0269. (9) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0283.