Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Direktive Sveta 76/621/EGS o določitvi zgornje mejne vrednosti eruka kisline v oljih in masteh in Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja (COM(2015)0174 – C8-0101/2015 – 2015/0090(COD))

P8_TA(2015)0360 A8-0255/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0174),

–  ob upoštevanju člena 294(2), prvega pododstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8‑0101/2015),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 1. julija 2015(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. septembra 2015, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0255/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. oktobra 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Direktive Sveta 76/621/EGS o določitvi zgornje mejne vrednosti eruka kisline v oljih in masteh in Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/2284.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (08266/1/2015 – C8-0169/2015 – 2015/0076(NLE))

P8_TA(2015)0361 A8-0271/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (08266/1/2015),

–  ob upoštevanju osnutka protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (08297/2015),

–  ob upoštevanju členov 115 in točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) ter drugega pododstavka člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerimi se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0169/2015),

–  ob upoštevanju členov 59 in 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0271/2015),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta, kakor je bil spremenjen, in sklenitev protokola o spremembi k Sporazumu;

2.  obžaluje, da niso mogoče izboljšave, in sicer v zvezi z zagotovljenimi informacijami in z avtomatično, obvezno in neomejeno izmenjavo podatkov;

3.  poziva Komisijo, naj v primeru sprememb ali novih dogodkov v zadnjih fazah sklepanja protokola o spremembi k Sporazumu obvesti Parlament;

4.  opominja Svet, da se mora ponovno posvetovati s Parlamentom, če bo spremenil svoj osnutek sklepa;

5.  poudarja, da se je treba učinkovito boriti proti davčnim goljufijam in izogibanju davkov, zlasti proti davčnim utajam in izogibanju davkov fizičnih in pravnih oseb s stalnim prebivališčem v Uniji v sodelovanju s finančnimi institucijami s sedežem v tretjih državah;

6.  poziva Komisijo, naj 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti protokola o spremembi k Sporazumu oceni uporabo Sporazuma in njegov izid ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo in mu po potrebi priloži predloge za revizijo Sporazuma;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Švicarske konfederacije.

Osnutek sklepa   Sprememba Sprememba 1 Osnutek sklepa Člen 2 – odstavek 1 1.   Predsednik Sveta v imenu Unije pošlje uradno obvestilo iz člena 2(1) Protokola o spremembi4. 1.   Predsednik Sveta v imenu Unije pošlje uradno obvestilo iz člena 2(1) in člena 4 Protokola o spremembi4, da bi zagotovil upoštevanje pravil o avtomatični izmenjavi podatkov glede računov, o katerih se poroča, ter omogočil sodelovanje pri skladnosti in izvrševanju. __________________ __________________ 4 Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Protokola o spremembi. 4 Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Protokola o spremembi. Sprememba 2 Osnutek sklepa Člen 2 – odstavek 2 2.   Komisija obvesti Švicarsko konfederacijo in države članice o uradnem obvestilu iz točke (d) člena 1(1) Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni, kot izhaja iz Protokola o spremembi. 2.   Komisija obvesti Švicarsko konfederacijo in države članice o uradnem obvestilu iz točke (d) člena 1(1) Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni v skladu s Protokolom o spremembi.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o predlogu direktive Sveta o razveljavitvi Direktive Sveta 2003/48/ES (COM(2015)0129 – C8-0086/2015 – 2015/0065(CNS))

P8_TA(2015)0362 A8-0299/2015

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2015)0129),

–  ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0086/2015),

–  ob upoštevanju členov 59 in 50(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0299/2015),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog direktive Uvodna izjava 5 (5)  Direktiva 2014/107/EU ima na splošno širše področje uporabe od Direktive 2003/48/ES ter določa, da v primeru prekrivanja področij uporabe prevlada Direktiva 2014/107/EU. Še vedno je nekaj preostalih primerov, v katerih bi se uporabljala le Direktiva 2003/48/ES. Ti preostali primeri so posledica rahlih razlik v pristopu med obema direktivama ter različnih posebnih izjem. Če v teh omejenih primerih področje uporabe Direktive 2003/48/ES ne bi spadalo na področje uporabe Direktive 2014/107/EU, bi se zadevne določbe Direktive 2003/48/ES še naprej uporabljale, v Uniji pa bi veljali dvojni standardi poročanja. Stroški takšnega dvojnega poročanja bi prevladali nad manjšimi koristmi, ki bi jih imeli z ohranitvijo tega stanja. (5)  Direktiva 2014/107/EU ima na splošno širše področje uporabe od Direktive 2003/48/ES ter določa, da v primeru prekrivanja področij uporabe prevlada Direktiva 2014/107/EU. Še vedno je nekaj preostalih primerov, v katerih bi se uporabljala le Direktiva 2003/48/ES. Ti preostali primeri so posledica rahlih razlik v pristopu med obema direktivama ter različnih posebnih izjem. Če v teh omejenih primerih področje uporabe Direktive 2003/48/ES ne bi spadalo na področje uporabe Direktive 2014/107/EU, bi se zadevne določbe Direktive 2003/48/ES še naprej uporabljale, v Uniji pa bi veljali dvojni standardi poročanja. Čeprav o sistemu dvojnega poročanja ni bila opravljena specifična analiza stroškov in koristi, niti za začasno prehodno obdobje med dvema standardoma, se upravičeno domneva, da bi stroški takšnega dvojnega poročanja prevladali nad manjšimi koristmi, ki bi jih imeli z ohranitvijo tega stanja. Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 11 a (novo) (11a)  Določbe, enakovredne tistim iz Direktive 2003/48/ES, se trenutno uporabljajo prek ločenih dvostranskih sporazumov med Unijo in petimi evropskimi državami, ki niso države članice Unije (Švicarska konfederacija, Kneževina Lihtenštajn, Republika San Marino, Kneževina Monako in Kneževina Andora), ter med vsako državo članico in 12 odvisnimi ali pridruženimi ozemlji (Kanalski otoki, Otok Man in odvisna ali pridružena ozemlja v Karibih). Pomembno je, da se vsi ti dvostranski sporazumi prilagodijo novemu svetovnemu standardu OECD in Direktivi 2014/107/EU. Bistveno je tudi, da v prehodu z obstoječega na novi standard ne nastanejo vrzeli ali druge pomanjkljivosti. Komisija sicer ima jasen mandat za pogajanja o spremembah teh sporazumov s petimi evropskimi državami, ki niso države članice Unije, vendar bi morala glede na svoje strokovno znanje prevzeti dejavnejšo vlogo tudi pri lajšanju in spodbujanju pregledov sporazumov med državami članicami in 12 odvisnimi ali pridruženimi ozemlji. Komisija bi morala, kjer je to primerno in po izrecni privolitvi države članice, prevzeti vodenje takšnih pogajanj, da bi bila pogajanja preprostejša in učinkovitejša. Sprememba 3 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Komisija do 1. julija 2016 predloži Svetu in Evropskemu parlamentu poročilo o prehodu s standarda poročanja iz Direktive 2003/48/ES na novi standard poročanja, vzpostavljen z Direktivo 2014/107/EU. Poročilo med drugim vključuje tudi tveganja za nastanek vrzeli ali drugih nepravilnosti pri poročanju, ki bi lahko omogočile čezmejne davčne utaje in goljufije. Poročilo zajema tudi sorodne procese pregleda ločenih dvostranskih sporazumov med Unijo in petimi evropskimi državami, ki niso države članice Unije (Švicarska konfederacija, Kneževina Lihtenštajn, Republika San Marino, Kneževina Monako in Kneževina Andora), ter med vsako državo članico in 12 odvisnimi ali pridruženimi ozemlji (Kanalski otoki, Otok Man in odvisna ali pridružena ozemlja v Karibih). Komisija do 1. oktobra 2017 predloži poročilo o spremljanju, da bi podrobno spremljali razmere. Poročilom se po potrebi priložijo ustrezni zakonodajni predlogi.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Švedskem (10027/2015 – C8-0197/2015 – 2015/0804(CNS))

P8_TA(2015)0363 A8-0304/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (10027/2015),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0197/2015),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), zlasti člena 33,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o krepitvi čezmejnega sodelovanja na področju kazenskega pregona v EU: izvajanje sklepa k Prümski pogodbi in evropskega modela za izmenjavo informacij(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o evropski agendi za varnost(3),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0304/2015),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0419. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0269.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov v Belgiji (10029/2015 – C8-0196/2015 – 2015/0805(CNS))

P8_TA(2015)0364 A8-0303/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (10029/2015),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0196/2015),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), zlasti člena 33,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o krepitvi čezmejnega sodelovanja na področju kazenskega pregona v EU: izvajanje sklepa k Prümski pogodbi in evropskega modela za izmenjavo informacij(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o evropski agendi za varnost(3),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0303/2015),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0419. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0269.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Poljskem (09989/2015 – C8-0195/2015 – 2015/0806(CNS))

P8_TA(2015)0365 A8-0302/2015

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (09989/2015),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0195/2015),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), zlasti člena 33 ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o krepitvi čezmejnega sodelovanja na področju kazenskega pregona v EU: izvajanje sklepa k Prümski pogodbi in evropskega modela za izmenjavo informacij(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o evropski agendi za varnost(3),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0302/2015),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0419. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0269.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS (09173/3/2015 – C8-0281/2015 – 2013/0246(COD))

P8_TA(2015)0366 A8-0297/2015

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (09173/3/2015 – C8-0281/2015),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. decembra 2013(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0512),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0297/2015),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  upošteva izjavo Komisije, priloženo k tej resoluciji;

3.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

5.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije

Pri reviziji delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2009 „Navodila za izvajanje/uporabo Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah“ bo Komisija obravnavala tudi vprašanje poslovnih praks, pri katerih ponudniki potovalnih storitev, ki svoje storitve tržijo na spletu, ponujajo dodatne storitve na prikrit, nejasen ali dvoumen način, kot je skrivanje možnosti, da se dodatne storitve ne izberejo. Ko bodo revidirana navodila sprejeta, bo Komisija obvestila Parlament o tem, kako so bila upoštevana njegova stališča.

(1) UL C 170, 5.6.2014, str. 73. (2) Sprejeta besedila z dne 12.3.2014, P7_TA(2014)0222.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (10788/2/2015 – C8-0294/2015 – 2013/0309(COD))

P8_TA(2015)0367 A8-0300/2015

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (10788/2/2015 – C8-0294/2015),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj irskega parlamenta, malteške poslanske zbornice, avstrijskega zveznega sveta in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2014(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 31. januarja 2014(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0627),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0300/2015)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 177, 11.6.2014, str. 64. (2) UL C 126, 26.4.2014, str. 53. (3) Sprejeta besedila, 3.4.2014, P7_TA(2014)0281.

Spremembe, ki jih je Evropski parlament sprejel dne 27. oktobra 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (COM(2014)0001 – C7-0014/2014 – 2014/0005(COD))(1)

P8_TA(2015)0368 A8-0267/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)  Izdaja globalnega dovoljenja bi bila ustrezna tudi v primeru, ko proizvajalec izvaža zdravila, za katera velja Uredba (ES) št. 1236/2005, distributerju v državi, ki ni odpravila smrtne kazni, pod pogojem, da sta izvoznik in distributer sklenila pravno zavezujoč dogovor, v skladu s katerim mora distributer sprejeti ustrezen sklop ukrepov, ki zagotavlja, da se zdravila ne bodo uporabila za izvršitev smrtne kazni. (8)  Izdaja globalnega dovoljenja bi bila ustrezna tudi v primeru, ko proizvajalec izvaža zdravila, za katera velja Uredba (ES) št. 1236/2005, distributerju v državi, ki ni odpravila smrtne kazni, pod pogojem, da sta izvoznik in distributer sklenila pravno zavezujoč dogovor, v skladu s katerim mora distributer sprejeti ustrezen sklop ukrepov, ki zagotavlja, da se zdravila ne bodo uporabila za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Posrednikom v Uniji je treba prepovedati zagotavljanje posredniških storitev v povezavi z blagom, katerega izvoz in uvoz sta prepovedana, saj je takšno blago praktično uporabno zgolj za izvrševanje smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Prepoved zagotavljanja takšnih storitev služi zaščiti javne morale. (12)  Posrednikom v Uniji je treba prepovedati zagotavljanje posredniških storitev v povezavi z blagom, katerega izvoz in uvoz sta prepovedana, saj je takšno blago praktično uporabno zgolj za izvrševanje smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Prepoved zagotavljanja takšnih storitev služi zaščiti javne morale in spoštovanju načel človekovega dostojanstva, na katerih temeljijo evropske vrednote, kakor je navedeno v Pogodbi o Evropski uniji ter Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) (19a)  Treba bi bilo uvesti klavzulo o namenski končni uporabi, da bodo države članice prekinile ali ustavile prenos artiklov, povezanih z varnostjo, ki niso navedeni v prilogah II in III in ki jih v praksi očitno ni mogoče uporabiti v druge namene kot za izvrševanje smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, poniževalno ali nečloveško ravnanje ali kaznovanje oziroma za katere je mogoče utemeljeno domnevati, da bi z njihovim prenosom olajšali ali spodbujali izvrševanje smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, poniževalno ali nečloveško ravnanje ali kaznovanje. Pooblastila, dodeljena v skladu s klavzulo o namenski končni uporabi, ne bi smela veljati za zdravila, ki bi se lahko uporabila za izvršitev smrtne kazni. Sprememba 4 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 – točka a a (novo) Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 2 – točka f (aa)  Točka (f) se nadomesti z naslednjim: (f)  „tehnična pomoč“ pomeni vsako vrsto tehnične podpore v zvezi s popravilom, razvojem, izdelavo, preskušanjem, vzdrževanjem, sestavljanjem ali katero koli drugo tehnično storitev; lahko je v obliki navodila, nasveta, usposabljanja, prenosa operativnega znanja ali spretnosti ali svetovanja. Tehnična pomoč vključuje tudi pomoč v ustni ter elektronsko posredovani obliki; „(f) „tehnična pomoč“ pomeni vsako vrsto tehnične podpore v zvezi s popravilom, razvojem, izdelavo, preskušanjem, vzdrževanjem, uporabo, prakso, sestavljanjem ali katero koli drugo tehnično storitev; lahko je v obliki navodila, nasveta, usposabljanja, prenosa operativnega znanja ali spretnosti ali svetovanja. Tehnična pomoč vključuje tudi pomoč v ustni ter elektronsko posredovani obliki;“ Sprememba 5 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 – točka c Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 2 – točka f – pododstavek 2 Za namene te uredbe so iz te opredelitve izključene pomožne storitve. Pomožne storitve so prevoz, finančne storitve, zavarovanje ali pozavarovanje ali splošno oglaševanje ali promocija; Za namene te uredbe je v to opredelitev vključeno zagotavljanje pomožnih storitev. Pomožne storitve so prevoz, finančne storitve, zavarovanje ali pozavarovanje ali splošno oglaševanje ali promocija, tudi prek interneta; Sprememba 6 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 – točka c Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 2 – točka l (l)  ‚posrednik‘ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali partnersko družbo s prebivališčem oziroma sedežem v državi članici Unije, ki opravlja dejavnosti iz točke (k) iz Unije na ozemlje tretje države; (l)  ‚posrednik‘ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali partnersko družbo s prebivališčem oziroma sedežem v državi članici Unije ali ki je njen državljan, ali podružnico pravne osebe ali partnerske družbe, ki opravlja dejavnosti iz točke (k); Sprememba 7 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 – točka c Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 2 – točka m (m)  ‚izvajalec tehnične pomoči‘ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali partnersko družbo s prebivališčem oziroma sedežem v državi članici Unije, ki zagotavlja tehnično pomoč iz točke (f) iz Unije na ozemlje tretje države; (m)  ‚izvajalec tehnične pomoči‘ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali partnersko družbo s prebivališčem oziroma sedežem v državi članici Unije, ki zagotavlja tehnično pomoč iz točke (f); Sprememba 8 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 – točka c Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 2 – točka n (n)  ‚izvoznik‘ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali partnersko družbo, v imenu katere se izpolni izvozna deklaracija, to pomeni osebo, ki ima ob sprejetju deklaracije sklenjeno pogodbo s prejemnikom v zadevni tretji državi in ima potrebno pooblastilo za odločanje o pošiljanju blaga s carinskega območja Unije. Če ni bila sklenjena nobena izvozna pogodba ali če imetnik pogodbe ne deluje v svojem imenu, pomeni izvoznik osebo, ki ima potrebno pooblastilo za odločanje o pošiljanju izdelka s carinskega območja Unije. Če ima v skladu s pogodbo, ki je podlaga za izvoz, pravico razpolaganja z blagom oseba s sedežem zunaj Unije, se kot izvoznik upošteva pogodbena stranka s sedežem v Uniji; (n)  ‚izvoznik‘ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali partnersko družbo, v imenu katere se izpolni izvozna deklaracija, to pomeni osebo, ki ima ob sprejetju deklaracije sklenjeno pogodbo s prejemnikom v zadevni tretji državi in ima potrebno pooblastilo za odločanje o pošiljanju blaga s carinskega območja Unije. Če ni bila sklenjena nobena izvozna pogodba ali če imetnik pogodbe ne deluje v svojem imenu, pomeni izvoznik osebo, ki ima potrebno pooblastilo za odločanje o pošiljanju izdelka s carinskega območja Unije. Če ima v skladu s pogodbo, ki je podlaga za izvoz, pravico razpolaganja z blagom oseba s sedežem zunaj Unije, se kot izvoznik upošteva pogodbena stranka, ki je prebivalec Unije ali ima sedež v Uniji; Sprememba 9 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 – točka c Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 2 – točka r a (novo) (ra)  ‚tranzit‘ pomeni prevoz blaga, ki ni iz Unije, naštetega v prilogah, ki vstopa in se prevaža prek carinskega ozemlja Unije, namembni kraj pa je zunaj Unije. Sprememba 10 Predlog uredbe Člen 1 – točka 3 a (novo) Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 4 b (novo) (3a)  Vstavi se naslednji člen: „Člen b Prepoved tranzita 1.  Tranzit blaga s seznama v Prilogi II, ne glede na poreklo tega blaga, je prepovedan. 2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ odobri tranzit blaga s seznama v Prilogi II, če je jasno, da bo to blago v državi, v katero bo izvoženo, zaradi svojega zgodovinskega pomena uporabljeno izključno za namene javne razstave v muzeju.“ Sprememba 11 Predlog uredbe Člen 1 – točka 3 b (novo) Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 4 c (novo) (3b)  Vstavi se naslednji člen: „Člen 4c Prepoved komercialnega trženja in promocije Za fizične in pravne osebe ali partnerske družbe velja v Uniji prepoved spletnega in nespletnega komercialnega trženja in promocijskih dejavnosti v namene prenosa blaga iz Priloge II.” Sprememba 12 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 6 – odstavek 1 1.  Pristojni organi odločajo o vlogah za izvozna dovoljenja za blago s seznama v Prilogi IIIa od primera do primera, pri čemer upoštevajo vse relevantne dejavnike, zlasti tudi to, ali je katera druga država članica v preteklih treh letih zavrnila vlogo za dovoljenje izvoza blaga z istimi bistvenimi značilnostmi, in dejavnike, povezane z nameravano končno uporabo in nevarnostjo preusmeritve. 1.  Pristojni organi odločajo o vlogah za izvozna dovoljenja za blago s seznama v prilogah III in IIIa od primera do primera, pri čemer upoštevajo vse relevantne dejavnike, zlasti tudi to, ali je katera druga država članica v preteklih treh letih zavrnila vlogo za dovoljenje izvoza blaga z istimi bistvenimi značilnostmi, in dejavnike, povezane z nameravano končno uporabo in nevarnostjo preusmeritve. Sprememba 13 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 a (novo) Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 6 – odstavek 1 a (novo) (5a)  V členu 6 se vstavi naslednji odstavek: „1a. Pristojni organ ob upoštevanju vseh ustreznih dokazov skupaj z državami članicami zagotovi, da se vsa podjetja, ki tržijo varnostno opremo ali organizirajo trgovske sejme, zavedajo dejstva, da je tovrstno opremo mogoče uporabiti za mučenje in drugo okrutno, poniževalno ali nečloveško ravnanje ali kaznovanje ter da je mogoče trženje te opreme prepovedati in odvzeti dovoljenje v zvezi z njo.” Sprememba 14 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 b (novo) Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 6 – odstavek 2 (5b)  V členu 6 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: 2.  Pristojni organ dovoljenja ne izda, če obstaja utemeljen sum, da bi blago s seznama iz Priloge III in lahko bilo uporabljeno za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, vključno s sodno odrejenim telesnim kaznovanjem, uporabo s strani organov pregona ali katere koli fizične ali pravne osebe v tretji državi. „2. Pristojni organ dovoljenja ne izda, če obstaja utemeljen sum, da bi blago s seznama iz prilog III in IIIa lahko bilo uporabljeno za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, vključno s sodno odrejenim telesnim kaznovanjem, uporabo s strani organov pregona ali katere koli fizične ali pravne osebe v tretji državi. Pristojni organ upošteva: Pristojni organ upošteva: –  obstoječe sodbe mednarodnega sodišča, –  obstoječe sodbe mednarodnega sodišča, –  ugotovitve pristojnih teles v okviru ZN, Sveta Evrope in EU ter poročila Evropskega odbora pri Svetu Evrope za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter posebnega poročevalca ZN za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. –  ugotovitve pristojnih teles v okviru ZN, Sveta Evrope in EU ter poročila Evropskega odbora pri Svetu Evrope za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter posebnega poročevalca ZN za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Prav tako se lahko upoštevajo druge relevantne informacije, vključno z obstoječimi sodbami nacionalnih sodišč, poročili in drugimi informacijami, ki so jih pripravile civilno-družbene organizacije, ter informacijami o omejitvah izvoza namembne države za blago s seznamov v prilogah II in III. Prav tako se lahko upoštevajo druge relevantne informacije, vključno z obstoječimi sodbami nacionalnih sodišč, poročili in drugimi informacijami, ki so jih pripravile civilno-družbene organizacije, ter informacijami o omejitvah izvoza namembne države za blago s seznamov v prilogah II, III in IIIa.” Sprememba 15 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 c (novo) Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 6 a (novo) (5c)  Vstavi se naslednji člen: „Člen 6a Zahteva za dovoljenje za tranzit 1.  Za tranzit blaga iz priloge III ali IIIa se zahteva dovoljenje, če pristojni organi države članice tranzita obvestijo gospodarski subjekt, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za izvrševanje smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje. 2.  Če je gospodarski subjekt seznanjen, da je blago v tranzitu iz priloge III ali IIIa kot celota ali po delih namenjeno za izvrševanje smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje, o tem obvesti pristojne organe, ki odločijo, ali je primerno, da se za tak tranzit zahteva dovoljenje. 3.  Država članica, ki v skladu z odstavkoma 1 in 2 naloži obveznost dovoljenja za tranzit blaga, ki ni navedeno v prilogi III ali IIIa, o tem obvesti druge države članice in Komisijo.“ Sprememba 16 Predlog uredbe Člen 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 7 a – odstavek 1 1.  Posredniku se prepove zagotavljanje posredniških storitev v zvezi z blagom s seznama v Prilogi III ne glede na poreklo takšnega blaga kateri koli osebi, subjektu ali organu v tretji državi, če posrednik ve ali ima razloge za sum, da je ali je lahko kateri koli del pošiljke takšnega blaga namenjen uporabi za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje v državi, ki ni v carinskem območju Unije. 1.  Posredniku se prepove zagotavljanje posredniških storitev v zvezi z blagom s seznama v prilogah III in IIIa ne glede na poreklo takšnega blaga kateri koli osebi, subjektu ali organu v tretji državi, če posrednik ve ali ima razloge za sum, da je ali je lahko kateri koli del pošiljke takšnega blaga namenjen uporabi za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje v državi, ki ni v carinskem območju Unije. Sprememba 17 Predlog uredbe Člen 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 7 a – odstavek 2 2.  Izvajalcu tehnične pomoči se prepove zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom s seznama v Prilogi III ne glede na poreklo takšnega blaga kateri koli osebi, subjektu ali organu v tretji državi, če izvajalec takšne pomoči ve ali ima razloge za sum, da je ali je lahko vse ustrezno blago ali njegov del namenjeno uporabi za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje v državi, ki ni v carinskem območju Unije.“ 2.  Izvajalcu tehnične pomoči se prepove zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom s seznama v prilogah III in IIIa ne glede na poreklo takšnega blaga kateri koli osebi, subjektu ali organu v tretji državi, če izvajalec takšne pomoči ve ali ima razloge za sum, da je ali je lahko vse ustrezno blago ali njegov del namenjeno uporabi za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje v državi, ki ni v carinskem območju Unije. Izvajalcu tehnične pomoči se prepove tudi dajanje navodil in napotkov, usposabljanje ter posredovanje delovnega znanja ali veščin, ki bi utegnile spodbujati izvrševanje smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Sprememba 18 Predlog uredbe Člen 1 – točka 6 a (novo) Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 7 a a (novo) 6a.  Vstavi se naslednji člen: „Člen 7aa Izmenjava najboljših praks Države članice se poziva, naj spodbujajo najboljše prakse med izvajalci tehnične pomoči, s čimer bi zagotovili, da bi pomoč prispevala k boju proti mučenju ter drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju.” Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 7 c – odstavek 3 – točka 3.3 (novo) „3.3. Komisija v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic in tretjih držav, kadar je to ustrezno, sprejme smernice o najboljši praksi pri preverjanju končne uporabe.“ Sprememba 20 Predlog uredbe Člen 1 – točka 7 a (novo) Uredba (ES) št. 1236/2005 Poglavje III b (novo) – Člen 7 e (novo) (7a)  Vstavi se naslednje poglavje: „Poglavje IIIb Blago, ki ni navedeno na seznamu Člen 7e Vseobsegajoča klavzula 1.  Za izvoz blaga, ki ni na seznamu iz prilog k tej uredbi, se zahteva dovoljenje, če pristojni organi države članice, kjer ima izvoznik sedež, obvestijo izvoznika, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za namene izvrševanja smrtne kazni ali mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja. 2.  Če je izvoznik seznanjen, da je blago, ki ga želi izvoziti in ki ni na seznamu iz Priloge II, III ali IIIa, kot celota ali po delih namenjeno za izvrševanje smrtne kazni ali mučenje in drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje, o tem obvesti organe države članice, v kateri ima sedež, ki odločijo, ali je primerno, da se za tak izvoz zahteva dovoljenje. 3.  Država članica, ki v skladu z odstavkoma 1 in 2 naloži obveznost dovoljenja za izvoz blaga, ki ni navedeno v Prilogi II, III ali IIIa, o tem obvesti druge države članice in Komisijo, pri tem pa podrobno navede razloge za naložitev obveznosti dovoljenja. Države članice Komisijo takoj obvestijo tudi o vseh spremembah ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkoma 1 in 2. 4.  Druge države članice to informacijo ustrezno upoštevajo in o tem obvestijo svoje carinske uprave ali druge ustrezne državne organe. 5.  V izredno nujnih primerih Komisija sprejme delegirane akte, s katerimi blago iz odstavkov 1 in 2 doda Prilogi II, III ali IIIa. Postopek iz člena 15b se uporablja za delegirane akte, sprejete v skladu s tem odstavkom. 6.  Zdravila, kakor so opredeljena v Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a se izvzamejo iz področja uporabe tega člena. _________________________ 1a Direktiva 2001/83/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).” Sprememba 21 Predlog uredbe Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 8 – odstavek 6 6.  Z odstopanjem od odstavka 5 mora proizvajalec, ki bo izvažal zdravila distributerju, predložiti informacije o sklenjenih dogovorih in ukrepih, sprejetih za preprečevanje uporabe teh izdelkov za izvršitev smrtne kazni, o namembni državi ter informacije o končni uporabi in končnih uporabnikih blaga, če so na voljo. 6.  Z odstopanjem od odstavka 5 mora proizvajalec, ki bo izvažal zdravila distributerju, predložiti informacije o sklenjenih dogovorih in ukrepih, sprejetih za preprečevanje uporabe teh izdelkov za izvršitev smrtne kazni, o namembni državi ter informacije o končni uporabi in končnih uporabnikih blaga, če so na voljo. Informacije so na zahtevo na voljo ustreznemu neodvisnemu nadzornemu organu, kot je nacionalni mehanizem za preprečevanje, vzpostavljen v skladu z izbirnim protokolom h Konvenciji Združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju, ali nacionalni ustanovi za varstvo človekovih pravic v državi članici. Sprememba 22 Predlog uredbe Člen 1 – točka 8 a (novo) Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 10 – odstavek 2 Veljavno besedilo (8a)  V členu 10 se odstavek 2 nadomesti z: 2.  Če je podana carinska deklaracija v zvezi z blagom, navedenim v prilogah II ali III, in je potrjeno, da za predvideni izvoz ali uvoz ni bilo izdano dovoljenje v skladu s to uredbo, lahko carinski organ prijavljeno blago zaseže in opozori na možnost predložitve vloge za izdajo dovoljenja v skladu s to uredbo. Če vloga za izdajo dovoljenja ni predložena v šestih mesecih po zasegu ali če pristojni organ vlogo zavrne, carinski organi odstranijo zaseženo blago v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo. „2. Če je podana carinska deklaracija v zvezi z blagom, navedenim v prilogah II, III ali IIIa, in je potrjeno, da za predvideni izvoz ali uvoz ni bilo izdano dovoljenje v skladu s to uredbo, lahko carinski organ prijavljeno blago zaseže in opozori na možnost predložitve vloge za izdajo dovoljenja v skladu s to uredbo. Če vloga za izdajo dovoljenja ni predložena v šestih mesecih po zasegu ali če pristojni organ vlogo zavrne, carinski organi odstranijo zaseženo blago v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.” Sprememba 23 Predlog uredbe Člen 1 – točka 12 Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 12 a – odstavek 2 2.  Komisija lahko v treh mesecih zahteva, da država članica, ki je poslala zahtevo, predloži dopolnilne informacije, če meni, da zahteva ne obravnava ene ali več ustreznih točk ali da so potrebne dodatne informacije o eni ali več ustreznih točkah. Komisija sporoči, o katerih točkah je treba predložiti dopolnilne informacije. 2.  Komisija ob prejetju zahteve iz odstavka 1 nemudoma obvesti vse države članice in jim posreduje informacije, prejete od države članice, ki je poslala zahtevo. Države članice lahko, medtem ko čakajo na končno odločitev Komisije, nemudoma ustavijo prenos blaga iz zahteve. Komisija lahko v treh mesecih zahteva, da država članica, ki je poslala zahtevo, predloži dopolnilne informacije, če meni, da zahteva ne obravnava ene ali več ustreznih točk ali da so potrebne dodatne informacije o eni ali več ustreznih točkah. Komisija sporoči, o katerih točkah je treba predložiti dopolnilne informacije. Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 1 – točka 12 Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 12 a – odstavek 3 3.  Če Komisija meni, da ni treba zahtevati dopolnilnih informacij, ali, kjer je primerno, prejme dopolnilne informacije, ki jih je zahtevala, v šestih mesecih začne postopek za sprejetje zahtevane spremembe ali obvesti državo članico, ki je poslala zahtevo, o razlogih za to, da tega ne stori.“ 3.  Če Komisija meni, da ni treba zahtevati dopolnilnih informacij, ali, kjer je primerno, prejme dopolnilne informacije, ki jih je zahtevala, v treh mesecih začne postopek za sprejetje zahtevane spremembe ali obvesti državo članico, ki je poslala zahtevo, o razlogih za to, da tega ne stori.“ Sprememba 25 Predlog uredbe Člen 1 – točka 12 a (novo) Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 13 – odstavek 1 (12a)  V členu 13 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: 1.  Brez poseganja v člen 11 se Komisija in države članice na zahtevo vzajemno obveščajo o ukrepih, ki jih sprejmejo v skladu z uredbo, in si posredujejo vse pomembne informacije, ki so jim na voljo v zvezi s to uredbo, zlasti o izdanih in zavrnjenih dovoljenjih. „1. Brez poseganja v člen 11 vse države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, ki jih sprejmejo v skladu s to uredbo, in ji posredujejo vse pomembne informacije, ki so jim na voljo v zvezi s to uredbo, zlasti o izdanih in zavrnjenih dovoljenjih, pa tudi v zvezi z ukrepi, sprejetimi v sklopu klavzule o namenski končni uporabi. Komisija te informacije pošlje drugim državam članicam.“ Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 1 – točka 12 b (novo) Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 13 – odstavek 3 a (novo) (12b)  V členu 13 se vstavi naslednji odstavek: „3a. Komisija pripravi letno poročilo, v katerem zbere letna poročila o dejavnostih iz odstavka 3. Poročilo se objavi.” Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 1 – točka 15 Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 15 a Člen 15a črtano Izvajanje pooblastila 1.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji, določenimi v tem členu. 2.  Pooblastilo iz člena 12 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od …. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. 3.  Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče pooblastilo iz člena 12. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati prenos pooblastila, navedenega v zadevnem sklepu. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. To ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet. 5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 12, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet uradno obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca. Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 1 – točka 15 a (novo) Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 15 c (novo) (15a)  Vstavi se naslednji člen: „Člen 15c Usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja 1.  Ustanovi se usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja, ki ji predseduje predstavnik Komisije. Vsaka država članica v to skupino imenuje svojega predstavnika. Skupina obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe, ki jih sproži predsedujoči ali predstavnik države članice. 2.  Usklajevalna skupina v sodelovanju s Komisijo sprejme ustrezne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjavo podatkov med pristojnimi organi, zlasti za odpravo nevarnosti, da bi morebitna neskladja pri izvajanju nadzora izvoza za blago, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje in ki bi lahko vodilo v preusmeritev trgovinskih tokov. 3.  Predsedujoči usklajevalne skupine se vedno kadar meni, da je to potrebno, posvetuje z izvozniki, posredniki in drugimi zadevnimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba, vključno z vsemi akterji civilne družbe z ustreznim strokovnim znanjem. 4.  Komisija Evropskemu parlamentu pisno predloži letno poročilo o dejavnostih, preverjanjih in posvetovanjih usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja, za katero velja člen 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta.“ Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 1 – točka 15 b (novo) Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 15 d (novo) (15b)  Vstavi se naslednji člen: „Člen 15d 1.  Komisija do …* in potem vsaka tri leta pregleda izvajanje te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži obsežno poročilo o izvajanju in oceni učinka, ki lahko vključuje predloge za njene spremembe. Države članice Komisiji predložijo vse potrebne podatke za pripravo poročila. 2.  Posebni deli poročila obravnavajo: (a)  usklajevalno skupino za preprečevanje mučenja, njene dejavnosti, preverjanje in posvetovanja. Informacije, ki jih zagotovi Komisija o preverjanjih in posvetovanjih usklajevalne skupine, se obravnavajo kot zaupne v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001. Informacije se v vsakem primeru štejejo za zaupne, če je verjetno, da bi njihovo razkritje bistveno škodovalo posredovalcu ali viru takih informacij; (b)  informacije o nacionalnih odločbah držav članic v zvezi z dovoljenji, poročanjem Komisiji, ki ga opravijo države članice, mehanizmi obveščanja in posvetovanja med državami članicami, razširjanjem in uveljavljanjem. (c)  celovite informacije o vrsti in učinku ukrepov, ki jih v skladu s členom 17 sprejmejo države članice, vključno z izvajanjem sistema kazni, ki so jih uvedle države članice, in oceno, ali so takšni sistemi učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. ______________ * Datum: tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.” Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 1 – točka 15 c (novo) Uredba (ES) št. 1236/2005 Člen 17 – odstavek 2 a (novo) (15c)  V členu 17 se doda naslednji odstavek: „2a. Komisija oceni, ali so pravila o kaznih, ki jih določijo države članice, podobne narave in imajo podoben učinek.” Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 1 –točka -a (novo) Uredba (ES) št. 1236/2005 Priloga III – stolpec 2 – točki 1 in 2 (-a) V drugem stolpcu Priloge III se točki 1 in 2 nadomestita z naslednjim: 1.  Blago zasnovano za obvladovanje oseb: „1. Blago zasnovano za obvladovanje oseb: 1.1.  Okovi in verige za vklenitev več oseb 1.1.  Okovi in verige za vklenitev več oseb Opombe: Opombe: 1.  Okovi so sredstva za vklepanje iz dveh obročev, ki sta opremljena z zaklepnim mehanizmom in med seboj povezana z verigo ali palico. 1.  Okovi so sredstva za vklepanje iz dveh obročev, ki sta opremljena z zaklepnim mehanizmom in med seboj povezana z verigo ali palico. 2.  Ta točka ne zajema sredstev za vklepanje nog in verig za vklenitev več oseb, ki so prepovedani v skladu s točko 2.3 Priloge II. 2.  Ta točka ne zajema sredstev za vklepanje nog in verig za vklenitev več oseb, ki so prepovedani v skladu s točko 2.3 Priloge II. 3.  Ta točka ne zajema „navadnih lisic“. Navadne lisice so lisice, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje: 3.  Ta točka ne zajema „navadnih lisic“. Navadne lisice so lisice, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje: –  njihova skupna dolžina, vključno z verigo, merjena od zunanjega roba enega do zunanjega roba drugega obročka, je med 150 in 280 mm, ko sta oba obročka zaklenjena, –  njihova skupna dolžina, vključno z verigo, merjena od zunanjega roba enega do zunanjega roba drugega obročka, je med 150 in 280 mm, ko sta oba obročka zaklenjena, –  notranji obod posameznega obročka meri največ 165 mm, ko je obroček zaklenjen na zadnji zarezi zaklepnega mehanizma, –  notranji obod posameznega obročka meri največ 165 mm, ko je obroček zaklenjen na zadnji zarezi zaklepnega mehanizma, –  notranji obod posameznega obročka meri najmanj 200 mm, ko je obroček zaklenjen na prvi zarezi zaklepnega mehanizma, ter –  notranji obod posameznega obročka meri najmanj 200 mm, ko je obroček zaklenjen na prvi zarezi zaklepnega mehanizma, ter –  lisice niso bile prirejene, da bi povzročale telesno bolečino ali trpljenje. –  lisice niso bile prirejene, da bi povzročale telesno bolečino ali trpljenje. 1.2 Posamični obroči, opremljeni z zaklepnim mehanizmom, katerih notranji obod presega 165 mm, ko je obroč zaklenjen na zadnji zarezi zaklepnega mehanizma 1.2 Posamični obroči, opremljeni z zaklepnim mehanizmom, katerih notranji obod presega 165 mm, ko je obroč zaklenjen na zadnji zarezi zaklepnega mehanizma Opomba: Opomba: Ta točka zajema sredstva za vklepanje vratu in druge posamične obroče, opremljene z zaklepnim mehanizmom, ki so z verigo povezani z navadnimi lisicami Ta točka zajema sredstva za vklepanje vratu in druge posamične obroče, opremljene z zaklepnim mehanizmom, ki so z verigo povezani z navadnimi lisicami 1.3 Maske proti pljuvanju: maske, vključno z maskami iz mreže, ki pokrivajo usta tako, da preprečujejo pljuvanje 1.3 Maske proti pljuvanju: maske, vključno z maskami iz mreže, ki pokrivajo usta tako, da preprečujejo pljuvanje Opomba: ta točka zajema maske proti pljuvanju, ki so z verigo povezane z navadnimi lisicami. Opomba: ta točka zajema maske proti pljuvanju, ki so z verigo povezane z navadnimi lisicami. 1.3a Stoli, plošče in postelje, opremljene z jermeni 2.  Orožje in naprave, zasnovani za obvladovanje nemirov ali za samozaščito: 2.  Orožje in naprave, zasnovani za obvladovanje nemirov ali za samozaščito: 2.1.  Prenosno orožje za zadajanje elektrošoka, ki se lahko naenkrat uporabi samo proti eni osebi, med drugim električne gumijevke, električni ščiti, pištole za omamljanje in električni paralizatorji 2.1 Prenosno orožje za zadajanje elektrošoka, ki se lahko naenkrat uporabi samo proti eni osebi, med drugim električne gumijevke, električni ščiti, pištole za omamljanje in električni paralizatorji Opombi: Opombi: 1.  Ta točka ne zajema pasov za zadajanje elektrošoka in drugih priprav iz točke 2.1 Priloge II. 1.  Ta točka ne zajema pasov za zadajanje elektrošoka in drugih priprav iz točke 2.1 Priloge II. 2.  Ta točka ne zajema posameznih elektronskih naprav za zadajanje elektrošoka, če so namenjene za osebno varnost njihovih uporabnikov. 2.  Ta točka ne zajema posameznih elektronskih naprav za zadajanje elektrošoka, če so namenjene za osebno varnost njihovih uporabnikov. 2.2 Kompleti, ki vsebujejo vse bistvene sestavne dele orožja za zadajanje elektrošoka iz točke 2.1 2.2 Kompleti, ki vsebujejo vse bistvene sestavne dele orožja za zadajanje elektrošoka iz točke 2.1 Opomba: Opomba: Za bistvene sestavne dele šteje naslednje blago: Za bistvene sestavne dele šteje naslednje blago: –  enota za proizvodnjo elektrošoka, –  enota za proizvodnjo elektrošoka, –  stikalo na daljinsko upravljanje ali ne, in –  stikalo na daljinsko upravljanje ali ne, in –  elektrode ali po potrebi žice, prek katerih se zada elektrošok. –  elektrode ali po potrebi žice, prek katerih se zada elektrošok. 2.3 Fiksno ali namestljivo električno orožje, ki pokriva široko območje in lahko z elektrošokom cilja na več posameznikov 2.3 Fiksno ali namestljivo električno orožje, ki pokriva široko območje in lahko z elektrošokom cilja na več posameznikov 2.3.a Akustične naprave za nadzor množic/izgredov 2.3.b Orožje na osnovi milimetrskih valov Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 Točka 6 člena 1 in točka 7 člena 1 v delu, ki vstavlja člen 7d, se uporabljata od 1. januarja 2015. Točka 6 člena 1 in točka 7 člena 1 v delu, ki vstavlja člen 7d, se uporabljata od 1. februarja 2016. Sprememba 33 Predlog uredbe Priloga II – del 2 Uredba (ES) št. 1236/2005 Priloga III b Benin črtano Sprememba 34 Predlog uredbe Priloga II – del 2 Uredba (ES) št. 1236/2005 Priloga III b Gabon Sprememba 35 Predlog uredbe Priloga II – del 2 Uredba (ES) št. 1236/2005 Priloga III b Liberija črtano Sprememba 36 Predlog uredbe Priloga II – del 2 Uredba (ES) št. 1236/2005 Priloga III b Madagaskar črtano Sprememba 37 Predlog uredbe Priloga II – del 2 Uredba (ES) št. 1236/2005 Priloga III b Mongolija črtano Sprememba 38 Predlog uredbe Priloga II – del 2 Uredba (ES) št. 1236/2005 Priloga III b São Tomé in Príncipe črtano

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 61(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A8-0267/2015).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (COM(2015)0135 – C8-0085/2015 – 2015/0068(CNS))

P8_TA(2015)0369 A8-0306/2015

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2015)0135),

–  ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8‑0085/2015),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0306/2015),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog direktive Sklicevanje 2 a (novo) ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti glede spoštovanja pravice do varstva osebnih podatkov in svobode gospodarske pobude, Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 (1)   Čezmejno izogibanje davkom, agresivno davčno načrtovanje in škodljiva davčna konkurenca predstavljajo vedno večji izziv in veliko težavo znotraj Unije in na svetovni ravni. Erozija davčne osnove znatno zmanjšuje nacionalne davčne prihodke, kar države članice ovira pri izvajanju davčnih politik, ki so prijazne rasti. Zaradi davčnih stališč, izdanim v podporo strukturam davčnega načrtovanja, prihaja do nizke obdavčitve umetno visokih zneskov dohodka v državi, ki je izdala vnaprejšnje davčno stališče, in do umetno nizkih zneskov obdavčljivega dohodka v drugih vpletenih državah. Zato je nujno potrebno povečanje preglednosti. V ta namen je treba izboljšati orodja in mehanizme, vzpostavljene z Direktivo Sveta 2011/16/EU13. (1)   Čezmejno izogibanje davkom, agresivno davčno načrtovanje in škodljiva davčna konkurenca predstavljajo vedno večji izziv in veliko težavo znotraj Unije in na svetovni ravni. Erozija davčne osnove znatno zmanjšuje nacionalne davčne prihodke, kar države članice ovira pri izvajanju davčnih politik, ki so prijazne rasti, ter povzroča izkrivljanja konkurence v škodo podjetij – zlasti MSP –, ki plačujejo ustrezno visoke davke, in prenos obdavčevanja na manj mobilne dejavnike, kot sta delo in potrošnja. V posebnih primerih pa zaradi davčnih stališč, izdanih v podporo strukturam davčnega načrtovanja, prihaja do nizke obdavčitve umetno visokih zneskov dohodka v državi, ki je izdala vnaprejšnje davčno stališče, in do umetno nizkih zneskov obdavčljivega dohodka v drugih vpletenih državah, s čimer se v teh državah članicah zmanjša davčna osnova. Zato je nujno potrebno povečanje ciljno usmerjene preglednosti in izmenjave podatkov, vsaj v skladu s standardi OECD. V ta namen je treba izboljšati orodja in mehanizme, vzpostavljene z Direktivo Sveta 2011/16/EU13. __________________ __________________ 13 Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1). 13 Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1). Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 1 a (novo) (1a)  Po aferi LuxLeaks Evropski parlament s tem poročilom izraža trdno odločenost, da ne bo dopuščal davčnih goljufij in izogibanja davkom ter da se bo zavzemal za pravično porazdelitev davčnih obremenitev med državljani in podjetji. Sprememba 4 Predlog direktive Uvodna izjava 2 (2)   Evropski svet je v sklepih z dne 18. decembra 2014 poudaril, da se je treba nujno prizadevneje boriti proti izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju, tako na svetovni ravni kot na ravni Unije. Poudaril je tudi pomen preglednosti in navedel, da z zanimanjem pričakuje predlog Komisije o avtomatični izmenjavi podatkov o davčnih stališčih v Uniji. (2)   Evropski svet je v sklepih z dne 18. decembra 2014 poudaril, da se je treba nujno prizadevneje boriti proti izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju, tako na svetovni ravni kot na evropski ravni. Poudaril je tudi pomen preglednosti in ustrezne izmenjave podatkov ter navedel, da z zanimanjem pričakuje predlog Komisije o avtomatični izmenjavi podatkov o davčnih stališčih v Uniji. Sprememba 5 Predlog direktive Uvodna izjava 4 (4)   Vendar učinkovito izmenjavo podatkov na lastno pobudo v zvezi z vnaprejšnjimi davčnimi stališči s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjimi cenovnimi sporazumi ovira več pomembnih praktičnih težav, kot je diskrecijska pravica države članice, ki je tak dokument izdala, da odloči o tem, katere druge države članice bi morale biti o tem obveščene. (4)   Vendar učinkovito izmenjavo podatkov na lastno pobudo v zvezi z vnaprejšnjimi davčnimi stališči s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjimi cenovnimi sporazumi ovira več pomembnih praktičnih težav, kot sta diskrecijska pravica države članice, ki je tak dokument izdala, da odloči o tem, katere druge države članice bi morale biti o tem obveščene, in šibek sistem spremljanja, zaradi katerega Komisija težko odkrije kršitve zahteve o izmenjavi podatkov. Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Učinkovita izmenjava in obdelava davčnih podatkov ter posledičen medsebojni pritisk bi lahko imeli močan odvračilni učinek glede uvajanja škodljivih davčnih praks, izmenjava in obdelava davčnih podatkov pa bi državam članicam in Komisiji zagotovila vse ustrezne informacije za ukrepanje proti tovrstnim praksam. Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 5 (5)   V določbe o obvezni avtomatični izmenjavi podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih se ne bi smela vključiti možnost, da se predložitev podatkov zavrne, kadar bi z njo prišlo do razkritja poslovnih, industrijskih ali poklicnih skrivnosti ali poslovnega procesa ali če bi bilo razkritje teh podatkov v nasprotju z javnim redom; v takem primeru bi se namreč zmanjšala učinkovitost teh izmenjav. Omejen obseg podatkov, ki se sporočijo vsem državam članicam, bi moral zagotoviti zadostno zaščito teh poslovnih interesov. (5)   V določbe o obvezni avtomatični izmenjavi podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih se ne sme vključiti možnost, da se predložitev podatkov zavrne, kadar bi z njo prišlo do razkritja poslovnih, industrijskih ali poklicnih skrivnosti ali poslovnega procesa ali če bi bilo razkritje teh podatkov v nasprotju z javnim redom; v takem primeru bi se namreč zmanjšala učinkovitost teh izmenjav. Omejen obseg podatkov, ki se sporočijo vsem državam članicam, zagotavlja zadostno zaščito teh poslovnih interesov. Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)  Vnaprejšnja davčna stališča in vnaprejšnji cenovni sporazumi lahko imajo čezmejni učinek tudi, če se nanašajo na izključno nacionalne transakcije. To zlasti velja za kaskadne transakcije, pri katerih se vnaprejšnje davčno stališče ali vnaprejšnji cenovni sporazum nanaša na prvo nacionalno transakcijo, ne upošteva pa naslednjih (čezmejnih) transakcij. Sprememba 9 Predlog direktive Uvodna izjava 5 b (novo) (5b)  Za preprečitev samovoljnega razlikovanja med davčnimi ureditvami, ki nastanejo v okviru različnih nacionalnih upravnih praks, bi morale opredelitve vnaprejšnjih stališč in vnaprejšnjih cenovnih sporazumov vključevati davčne ureditve ne glede na formalni ali neformalni način njihove izdaje in ne glede na njihovo zavezujočo ali nezavezujočo naravo. Sprememba 10 Predlog direktive Uvodna izjava 5 c (novo) (5c)  Vnaprejšnja davčna stališča olajšujejo dosledno in pregledno uporabo zakonodaje. Sprememba 11 Predlog direktive Uvodna izjava 5 d (novo) (5d)  Pregledna davčna pravila davkoplačevalcem in podjetjem zagotavljajo pravno varnost ter spodbujajo naložbe. Sprememba 12 Predlog direktive Uvodna izjava 6 (6)   Da se zagotovijo koristi obvezne avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, bi bilo treba podatke sporočiti takoj po izdaji takih dokumentov; v ta namen bi bilo treba določiti redne časovne presledke za sporočanje informacij. (6)   Da se zagotovijo koristi obvezne avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, bi bilo treba podatke o njih sporočiti takoj po izdaji takih dokumentov. Za primere neskladnosti se lahko razvijejo učinkovite in dejanske kazni. Sprememba 13 Predlog direktive Uvodna izjava 7 (7)  Obvezna avtomatična izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih bi morala v vsakem primeru vključevati predložitev določenih osnovnih podatkov vsem državam članicam. Komisija bi morala sprejeti vse potrebne ukrepe za standardizacijo sporočanja takih podatkov po postopku iz Direktive 2011/16/EU za določitev standardnega obrazca, ki se bo uporabljal za izmenjavo podatkov. Navedeni postopek bi bilo treba uporabiti tudi za sprejetje vseh potrebnih ukrepov in praktičnih postopkov v zvezi z izmenjavo podatkov. (7)  Obvezna avtomatična izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih bi morala v vsakem primeru vključevati predložitev določenih osnovnih podatkov vsem državam članicam. Komisija bi morala sprejeti vse potrebne ukrepe za standardizacijo sporočanja takih podatkov po postopku iz Direktive 2011/16/EU za določitev standardnega obrazca, ki se bo uporabljal za izmenjavo podatkov. Navedeni postopek bi bilo treba uporabiti tudi za sprejetje vseh potrebnih ukrepov in praktičnih postopkov v zvezi z izmenjavo podatkov. Sprememba 14 Predlog direktive Uvodna izjava 8 (8)   Države članice bi navedene osnovne podatke morale sporočati tudi Komisiji. To bi Komisiji omogočilo redno spremljanje in oceno učinkovitega izvajanja avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih. Predložitev takih podatkov pa države članice ne razreši obveznosti priglasitve kakršne koli državne pomoči Komisiji. (8)   Države članice bi navedene osnovne podatke morale sporočati tudi Komisiji, saj bi morala Komisija imeti možnost, da neodvisno oceni, ali so ti podatki pomembni za odkrivanje nezakonite državne pomoči. Ti osnovni podatki bi morali Komisiji omogočiti učinkovito spremljanje in oceno učinkovitega izvajanja avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih ter zagotavljanje, da stališča nimajo negativnega vpliva na notranji trg. Predložitev takih podatkov pa države članice ne razreši obveznosti priglasitve kakršne koli državne pomoči Komisiji. Sprememba 15 Predlog direktive Uvodna izjava 8 a (novo) (8a)  Države članice bi morale do 1. oktobra 2018 Komisiji posredovati naknadno analizo učinkovitosti te direktive. Sprememba 16 Predlog direktive Uvodna izjava 9 (9)  Povratne informacije, ki jih država članica prejemnica predloži državi članici pošiljateljici podatkov, so nujne za delovanje učinkovitega sistema avtomatične izmenjave podatkov. Zato je primerno določiti ukrepe, ki omogočajo zagotavljanje povratnih informacij v primerih, ko so bili podatki uporabljeni in ni mogoče poslati povratnih informacij po drugih določbah Direktive 2011/16/EU. (9)  Povratne informacije, ki jih država članica prejemnica predloži državi članici pošiljateljici podatkov, so nujne za delovanje učinkovitega sistema avtomatične izmenjave podatkov, saj spodbujajo upravno sodelovanje med državami članicami. Zato je primerno določiti ukrepe, ki omogočajo zagotavljanje povratnih informacij v primerih, ko so bili podatki uporabljeni in ni mogoče poslati povratnih informacij po drugih določbah Direktive 2011/16/EU. Zaradi tega bi bilo težje zaobiti podatke za namene goljufije. Sprememba 17 Predlog direktive Uvodna izjava 10 (10)   Država članica bi morala imeti možnost, da se za pridobitev dodatnih informacij od države članice, ki je izdala vnaprejšnje davčne stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum, vključno s celotnim besedilom takega stališča ali sporazuma, opre na člen 5 Direktive 2011/16/EU o izmenjavi informacij na zaprosilo. (10)   Država članica bi morala imeti možnost, da se za pridobitev dodatnih informacij od države članice, ki je izdala vnaprejšnje davčno stališče ali vnaprejšnji cenovni sporazum ali kakršno koli besedilo, ki uvaja naknadne spremembe, vključno s celotnim besedilom takega stališča ali sporazuma, opre na člen 5 Direktive 2011/16/EU o izmenjavi informacij na zaprosilo. Sprememba 18 Predlog direktive Uvodna izjava 10 a (novo) (10a)  Izraz „informacije, ki naj bi bile pomembne“ iz člena 1(1) Direktive 2011/16/EU, bi bilo treba pojasniti, da se preprečijo razlage, katerih namen bi bilo izogibanje davkom. Sprememba 19 Predlog direktive Uvodna izjava 11 (11)  Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo morebitnih ovir, ki bi lahko preprečile učinkovito in kar najširšo obvezno avtomatično izmenjavo podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih. (11)  Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo morebitnih ovir, ki bi lahko preprečile učinkovito in kar najširšo obvezno avtomatično izmenjavo podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih. Sprememba 20 Predlog direktive Uvodna izjava 12 a (novo) (12a)  Komisija bi morala zavoljo večje preglednosti za državljane objaviti povzetek glavnih davčnih stališč, pripravljenih v predhodnem letu, in sicer na podlagi podatkov v varni osrednji podatkovni zbirki. Vsebovati bi moral vsaj opis zadev, obravnavanih v davčnem stališču, opis meril, ki se uporabljajo za določitev vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, in navedbo držav članic, ki jih to najverjetneje zadeva. Pri tem bi Komisija morala izpolnjevati določbe glede zaupnosti iz te direktive. Sprememba 21 Predlog direktive Uvodna izjava 12 b (novo) (12b)  Zaželeno je, da države članice zaprosijo svoje pristojne organe, naj izmed svojega obstoječega osebja dodelijo človeške vire za zbiranje in analizo takih podatkov. Sprememba 22 Predlog direktive Uvodna izjava 12 c (novo) (12c)  Do 26. junija 2017 bi moral začeti delovati register končnih lastnikov za vso Unijo, ki bo pripomogel k ugotavljanju morebitnega izogibanja davkom in prenosa dobička. Pomembna bi bila tudi vzpostavitev osrednjega registra za avtomatično izmenjavo vnaprejšnjih davčnih stališč ali cenovnih sporazumov med državami članicami, ki bi bil dostopen davčnim organom in pristojnim upravnim organom v državah članicah ter Komisiji. Sprememba 23 Predlog direktive Uvodna izjava 15 (15)  Veljavne določbe glede zaupnosti bi bilo treba spremeniti, da se upošteva razširitev obvezne avtomatične izmenjave podatkov na vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnje cenovne sporazume. (15)  Veljavne določbe glede zaupnosti bi bilo treba spremeniti, da se upošteva razširitev obvezne avtomatične izmenjave podatkov na vnaprejšnja davčna stališča in vnaprejšnje cenovne sporazume. Sprememba 24 Predlog direktive Uvodna izjava 15 a (novo) (15a)  Bistvenega pomena je, da se pri neposrednih davkih spoštuje temeljno načelo suverenosti držav članic v davčnih zadevah in da se s sedanjim predlogom ne ogrozi načelo subsidiarnosti. Sprememba 25 Predlog direktive Uvodna izjava 16 (16)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Še zlasti si prizadeva za dosledno spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov in svobode gospodarske pobude. (16)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Še zlasti si prizadeva za dosledno spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov in svobode gospodarske pobude. Osebne podatke bi bilo treba obdelovati samo v posebne, izrecne in zakonite namene ter samo, če so za te namene ustrezni, pomembni in ne pretirani. Omejitve teh pravic bi lahko uvedli le, če bi bili pri tem izpolnjeni pogoji iz Listine o temeljnih pravicah. Na podlagi načela sorazmernosti so omejitve dovoljene samo, če so skladne s potrebnimi in resničnimi cilji splošnega interesa, ki jih priznava zakon, ali če so potrebne zaradi varstva pravic in svoboščin drugih. Sprememba 26 Predlog direktive Uvodna izjava 17 (17)   Ker cilja te direktive, to je učinkovitega upravnega sodelovanja med državami članicami pod pogoji, ki so skladni s pravilnim delovanjem notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi potrebne enotnosti in učinkovitosti ta lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. (17)   Ker cilja te direktive, in sicer učinkovitega upravnega sodelovanja med državami članicami pod pogoji, ki so skladni s pravilnim delovanjem notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi potrebne enotnosti in učinkovitosti lažje doseže na evropski ravni, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. Sprememba 27 Predlog direktive Člen 1 – točka 1 – točka a Direktiva 2011/16/EU Člen 3 – točka 9 – točka a (a)   v členu 8(1) in členu 8a pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov drugi državi članici brez predhodnega zaprosila in v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih. V členu 8(1) se izraz ,podatki, ki so na voljo‘ nanaša na podatke, ki so v davčnih dosjejih države članice, ki sporoča podatke, in so dostopni v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo podatkov v navedeni državi članici; (a)   v členu 8(1) in členu 8a pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov drugi državi članici brez predhodnega zaprosila, ki poteka v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih v skladu s členom 8(1). V členu 8(1) se izraz ,podatki, ki so na voljo‘ nanaša na podatke, ki so v davčnih dosjejih države članice, ki sporoča podatke, in so dostopni v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo podatkov v navedeni državi članici; Sprememba 28 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b Direktiva 2011/16/EU Člen 3 – točka 14 – uvodni del 14.   ,vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom‘ pomeni vsak dogovor, sporočilo ali drug instrument ali ukrep s podobnim učinkom, vključno s takim, ki se izda v okviru davčnega nadzora, in: 14.   ,vnaprejšnje davčno stališče‘ pomeni vsak dogovor, sporočilo ali drug instrument ali ukrep s podobnim učinkom, vključno s takim, ki se izda v okviru davčnega nadzora, ne glede na njegovo uradno, neuradno, pravno zavezujočo ali nezavezujočo naravo, in: Sprememba 29 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b Direktiva 2011/16/EU Člen 3 – točka 14 – točka a (a)   ga kateri koli osebi izda vlada ali davčni organ države članice ali se ta izda v njenem/njegovem imenu ali ga izda ozemeljska ali upravna podenota države članice; (a)   ga izda ali objavi vlada ali davčni organ države članice ali se ta izda oziroma objavi v njenem/njegovem imenu ali ga izda oziroma objavi ozemeljska ali upravna podenota države članice, nanj pa se lahko sklicuje ena ali več oseb; Sprememba 30 Predlog direktive Člen 1 – točka 1 – točka b Direktiva 2011/16/EU Člen 3 – točka 14 – točka c (c)  se nanaša na čezmejno transakcijo ali na vprašanje, ali gre pri dejavnostih, ki jih pravna oseba opravlja v drugi državi članici, za stalno poslovno enoto, ter (c)  se nanaša na transakcijo ali na vprašanje, ali gre pri dejavnostih, ki jih pravna oseba opravlja v drugi državi članici, za stalno poslovno enoto, ter Sprememba 31 Predlog direktive Člen 1 – točka 1 – točka b Direktiva 2011/16/EU Člen 3 – točka 14 – pododstavek 2 Čezmejna transakcija lahko med drugim vključuje naložbe, dobavo blaga ali storitev, financiranje ali uporabo opredmetenih ali neopredmetenih sredstev, pri čemer ni nujno, da je vanjo neposredno vključena oseba, ki ji je bilo izdano vnaprejšnje davčno stališče; Transakcija lahko med drugim vključuje naložbe, dobavo blaga ali storitev, financiranje ali uporabo opredmetenih ali neopredmetenih sredstev, pri čemer ni nujno, da je vanjo neposredno vključena oseba, ki ji je bilo izdano vnaprejšnje davčno stališče; Sprememba 32 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b Direktiva 2011/16/EU Člen 3 – točka 15 – pododstavek 1 15.   ,vnaprejšnji cenovni sporazum‘ pomeni vsak dogovor, sporočilo ali drug instrument ali ukrep s podobnim učinkom, vključno s takim, ki se izda v okviru davčnega nadzora, ki ga kateri koli osebi izda vlada ali davčni organ ene ali več držav članic ali se ta izda v njenem/njegovem imenu ali ga izda ozemeljska ali upravna podenota države članice, v katerem se še pred izvedbo čezmejnih transakcij med povezanimi podjetji določi ustrezen sklop meril za določanje transfernih cen za navedene transakcije ali določi pripis dobička stalni poslovni enoti. 15.  ,vnaprejšnji cenovni sporazum‘ pomeni vsak dogovor, sporočilo ali drug instrument ali ukrep s podobnim učinkom, vključno s takim, ki se izda v okviru davčnega nadzora, ki ga izda ali objavi vlada ali davčni organ ene ali več držav članic ali se ta izda ali objavi v njenem/njegovem imenu, vključno z ozemeljsko ali upravno podenoto države članice, na katerega se lahko sklicuje ena ali več oseb in v katerem se še pred izvedbo transakcij med povezanimi podjetji določi ustrezen sklop meril za določanje transfernih cen za navedene transakcije ali določi pripis dobička stalni poslovni enoti. Sprememba 33 Predlog direktive Člen 1 – točka 1 – točka b Direktiva 2011/16/EU Člen 3 – točka 16 16.  V točki 14 ,čezmejna transakcija‘ pomeni transakcijo ali niz transakcij, pri katerih: črtano (a)  vse udeležene strani v transakciji ali nizu transakcij niso rezidenti za davčne namene v državi članici, ki je izdala vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom, ali (b)  je katera koli od udeleženih strani v transakciji ali nizu transakcij hkrati rezident za davčne namene v več kot eni državi članici ali (c)  ena od udeleženih strani v transakciji ali nizu transakcij izvaja posle v drugi državi članici prek stalne poslovne enote ter transakcija ali niz transakcij predstavlja celotno poslovanje stalne poslovne enote ali njegov del. Čezmejna transakcija ali niz transakcij vključuje tudi ureditve posamezne pravne osebe v zvezi s poslovnimi dejavnostmi v drugi državi članici, ki jih navedena oseba opravlja prek stalne poslovne enote. V točki 15 ,čezmejna transakcija‘ pomeni transakcijo ali niz transakcij, ki vključujejo povezana podjetja, ki vsa niso rezidenti za davčne namene na ozemlju posamezne države članice. Sprememba 34 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 1 1.  Pristojni organ države članice, ki izda ali spremeni vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum po začetku veljavnosti te direktive, z avtomatično izmenjavo sporoči podatke o takem dokumentu pristojnim organom vseh drugih držav članic in Evropski komisiji. 1.  Pristojni organ države članice, ki izda ali spremeni vnaprejšnje davčno stališče ali vnaprejšnji cenovni sporazum po začetku veljavnosti te direktive, z avtomatično izmenjavo sporoči podatke o takem dokumentu pristojnim organom vseh drugih držav članic in Evropski komisiji. Sprememba 35 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 2 2.  Pristojni organ države članice pristojnim organom vseh drugih držav članic in Evropski komisiji sporoči tudi podatke o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, ki so bili izdani v obdobju desetih let pred začetkom veljavnosti te direktive in so ob začetku veljavnosti direktive še vedno v veljavi. 2.  Pristojni organ države članice pristojnim organom vseh drugih držav članic in Evropski komisiji sporoči tudi podatke o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, ki so bili izdani pred začetkom veljavnosti te direktive in so ob začetku veljavnosti direktive še vedno v veljavi. Sprememba 36 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 3 3.  Odstavek 1 se ne uporablja v primeru, ko vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom zadeva in vključuje izključno davčne zadeve ene ali več fizičnih oseb. 3.  Odstavek 1 se ne uporablja v primeru, ko vnaprejšnje davčno stališče zadeva in vključuje izključno davčne zadeve ene ali več fizičnih oseb. Sprememba 37 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 3 a (novo) 3a.  Odstavek 1 se uporablja tudi v primeru, ko se zahteva po vnaprejšnjem stališču nanaša na pravno strukturo, ki ni pravna oseba. Pristojni organ države članice, ki izda vnaprejšnje stališče, v tem primeru pošlje podatke, ki jih ima, pristojnim organom vseh drugih držav članic ter poskrbi, da se ustanovni akt posreduje državi članici ali državam članicam, kjer ima vsak ustanovitelj ter vsak upravičenec sedež. Sprememba 38 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 4 – točka a (a)   za podatke, ki se sporočajo v skladu z odstavkom 1: v enem mesecu po koncu četrtletja, v katerem je bilo izdano ali spremenjeno vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum; (a)   za podatke, ki se sporočajo v skladu z odstavkom 1: nemudoma in najkasneje en mesec po izdaji vnaprejšnjega davčnega stališča ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma; Sprememba 39 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 4 – točka b (b)  za podatke, ki se sporočajo v skladu z odstavkom 2: pred 31. decembrom 2016. (b)  za podatke, ki se sporočajo v skladu z odstavkom 2: v treh mesecih po začetku veljavnosti. Sprememba 40 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 5 – točka b (b)  vsebino vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, vključno z opisom ustreznih poslovnih dejavnosti ali transakcij ali niza transakcij; (b)  vsebino vnaprejšnjega davčnega stališča ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, vključno z opisom ustreznih poslovnih dejavnosti ali transakcij ali niza transakcij; Sprememba 41 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 5 – točka b a (novo) (ba)  merila, na podlagi katerih se določi vnaprejšnje stališče ali vnaprejšnji cenovni sporazum, in rok, če obstaja, ali okoliščine, v katerih se odločitev lahko prekliče; Sprememba 42 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 5 – točka d (d)  navedbo drugih držav članic, ki bi jih lahko neposredno ali posredno zadevalo vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum; (d)  navedbo drugih držav članic, ki bi jih lahko neposredno ali posredno zadevalo vnaprejšnje davčno stališče ali vnaprejšnji cenovni sporazum; Sprememba 43 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 5 – točka e (e)  navedbo vseh oseb, ki niso fizične osebe, v drugih državah članicah, na katere bi lahko neposredno ali posredno vplivalo vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum (z navedbo države članice, s katero so povezane te osebe). (e)  navedbo vseh oseb, ki niso fizične osebe, v drugih državah članicah, na katere bi lahko neposredno ali posredno vplivalo vnaprejšnje davčno stališče ali vnaprejšnji cenovni sporazum (z navedbo države članice, s katero so povezane te osebe). Sprememba 44 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 5 – točka e a (novo) (ea)  takoj ko je na voljo, evropsko davčno identifikacijsko številko (TIN), kot je prikazana v akcijskem načrtu Komisije o boju proti davčnim goljufijam in davčnim utajam iz leta 2012; Sprememba 45 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 5 – točka e b (novo) (eb)  opis sklopa uporabljenih meril in veljavnih ureditev, kadar se davčna osnova davkoplačevalca zaradi pravnega ali stvarnega mehanizma zniža z odstopanjem od standardnih pravil države članice, ki poda mnenje, kar vključuje na primer dovoljenje za hitrejšo amortizacijo, kot je običajno, ali odbitje stroškov, ki niso neposredni ali dejanski stroški davkoplačevalca; Sprememba 46 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 5 – točka e c (novo) (ec)  opis sklopa uporabljenih meril in veljavnih ureditev, kadar se davkoplačevalcu dodeli stopnja obdavčitve, ki je nižja od standardne stopnje v državi članici, ki poda mnenje; Sprememba 47 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 5 – točka e d (novo) (ed)  opis sklopa uporabljenih meril in mehanizma, kadar je katera od strank v tem mehanizmu ustanovljena v tretji državi, kjer obdavčevanje bodisi ne obstaja bodisi je veliko ugodnejše. Sprememba 48 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 6 6.  Za olajšanje izmenjave Komisija v okviru postopka za določitev standardnega obrazca iz člena 20(5) sprejme vse potrebne ukrepe in praktične postopke za izvajanje tega člena, vključno z ukrepi za standardizacijo sporočanja podatkov iz odstavka 5 tega člena. 6.  Za olajšanje izmenjave Komisija v okviru postopka za določitev standardnega obrazca iz člena 20(5) sprejme vse potrebne ukrepe in praktične postopke za izvajanje tega člena, vključno z ukrepi za standardizacijo sporočanja podatkov iz odstavka 5 tega člena. Komisija pomaga državam članicam, kjer imajo decentralizirani ozemeljski ali upravni organi pristojnosti, povezane z davčnim področjem, da bodo izpolnjevale svoje obveznosti ter tem organom zagotovile usposabljanje in podporo. Sprememba 49 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 7 7.  Pristojni organ, ki so mu bili podatki sporočeni v skladu z odstavkom 1, pristojnemu organu, ki je podatke poslal, potrdi prejem teh podatkov takoj oziroma najpozneje v sedmih delovnih dneh po njihovem prejemu, po možnosti po elektronski poti. 7.  Pristojni organ, ki so mu bili podatki sporočeni v skladu z odstavkom 1, pristojnemu organu, ki je podatke poslal, potrdi prejem teh podatkov takoj oziroma najpozneje v sedmih delovnih dneh po njihovem prejemu, če je le mogoče po elektronski poti, in tako omogoči učinkovito delovanje sistema avtomatične izmenjave podatkov. Sprememba 50 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 8 8.   Države članice lahko v skladu s členom 5 od države članice, ki je izdala vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum, zahtevajo dodatne podatke, vključno s celotnim besedilom takega stališča ali sporazuma. 8.   Države članice – ali njihovi ozemeljski ali upravni organi, vključno z lokalnimi oblastmi, kadar je ustrezno – lahko v skladu s členom 5 od države članice, ki je izdala vnaprejšnje davčno stališče ali vnaprejšnji cenovni sporazum, zahtevajo dodatne podatke, vključno s celotnim besedilom takega stališča ali sporazuma. Sprememba 51 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 9 a (novo) 9a.  Države članice že v zgodnji fazi obvestijo Komisijo in druge države članice o vseh bistvenih spremembah v svoji praksi v zvezi z davčnimi stališči (formalnosti glede vlog, postopek odločanja itd.). Sprememba 52 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8a – odstavek 9 b (novo) 9b.  Davčni organi držav članic obvestijo Komisijo in druge države članice o vseh bistvenih spremembah svoje nacionalne zakonodaje o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb (uvedba nove olajšave, ugodnosti, oprostitve, spodbude ali podobnega ukrepa itd.), ki bi lahko vplivale na njihove dejanske davčne stopnje ali na prihodke od davkov katere koli druge države članice. Sprememba 53 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8b – odstavek 1 1.  Države članice pred 1. oktobrom 2017 Komisiji za vsako leto pošljejo statistične podatke o obsegu avtomatičnih izmenjav v skladu s členom 8 in členom 8a ter po možnosti podatke o upravnih in drugih zadevnih stroških in koristih, povezanih z opravljenimi izmenjavami ter morebitnimi spremembami, za davčne uprave in za tretje strani. 1.  Države članice pred 1. oktobrom 2017 Komisiji za vsako leto pošljejo statistične podatke o obsegu avtomatičnih izmenjav v skladu s členom 8 in členom 8a in o vrsti izdanih stališč ter po možnosti podatke o upravnih in drugih zadevnih stroških in koristih, povezanih z opravljenimi izmenjavami ter morebitnimi spremembami, za davčne uprave in za tretje strani. Sprememba 54 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 Direktiva 2011/16/EU Člen 8b – odstavek 2 a (novo) 2a.  Komisija do 1. oktobra 2017, po tem pa vsako leto, objavi poročilo, v katerem povzame glavne primere iz varne osrednje podatkovne zbirke iz člena 21(5). Pri tem Komisija upošteva določbe glede zaupnosti iz člena 23a. Sprememba 55 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Direktiva 2011/16/EU Člen 14 – odstavek 3 3.  Kadar država članica uporabi kakršne koli podatke, ki jih sporoči druga država članica v skladu s členom 8a, o tem pošlje povratne informacije pristojnemu organu, ki je te podatke predložil, čim prej in najpozneje tri mesece po znanih rezultatih uporabe zaprošenih podatkov, razen če so bile povratne informacije že poslane v skladu z odstavkom 1 tega člena. Komisija določi praktične postopke v skladu s postopkom iz člena 26(2). 3.  Kadar država članica uporabi kakršne koli podatke, ki jih sporoči druga država članica v skladu s členom 8a, o tem pošlje povratne informacije Komisiji in pristojnemu organu, ki je te podatke predložil, čim prej in najpozneje tri mesece po znanih rezultatih uporabe zaprošenih podatkov, razen če so bile povratne informacije že poslane v skladu z odstavkom 1 tega člena. Komisija določi praktične postopke v skladu s postopkom iz člena 26(2). Sprememba 56 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 Direktiva 2011/16/EU Člen 20 – odstavek 5 5.  Avtomatična izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih v skladu s členom 8a se izvede z uporabo standardnega obrazca, takoj ko ga sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 26(2).“ 5.  Avtomatična izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih v skladu s členom 8a se izvede z uporabo standardnega obrazca, takoj ko ga sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 26(2). Sprememba 57 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2011/16/EU Člen 21 – odstavek 5 5.   Komisija razvije varno osrednjo podatkovno zbirko, v kateri se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave podatkov iz odstavkov 1 in 2 člena 8a lahko beležijo podatki, ki jih je treba sporočiti v okviru člena 8a te direktive. Komisija ima dostop do podatkov, shranjenih v tej podatkovni zbirki. Komisija potrebne praktične postopke sprejme v skladu s postopkom iz člena 26(2).“ 5.   Komisija najkasneje do 31. decembra 2016 razvije varno osrednjo podatkovno zbirko, v kateri se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave podatkov iz odstavkov 1 in 2 člena 8a beležijo podatki, ki jih je treba sporočiti v okviru člena 8a te direktive. Države članice, zagotovijo, da se vsi podatki, ki se sporočijo v okviru člena 8a v prehodnem obdobju, dokler se osrednja podatkovna zbirka ne razvije, do 1. aprila 2017 naložijo v varno podatkovno zbirko. Komisija in države članice imajo dostop do podatkov, shranjenih v tej podatkovni zbirki. Komisija potrebne praktične postopke sprejme v skladu s postopkom iz člena 26(2). Sprememba 58 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 Direktiva 2011/16/EU Člen 23a – odstavek 1 1.  Komisija podatke, ki so ji sporočeni v skladu s to direktivo, obravnava kot zaupne v skladu z določbami, ki se uporabljajo za organe Unije. 1.  Komisija podatke, ki so ji sporočeni v skladu s to direktivo, obravnava kot zaupne v skladu z določbami, ki se uporabljajo za organe Unije, kot je zapisano v členu 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Sprememba 59 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 Direktiva 2011/16/EU Člen 23a – odstavek 2 – pododstavek 1 2.  Podatki, ki jih država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 23, in kakršno koli poročilo ali dokument, ki ga pripravi Komisija s pomočjo teh podatkov, se lahko pošljejo drugim državam članicam. Za te poslane podatke velja obveznost varovanja uradne tajnosti in morajo biti varovani, kot so varovani podobni podatki v nacionalnem pravu države članice, ki je podatke prejela. 2.  Podatki, ki jih država članica EU ali EGP sporoči Komisiji v skladu s členom 23, in kakršno koli poročilo ali dokument, ki ga pripravi Komisija s pomočjo teh podatkov, se lahko pošljejo drugim državam članicam EU (v primeru vzajemnosti tudi državam članicam EGP). Za te poslane podatke velja obveznost varovanja uradne tajnosti in morajo biti varovani, kot so varovani podobni podatki v nacionalnem pravu države članice EU (v primeru vzajemnosti tudi države članice EGP), ki je podatke prejela. Sprememba 60 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 Direktiva 2011/16/EU Člen 23a – odstavek 2 – pododstavek 2 Države članice lahko poročila in dokumente iz prvega pododstavka, ki jih pripravi Komisija, uporabijo le v analitične namene, ne smejo pa se objaviti ali dati na voljo kateri koli drugi osebi ali organu brez izrecne privolitve Komisije.“ Države članice EU ali EGP lahko poročila in dokumente iz prvega pododstavka, ki jih pripravi Komisija, uporabijo le v analitične namene, ne smejo pa se objaviti ali dati na voljo kateri koli drugi osebi ali organu brez izrecne privolitve Komisije. Sprememba 61 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 a (novo) Direktiva 2011/16/EU Člen 23b (novo) (8a)  Vstavi se naslednji člen: „Člen 23b Kazni Komisija preuči vse kazni, ki jih je treba določiti v primerih zavrnitve ali opustitve izmenjave podatkov.“ Sprememba 62 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo) Direktiva 2011/16/EU Člen 25 a (novo) (9a)  Vstavi se naslednji člen: „Člen 25a Razvojni dosežki OECD Ta direktiva je skladna z razvojnimi dosežki OECD in upošteva celovit sklop pravil OECD, vsebovanih v standardu avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih.“ Sprememba 63 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka 9 b (novo) Direktiva 2011/16/EU Člen 25 b (novo) (9b)   Vstavi se naslednji člen: „Člen 25b Dodatni ukrepi držav članic Ta direktiva državam članicam ne preprečuje, da sprejmejo dodatne ukrepe za oblikovanje nacionalnih določb ali določb na podlagi sporazuma, namenjenih preprečevanju izogibanja davkom.“ Sprememba 64 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 c (novo) Direktiva 2011/16/EU Člen 27 (9c)  Člen 27 se nadomesti z naslednjim: „Člen 27 Poročanje Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaka 3 leta po začetku veljavnosti te direktive predloži poročilo o njenem izvajanju.“

1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2013 (2014/2132(DEC))

P8_TA(2015)0370 A8-0283/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2013 z odgovori skupnega podjetja(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05306/2015 – C8-0049/2015),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015(3) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2013 kot tudi odgovorov izvršnega direktorja Skupnega podjetja ECSEL (nekdanje Skupno podjetje ARTEMIS),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti člena 209,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 74/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi „Skupnega podjetja ARTEMIS“ za izvedbo skupne tehnološke pobude o vgrajenih računalniških sistemih(6),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL(7), zlasti člena 1(2) in člena 12,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(8),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(9),

–  ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0283/2015),

1.  podeli razrešnico izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ESCEL glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ECSEL, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o zaključnem računu Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2013 (2014/2132(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja ECSEL (nekdanje Skupno podjetje ARTEMIS) za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2013 z odgovori skupnega podjetja(10),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(11) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05306/2015 – C8-0049/2015),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015(12) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2013 kot tudi odgovorov izvršnega direktorja Skupnega podjetja ECSEL (nekdanje Skupno podjetje ARTEMIS),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(14), zlasti člena 209,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 74/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi „Skupnega podjetja ARTEMIS“ za izvedbo skupne tehnološke pobude o vgrajenih računalniških sistemih(15),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL(16), zlasti člena 1(2) in člena 12,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(17),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(18),

–  ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0283/2015),

1.  odobri zaključni račun Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2013;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ECSEL (nekdanje Skupno podjetje ARTEMIS), Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2013 (2014/2132(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0283/2015),

A.  ker je bilo Skupno podjetje ARTEMIS (v nadaljevanju: skupno podjetje) decembra 2007 ustanovljeno za obdobje 10 let z namenom opredeliti in izvesti raziskovalni program za razvoj ključnih tehnologij za vgrajene računalniške sisteme na različnih področjih uporabe, da bi izboljšali evropsko konkurenčnost in vzdržnost ter omogočili oblikovanje novih trgov in družbenih aplikacij,

B.  ker je začelo skupno podjetje samostojno delovati oktobra 2009,

C.  ker bi morali finančni prispevki držav članic ARTEMIS, skupaj znašati 1,8-krat toliko kot finančni prispevek Unije, prispevki v naravi organizacij za raziskave in razvoj, ki sodelujejo v projektih, pa bi morali biti v obdobju delovanja skupnega podjetja enaki ali večji kot prispevki javnih organov,

D.  ker sta bili skupno podjetje in Skupno podjetje ENIAC združeni v skupno tehnološko pobudo Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj (STP ECSEL), ki je začela delovati junija 2014 in se bo izvajala deset let,

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

1.  spominja, da po mnenju Računskega sodišča letni računovodski izkazi skupnega podjetja za leto 2013 v vseh pomembnih vidikih ustrezno prikazujejo njegovo finančno stanje na dan 31. decembra 2013 ter rezultate njegovega poslovanja in denarne tokove za leto, ki se je takrat končalo, v skladu z določbami njegovih finančnih pravil;

2.  je seznanjen z navedbami skupnega podjetja, da so bile vzpostavljene praktične ureditve za naknadne revizije v zvezi z upravnimi sporazumi, podpisanimi z nacionalnimi organi financiranja; ugotavlja, da je med praktičnimi ureditvami tudi uvedba posebnega obrazca za poročanje, ki se mu doda ocena nacionalnih sistemov za zagotavljanje kakovosti, ki jo pripravi skupno podjetje, Računsko sodišče pa izvaja obiske nacionalnih organov financiranja;

3.  spominja, da mora skupno podjetje v skladu s strategijo naknadnih revizij, ki jo je sprejelo, vsaj enkrat letno preveriti, ali informacije, ki so jih posredovali nacionalni organi financiranja, dajejo zadostno zagotovilo o pravilnosti in zakonitosti izvršenih transakcij;

4.  je seznanjen z navedbami skupnega podjetja, da 23 nacionalnih organov financiranja, ki so predložili informacije o svojih revizijskih strategijah, predstavlja 95 % vseh dodeljenih subvencij; pozdravlja dejstvo, da Računsko sodišče informacije, ki jih je podalo skupno podjetje, dopolni z dodatnimi informacijami, ki jih pridobi neposredno od nacionalnih organov financiranja, in na tej osnovi pripravi mnenje o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z izkazi;

5.  je seznanjen z navedbami skupnega podjetja, da napreduje pri izvajanju akcijskega načrta za odpravo pomanjkljivosti, ki jih je Računsko sodišče opredelilo v svojem mnenju s pridržkom; ugotavlja, da so bila zagotovila, ki so bila na voljo v nacionalnih sistemih, pozitivno ocenjena za države, ki predstavljajo 54 % vseh subvencij, pri čemer so ocene za dodatne države v napredni fazi izvrševanja, kar bo povečalo obseg ocene subvencij na 84 %; poziva skupno podjetje, naj nadaljuje oceno, da bi doseglo 100-odstotno pokritost vseh subvencij;

6.  ugotavlja, da je bila organizirana delavnica o zagotovilih, kjer so se zbrali predstavniki Računskega sodišča, Komisije in službe Komisije za notranjo revizijo, kot tudi predstavniki nacionalnih organov financiranja, ki delujejo v skupnem podjetju; ugotavlja, da so bile na tej delavnici poudarjene zahteve iz evropskih programov ter omogočena izmenjava informacij in primerov najboljše prakse nacionalnih organov financiranja;

7.  ugotavlja, da je skupno podjetje razvilo novo metodologijo za ocenjevanje stopnje preostale napake, ki je podobna tisti, ki jo uporabljajo službe Komisije, pristojne za skupno upravljanje financiranja; ugotavlja, da je prva ocena stopnje preostale napake, ki je temeljila na 157 revidiranih transakcijah, znašala 0,73 %, pred kratkim posodobljena ocena, ki je temeljila na 331 transakcijah, pa je pokazala 0,66-odstotno stopnjo napake, ki je bila pod 2-odstotnim pragom pomembnosti;

8.  spominja, da je stopnja uporabe odobritev plačil po spremembi proračuna ob koncu leta znašala 69 %; je seznanjen z navedbami skupnega podjetja, da je zamuda nacionalnih organov financiranja pri izdaji potrdil o plačilih eden glavnih razlogov za nizko stopnjo uporabe, saj se plačila izvršijo nemudoma po prejetju nacionalnih potrdil; poleg tega ugotavlja, da počasnejše izvrševanje plačil ni vplivalo na tehnično izvrševanje projektov;

9.  na podlagi navedb skupnega podjetja ugotavlja, da so bili prispevki, za katere so države članice sprejele obveznosti, na ravni 1,8-krat toliko kot obveznosti Unije; ugotavlja, da je bilo treba pri dodelitvi nepovratnih sredstev obveznosti držav članic spustiti pod zgornjo mejo 1,8, da bi se upoštevale omejitve v skladu s pravili o državni pomoči; je seznanjen, da so tako prilagojeni prispevki Unije skupnemu podjetju znašali 181 454 844 EUR, prispevki držav članic pa 341 842 261 EUR, kar pomeni stopnjo 1,88;

10.  ugotavlja, da bo Komisija izvedla vrednotenje, s katerim bo ocenila dejavnosti ARTEMIS vse od datuma ustanovitve skupne tehnološke pobude za elektronske komponente in sisteme za evropski vodilni položaj (ECSEL), kot določa Uredba Sveta (ES) št. 74/2008 o ustanovitvi Skupnega podjetja ARTEMIS, in ga bo upoštevala pri razrešnici za proračunsko leto 2014;

Sistemi notranje kontrole

11.  je seznanjen z navedbami skupnega podjetja, da je v skladu z zahtevami iz člena 6(2) uredbe o njegovi ustanovitvi oddelek za notranjo revizijo, ustanovljen v okviru Skupnega podjetja ENIAC, zaradi združitve obeh skupnih podjetij postal oddelek za notranjo revizijo skupnega podjetja;

12.  je seznanjen z navedbami skupnega podjetja, da je odobren načrt, ki ga je pripravilo za primer, če bi prišlo do nesreče in bi bilo treba njegovo skupno infrastrukturo IT ponovno zagnati;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter preglednost

13.  ugotavlja, da zaradi združitve s Skupnim podjetjem ENIAC celovita politika za preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov Skupnega podjetja ENIAC velja tudi za skupno podjetje; ugotavlja tudi, da so postopki za obvladovanje primerov nasprotja interesov in postopki mehanizma v primeru kršitev pravil del sprejete politike;

14.  na podlagi informacij skupnega podjetja ugotavlja, da so bili življenjepisi in izjave o interesih izvršnega direktorja in upravljavcev v skladu z zahtevami iz kadrovskih predpisov in izvedbenimi pravili zbrani in objavljeni na spletišču skupnega podjetja; ugotavlja, da je bila vzpostavljena celovita podatkovna zbirka, ki vsebuje vse opredeljene informacije glede nasprotja interesov in sprejetih ukrepov in ki se redno posodablja;

Spremljanje rezultatov raziskav in poročanje o njih

15.  spominja, da sklep o sedmem okvirnem programu(19) vzpostavlja sistem spremljanja in poročanja, ki zajema varstvo, razširjanje in prenos rezultatov raziskav; je seznanjen z navedbami skupnega podjetja, da 211,5 publikacij in 16,6 patentov za vsakih 10 000 000 EUR subvencij Unije kaže na veliko produktivnost raziskovalnih rezultatov podjetja ter da podjetje upošteva vse zahteve, ki so jih do sedaj izrazili koordinatorji sedmega okvirnega programa.

(1) UL C 452, 16.12.2014, str. 8. (2) UL C 452, 16.12.2014, str. 9. (3) UL L 255, 30.9.2015, str. 416. (4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (6) UL L 30, 4.2.2008, str. 52. (7) UL L 169, 7.6.2014, str. 152. (8) UL L 357, 31.12.2002, str. 72. (9) UL L 38, 7.2.2014, str. 2. (10) UL C 452, 16.12.2014, str. 8. (11) UL C 452, 16.12.2014, str. 9. (12) UL L 255, 30.9.2015, str. 416. (13) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (14) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (15) UL L 30, 4.2.2008, str. 52. (16) UL L 169, 7.6.2014, str. 152. (17) UL L 357, 31.12.2002, str. 72. (18) UL L 38, 7.2.2014, str. 2. (19) Člen 7 Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 6).

1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2013 (2014/2125(DEC))

P8_TA(2015)0371 A8-0282/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2013 z odgovori inštituta(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8-0054/2015),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015(3) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2013, kot tudi odgovorov direktorja Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo,

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo(6), zlasti člena 21,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(7),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(8), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0282/2015),

1.  podeli razrešnico direktorju Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo glede izvrševanja proračuna inštituta za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o zaključnem računu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2013 (2014/2125(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2013 z odgovori inštituta(9),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(10) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8-0054/2015),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015(11) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2013, kot tudi odgovorov direktorja Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo,

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(12),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(13), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo(14), zlasti člena 21,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(15),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(16), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0282/2015),

1.  odobri zaključni račun Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2013;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2013 (2014/2125(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0282/2015),

Pripombe o zakonitosti in pravilnosti transakcij

1.  opozarja, da je Računsko sodišče v svojem poročilu o letnih računovodskih izkazih Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: inštitut) za proračunsko leto 2013 že drugo leto zapored ugotovilo, da ni nobenega razumnega zagotovila o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z nepovratnimi sredstvi; ugotavlja, da je bila po mnenju Računskega sodišča kakovost potrdil nezanesljiva, saj so jih izdala neodvisna revizorska podjetja, ki so jih najeli upravičenci do nepovratnih sredstev, in zajemajo približno 87 % odhodkov za nepovratna sredstva; poleg tega opozarja, da je inštitut, da bi odpravil pomanjkljivosti v zvezi s kakovostjo revizijskih potrdil, izboljšal navodila revizorjem, ki izdajajo potrdila, ter junija 2013 posredoval posodobljena navodila skupnostim znanja in inovacij, ki so prejemnice nepovratnih sredstev inštituta;

2.  je seznanjen s trditvijo inštituta, da se je zaradi boljših navodil izboljšala kakovost revizijskih potrdil, prejetih v zvezi s transakcijami nepovratnih sredstev iz leta 2013, za katera so bila končna plačila opravljena v letu 2014;

3.  priznava, da inštitut od sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev iz leta 2014 uporablja isto metodologijo za potrdila kot vsi drugi programi v okvirnem programu Obzorje 2020; ugotavlja, da je uporaba natančnejše in skladnejše metodologije certificiranja še povečala zagotovila, pridobljena v okviru predhodnih preverjanj;

4.  opozarja, da je inštitut uvedel dodatna naknadna preverjanja za transakcije nepovratnih sredstev kot dodatno raven zagotovila o zakonitosti in pravilnosti transakcij nepovratnih sredstev; priznava, da je inštitut izvedel revizije „na kraju samem“, ki zajemajo približno 40 % nepovratnih sredstev, izplačanih na podlagi sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev iz leta 2013; ugotavlja, da so te revizije privedle do izterjave v višini 263 239 EUR od skupnega revidiranega zneska v višini 29 163 272 EUR; priznava, da je ugotovljena stopnja napake v revidiranem vzorcu 0,90 %, stopnja preostale napake pa 0,69 %, ki je pod pragom pomembnosti 2 %; ugotavlja, da Računsko sodišče v svojih predhodnih opažanjih za proračunsko leto 2014 ni podalo pripomb ali ugotovitev, ki bi zadevale predhodno ali naknadno preverjanje;

5.  je seznanjen s trditvami inštituta, da je leta 2013, po tem ko je Računsko sodišče odkrilo napake, izboljšal svoje postopke za oddajo javnih naročil in sprejel proaktiven pristop; zlasti ugotavlja, da je inštitut razveljavil okvirni pogodbi, sklenjeni leta 2010 in 2012, pri katerih je bilo ugotovljeno, da je bila uporaba postopka s pogajanji nepravilna; poleg tega ugotavlja, da je inštitut opravil revizijo svojih notranjih postopkov, tokov in predlog, da bi jih popolnoma uskladili z ustreznimi pravili o javnih naročilih, s posebnim poudarkom na premišljenem načrtovanju in oceni potreb; ugotavlja, da je inštitut leta 2015 zaposlil dodatnega uradnika za javna naročila in izvedel vrsto usposabljanj za oddajo naročil za svoje osebje;

6.  priznava, da je po posvetovalni nalogi, ki jo je opravila skupina za notranjo revizijo inštituta, inštitut izvedel naslednje ukrepe:

7.  je seznanjen s trditvijo inštituta, da pri javnih naročilih za leto 2014 ni bilo odkritih napak; ugotavlja tudi, da je stopnja preostalih napak pri odhodkih za nepovratna sredstva 0,69 %, skupna stopnja napake za upravne odhodke in odhodke iz poslovanja pa znaša okoli 0,5 % skupnih plačil, opravljenih v letu 2014; za potrditev teh ugotovitev pričakuje poročilo Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih inštituta za proračunsko leto 2014;

8.  ugotavlja, da je inštitut pridobil revizijska potrdila o stroških dopolnilnih dejavnosti skupnosti znanja in inovacij, nastalih v obdobju 2010–2014; ugotavlja, da je inštitut opravil pregled portfelja dopolnilnih dejavnosti skupnosti znanja in inovacij, da se zagotovi, da se sprejmejo samo dejavnosti, za katere obstaja jasna zveza z dejavnostmi skupnosti znanja in inovacij z dodano vrednostjo, ki jih financira inštitut;

9.  priznava, da finančna sredstva, ki jih je inštitut zagotovil za skupnosti znanja in inovacij v obdobju 2010–2014, niso presegla 25 % zgornje meje, določene v okvirnih sporazumih o partnerstvu med skupnostmi znanja in inovacij ter inštitutom;

Upravljanje proračuna in finančno upravljanje

10.  ugotavlja, da je inštitut izboljšal načrtovanje in spremljanje postopkov v zvezi z izvrševanjem proračuna; ugotavlja, da ti postopki zdaj vključujejo natančnejšo oceno vseh predlaganih dejavnosti s proračunskim vplivom, ki presega 50 000 EUR, ter uvedbo dodatnih dokumentov načrtovanja, ki zagotavljajo, da so potrebe po človeških in finančnih virih dobro opredeljene in na voljo za izvajanje vseh načrtovanih dejavnosti; poleg tega ugotavlja, da je bila povezava med načrtovanimi dejavnostmi in dodeljevanjem virov okrepljena s povezavo med letnim delovnim programom in letnim proračunom;

11.  ugotavlja, da je inštitut skupaj s skupnostmi znanja in inovacij znatno izboljšal absorpcijsko zmogljivost skupnosti znanja in inovacij prve faze v obdobju 2010–2014 s povprečno letno rastjo absorbiranih nepovratnih sredstev inštituta v višini 85 %; ugotavlja tudi, da je upravni odbor inštituta izbral in imenoval dve partnerstvi za skupnosti znanja in inovacij druge faze, kar bo še povečalo sposobnost črpanja iz leta 2015 in stopnjo izvrševanja proračuna inštituta;

12.  opozarja, da je stopnja izvrševanja proračuna za naslov I (odhodki za osebje) pretežno povezana s številnimi kadrovskimi menjavami in neizvedenim sprejetjem predpisov o prilagoditvi plač; je seznanjen, da je analiza razgovorov o izstopu kadrov kot glavne razloge za visoko stopnjo menjave osebja ugotovila pomanjkanje jasnih kariernih obetov, težko delovno okolje in neprivlačne plače, povezane s korekcijskim koeficientom za Madžarsko;

13.  je seznanjen z ukrepi, ki jih je sprejel inštitut, da bi ublažil pogosto menjavo zaposlenih; zlasti ugotavlja izboljšave pri upravljanju prostih delovnih mest, vzpostavljanju sistema ocenjevanja in razvrščanja, ki zagotavlja boljše karierne obete in krepi raven srednjega vodstva; pozdravlja, da se je delež menjave osebja zmanjšal z 20–25 % v obdobju 2012–2013 na 12 % v letu 2014; ugotavlja, da morajo biti štiri delovna mesta postopno zapolnjena v letu 2015;

Notranja revizija

14.  priznava, da je služba za notranjo revizijo Komisije junija 2014 objavila revizijsko poročilo o spremljanju v zvezi s statusom izvajanja akcijskega načrta, ki izhaja iz „Omejenega pregleda upravljanja nepovratnih sredstev – priprava letnih sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev“; ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo zaključila dve od prvotnih šest priporočil in da se je status še enega priporočila spremenil iz „kritično“ v „zelo pomembno“;

15.  ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo decembra 2014 izvedla obisk za ugotavljanje dejstev v inštitutu, da bi pregledala doseženi napredek pri izvajanju odprtih priporočil; poleg tega priznava, da je po obisku služba za notranjo revizijo priznala dodatne izboljšave v postopku letnega dodeljevanja nepovratnih sredstev in da vsi podrobni ukrepi, predstavljeni tej službi med obiskom, ki so zaključeni, se izvajajo ali so načrtovani, ustrezno obravnavajo tveganja, poudarjena v omejeni reviziji te službe;

16.  ugotavlja, da je od 25 ukrepov iz akcijskega načrta 18 bilo izvedenih in da se preostalih sedem še izvaja; poleg tega ugotavlja, da je treba tri od navedenih sedmih ukrepov izvesti pred koncem leta 2015, po podpisu spremenjenega okvirnega sporazuma o partnerstvu med inštitutom in skupnostmi znanja in inovacij; je seznanjen s trditvijo inštituta, da izvajanje preostalih ukrepov napreduje po načrtih;

17.  ugotavlja, da je skupina za notranjo revizijo v letu 2014 izvedla sedem obveznosti na področju revizije in posvetovanja ter priznava ukrepe inštituta, sprejete na podlagi priporočil te skupine.

(1) UL C 442, 10.12.2014, str. 184. (2) UL C 442, 10.12.2014, str. 184. (3) UL L 255, 30.9.2015, str. 409. (4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (6) UL L 97, 9.4.2008, str. 1. (7) UL L 357, 31.12.2002, str. 72. (8) UL L 328, 7.12.2013, str. 42. (9) UL C 442, 10.12.2014, str. 184. (10) UL C 442, 10.12.2014, str. 184. (11) UL L 255, 30.9.2015, str. 409. (12) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (13) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (14) UL L 97, 9.4.2008, str. 1. (15) UL L 357, 31.12.2002, str. 72. (16) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.

1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013 (2014/2135(DEC))

P8_TA(2015)0372 A8-0285/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013 z odgovori skupnega podjetja(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05306/2015 – C8-0049/2015),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015(3) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2013, kot tudi odgovorov izvršnega direktorja Skupnega podjetja ECSEL (prej Skupno podjetje ENIAC),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti člena 209,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 72/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi Skupnega podjetja ENIAC(6),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL(7), zlasti člena 1(2) in člena 12,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(8),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(9),

–  ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0285/2015),

1.  podeli razrešnico izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ESCEL glede izvrševanja proračuna skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ECSEL, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o zaključnem računu Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013 (2014/2135(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013 z odgovori skupnega podjetja(10),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(11) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05306/2015 – C8-0049/2015),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015(12) o odložitvi sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2013, kot tudi odgovorov izvršnega direktorja Skupnega podjetja ECSEL (prej Skupno podjetje ENIAC),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(14), zlasti člena 209,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 72/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi Skupnega podjetja ENIAC(15),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL(16), zlasti člena 1(2) in člena 12,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(17),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(18),

–  ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0285/2015),

1.  odobri zaključni račun Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ECSEL, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013 (2014/2135(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0285/2015),

A.  ker je bilo Skupno podjetje ENIAC (v nadaljnjem besedilu: skupno podjetje) ustanovljeno 20. decembra 2007 za obdobje desetih let z namenom opredeliti in izvesti raziskovalni program za razvoj ključnih kompetenc za nanoelektroniko na različnih področjih uporabe;

B.  ker je skupno podjetje julija 2010 postalo finančno neodvisno;

C.  ker so ustanovni člani skupnega podjetja Unija, ki jo zastopa Komisija, Belgija, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Švedska in Združeno kraljestvo ter Združenje za evropske dejavnosti na področju nanoelektronike (AENEAS);

D.  ker je najvišji prispevek Unije k skupnemu podjetju za obdobje desetih let 450 000 000 EUR, ki se izplača iz proračuna sedmega okvirnega programa za raziskave;

E.  ker naj bi prispevek združenja AENEAS znašal največ 30 000 000 EUR za stroške poslovanja skupnega podjetja, države članice pa morajo zagotoviti stvarne prispevke za stroške poslovanja in finančne prispevke v višini 1,8-kratnega finančnega prispevka Unije;

F.  ker sta bili skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS združeni zaradi ustanovitve skupne tehnološke pobude Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj (STP ECSEL), ki je začela delovati junija 2014 in bo dejavna deset let;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

1.  spominja, da po mnenju Računskega sodišča letni računovodski izkazi skupnega podjetja za leto 2013 v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2013 ter njegov poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z določbami njegovih finančnih pravil in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije;

2.  spominja, da je Računsko sodišče izdalo mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z letnimi računovodskimi izkazi, saj skupno podjetje ni moglo oceniti, ali strategija naknadnih revizij, ki je pri revidiranju zahtevkov za povračilo stroškov za projekte zelo odvisna od nacionalnih organov financiranja, dovolj zanesljivo zagotavlja zakonitost in pravilnost povezanih transakcij;

3.  je seznanjen z informacijo skupnega podjetja, da bo Računsko sodišče ukrepalo, da bi pridobilo zadostno zagotovilo o revizijah, ki so jih izvedli nacionalni organi financiranja; priznava tudi, da STP ECSEL po združitvi skupnega podjetja in Skupnega podjetja ARTEMIS izvaja dodatne ocene nacionalnih sistemov za zagotavljanje kakovosti;

4.  ugotavlja, da je skupno podjetje vzpostavilo praktične ureditve za naknadne revizije glede upravnih sporazumov, podpisanih z nacionalnimi organi financiranja; ugotavlja, da praktične ureditve vključujejo vpeljavo posebnega obrazca za poročanje, ki je podkrepljen s presojo nacionalnih sistemov za zagotavljanje kakovosti, ki jo je izvedlo skupno podjetje, ter z obiski Računskega sodišča pri nacionalnih organih financiranja;

5.  ugotavlja, da je bila omejena revizija zahtevkov za povračilo stroškov, ki jo je izvedlo skupno podjetje leta 2012, eden od elementov, ki je okrepil zagotovila, kar je skupnemu podjetju omogočilo spremljanje tega, katere transakcije so bile predmet revizije pred vpeljavo posebnega obrazca za poročanje; ugotavlja, da je to vzorčenje pokazalo, da se je le majhno število prvih nacionalnih revizij začelo leta 2012 in je šele leta 2014 doseglo število, ki omogoča smiselno statistično presojo;

6.  na podlagi informacij skupnega podjetja ugotavlja, da je 23 nacionalnih organov financiranja predložilo informacije o svojih revizijskih strategijah, kar predstavlja 95 % vseh dodeljenih subvencij; pozdravlja dejstvo, da Računsko sodišče za dopolnitev informacij, ki jih je podalo skupno podjetje, pridobi dodatne informacije neposredno od nacionalnih organov financiranja, da bi izrazilo mnenje o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z izkazi;

7.  je seznanjen z informacijo skupnega podjetja, da je doseglo napredek pri izvajanju akcijskega načrta za odpravo pomanjkljivosti, ki jih je opredelilo Računsko sodišče v svojem mnenju s pridržkom; ugotavlja, da so bila zagotovila, ki so bila na voljo v nacionalnih sistemih, pozitivno ocenjena za države, ki predstavljajo 54 % vseh subvencij, pri čemer so ocene za dodatne države v napredni fazi izvrševanja, kar bo povečalo obseg ocene subvencij na 84 %; poziva skupno podjetje, naj nadaljuje z oceno, da bi doseglo 100-odstotno pokritost vseh subvencij;

8.  ugotavlja, da je bila organizirana delavnica o zagotovilih, kjer so se zbrali predstavniki Računskega sodišča, Komisije in Službe Komisije za notranjo revizijo, kot tudi predstavniki nacionalnih organov financiranja, ki delujejo v skupnem podjetju; ugotavlja, da so bile na tej delavnici poudarjene zahteve iz evropskega programa ter omogočena izmenjava informacij in primerov najboljših praks nacionalnih organov financiranja;

9.  ugotavlja, da je skupno podjetje razvilo novo metodologijo za ocenjevanje stopnje preostale napake, ki je podobna tisti, ki jo uporabljajo službe Komisije, pristojne za skupno upravljanje financiranja; ugotavlja, da je prva ocena stopnje preostale napake, ki je temeljila na 157 revidiranih transakcijah, znašala 0,73 %, nedavno posodobljena ocena, ki je temeljila na 331 transakcijah, pa je pokazala 0,66-odstotno stopnjo napake, ki je bila pod 2-odstotnim pragom pomembnosti;

10.  na podlagi informacij skupnega podjetja ugotavlja, da so bili prispevki držav članic pod stopnjo 1,8-kratnika finančnega prispevka Unije, kot je določeno v statutu skupnega podjetja, da se spoštujejo omejitve, ki jih nalagajo pravila za državno pomoč; zlasti ugotavlja, da za industrijske udeležence pri velikih pilotnih projektih vsa javna sredstva ne smejo preseči 25 %, pri čemer statut skupnega podjetja zahteva dodelitev enake stopnje povračila za vsakega udeleženca;

11.  je seznanjen, da so bili nižji prispevki iz držav članic več kot izravnani s povečanimi prispevki iz zasebnega sektorja, ki je nosil 65 % vseh stroškov, in je bil tako dosežen zelo velik učinek vzvoda sredstev Unije;

12.  ugotavlja, da bo Komisija izvedla vrednotenje dejavnosti skupnega podjetja ENIAC vse do datuma ustanovitve skupne tehnološke pobude za elektronske komponente in sisteme za evropski vodilni položaj (ECSEL), kot določa Uredba Sveta (ES) št. 72/2008 o ustanovitvi Skupnega podjetja ENIAC, ki ga bo upoštevala v okviru razrešnice za proračunsko leto 2014;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter preglednost

13.  na podlagi informacij skupnega podjetja ugotavlja, da so bili življenjepisi in izjave o interesih izvršnega direktorja in upravljavcev v skladu z zahtevami iz kadrovskih predpisov in izvedbenimi pravili zbrani in objavljeni na spletišču skupnega podjetja; ugotavlja, da je bila vzpostavljena celovita baza podatkov, ki vsebuje vse identificirane informacije glede nasprotij interesov in sprejetih ukrepov ter ki se redno posodablja;

Spremljanje rezultatov raziskav in poročanje o njih

14.  opozarja, da sklep o sedmem okvirnem programu(19) vzpostavlja sistem spremljanja in poročanja, ki zajema varstvo, razširjanje in prenos rezultatov raziskav; na podlagi informacij skupnega podjetja ugotavlja, da 211,5 publikacij in 16,6 patentov za vsakih 10 000 000 EUR subvencij Unije kaže na veliko produktivnost raziskovalnih rezultatov podjetja ter da je slednje v skladu z vsemi zahtevami, ki so jih do sedaj izrazili koordinatorji sedmega okvirnega programa.

(1) UL C 452, 16.12.2014, str. 26. (2) UL C 452, 16.12.2014, str. 27. (3) UL L 255, 30.9.2015, str. 424. (4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (6) UL L 30, 4.2.2008, str. 21. (7) UL L 169, 7.6.2014, str. 152. (8) UL L 357, 31.12.2002, str. 72. (9) UL L 38, 7.2.2014, str. 2. (10) UL C 452, 16.12.2014, str. 26. (11) UL C 452, 16.12.2014, str. 27. (12) UL L 255, 30.9.2015, str. 424. (13) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (14) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (15) UL L 30, 4.2.2008, str. 21. (16) UL L 169, 7.6.2014, str. 152. (17) UL L 357, 31.12.2002, str. 72. (18) UL L 38, 7.2.2014, str. 2. (19) Člen 7 Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 6).

1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek II – Evropski svet in Svet (2014/2079(DEC))

P8_TA(2015)0373 A8-0269/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega letnega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0148/2014)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2013, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015(5) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2013 in ob upoštevanju priložene resolucije,

–  ob upoštevanju člena 314(10) ter členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(7), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0269/2015),

1.  ne podeli razrešnice generalnemu sekretarju Sveta glede izvrševanja proračuna Evropskega sveta in Sveta za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek II – Evropski svet in Svet (2014/2079(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek II – Evropski svet in Svet,

–  ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in Priloge V k Poslovniku,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0269/2015),

A.  ker bi morale vse institucije Unije poslovati pregledno in biti v celoti odgovorne državljanom Unije za porabo sredstev, ki so jim bila zaupana kot institucijam Unije;

B.  ker bi morala biti Evropski svet in Svet kot instituciji Unije demokratično odgovorna državljanom Unije, saj prejemata sredstva iz splošnega proračuna Evropske unije;

C.  ker je Parlament edini neposredno izvoljeni organ med institucijami Unije in je odgovoren za podelitev razrešnice za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije;

1.  poudarja vlogo, ki jo Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) podeljuje Parlamentu glede podelitve razrešnice za izvrševanje proračuna;

2.  poudarja, da v skladu s členom 335 PDEU „[…] v zadevah, povezanih z delovanjem posameznih institucij, Unijo zastopa vsaka institucija na podlagi svoje upravne avtonomije“, kar pomeni, da so ob upoštevanju člena 55 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (finančna uredba) institucije vsaka posebej odgovorne za izvrševanje svojega proračuna;

3.  poudarja vlogo Parlamenta in drugih institucij v postopku razrešnice v skladu z določbami finančne uredbe, zlasti členov 164, 165 in 166;

4.  ugotavlja, da se v skladu s členom 94 Poslovnika „[d]oločbe, ki urejajo postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna, [...] smiselno uporabljajo tudi za [...] postopek podelitve razrešnice osebam, odgovornim za izvrševanje proračunov drugih institucij in organov Evropske unije, kot so Svet (glede njegovega delovanja kot izvršilnega organa) […]“;

5.  obžaluje, da Svet ni ponudil obrazložitve za čedalje večjo nezadostno porabo in prenos sredstev v svojem proračunu za leto 2013;

Nerešena vprašanja

6.  opozarja Svet na zahtevo Parlamenta glede poročil o napredku nepremičninskih projektov in podrobne razčlenitve doslej nastalih stroškov;

7.  poziva Svet, naj pripravi izčrpno pisno pojasnilo in v njem navede celotni znesek proračunskih sredstev, porabljenih za nakup stavbe Residence Palace, proračunske postavke, iz katerih se je ta denar črpal, obroke, ki so bili že plačani, in obroke, ki jih bo treba še poravnati;

8.  ponovno poziva Svet, naj posreduje informacije o svojem procesu upravne posodobitve, zlasti o konkretnih izvedbenih ukrepih tega procesa in o predvidenih posledicah za proračun Sveta;

9.  obžaluje, da so se v dosedanjih postopkih podelitve razrešnice vedno znova pojavljale težave, ker Svet ni bil pripravljen sodelovati; poudarja, da je Parlament zavrnil podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta za proračunska leta 2009, 2010, 2011 in 2012 in razloge za to navedel v resolucijah z dne 10. maja 2011(8), 25. oktobra 2011(9), 10. maja 2012(10), 23. oktobra 2012(11), 17. aprila 2013(12), 9. oktobra 2013(13), 3. aprila 2014(14) in 23. oktobra 2014(15), podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta za proračunsko leto 2013 pa je odložil zaradi razlogov, ki jih je navedel v resoluciji z dne 29. aprila 2015(16);

10.  vztraja, da je za izvajanje učinkovitega proračunskega nadzora potrebno sodelovanje med Parlamentom in Svetom, kot je navedel v resoluciji z dne 29. aprila 2015; potrjuje, da Parlament ne more sprejeti informirane odločitve o podelitvi razrešnice;

11.  opozarja Svet na stališče Komisije iz pisma z dne 23. januarja 2014, da so vse institucije v celoti del procesa nadaljnjih ukrepov, ki sledijo ugotovitvam Parlamenta v postopku podelitve razrešnice, in da bi morale vse institucije v medsebojnem sodelovanju zagotoviti nemoten potek postopka razrešnice;

12.  ugotavlja, da Komisija v istem pismu navaja, da ne bo nadzorovala izvrševanja proračunov drugih institucij in da bi odgovarjanje na vprašanja, naslovljena na drugo institucijo, posegalo v avtonomijo te institucije pri izvrševanju lastnega dela proračuna;

13.  obžaluje, da Svet še vedno ni odgovoril na vprašanja Parlamenta; opozarja na ugotovitve z delavnice Parlamenta o pravici Parlamenta do podelitve razrešnice Svetu, ki je potekala 27. septembra 2012, na kateri so se pravni in akademski strokovnjaki večinoma strinjali s pravico Parlamenta do obveščenosti; s tem v zvezi se sklicuje na tretji pododstavek člena 15(3) PDEU, ki določa, da vsaka institucija, organ, urad ali agencija zagotovi preglednost svojih postopkov;

14.  vztraja, da je treba odhodke Sveta pregledovati na enak način kot odhodke drugih institucij in da so bili temeljni elementi takšnega pregledovanja določeni v resolucijah o podelitvi razrešnice iz preteklih let;

15.  opozarja na pristojnost Parlamenta za podelitev razrešnice na podlagi členov 316, 317 in 319 PDEU, ki je v skladu s sedanjo razlago in prakso, in sicer da razrešnico podeli za vsak proračunski naslov posebej, da se ohranita preglednost in demokratična odgovornost davkoplačevalcem Unije;

16.  meni, da dejstvo, da Svet zahtevanih dokumentov ni posredoval Parlamentu, spodkopava zlasti pravico državljanov Unije do obveščenosti in preglednosti ter postaja razlog za skrb, saj priča o določenem demokratičnem primanjkljaju v institucijah Unije;

17.  meni, da je treba preučiti različne možnosti za posodobitev pravil o podelitvi razrešnice, ki so določena v PDEU;

18.  meni, da bi bilo zadovoljivo sodelovanje med Parlamentom, Evropskim svetom in Svetom, ki bo rezultat odprtega in formalnega dialoga, pozitivno znamenje za državljane Unije.

(1) UL L 66, 8.3.2013. (2) UL C 403, 13.11.2014, str. 1. (3) UL C 398, 12.11.2014, str. 1. (4) UL C 403, 13.11.2014, str. 128. (5) UL L 255, 30.9.2015, str. 21. (6) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (7) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (8) UL L 250, 27.9.2011, str. 25. (9) UL L 313, 26.11.2011, str. 13. (10) UL L 286, 17.10.2012, str. 23. (11) UL L 350, 20.12.2012, str. 71. (12) UL L 308, 16.11.2013, str. 22. (13) UL L 328, 7.12.2013, str. 97. (14) UL L 266, 5.9.2014, str. 26. (15) UL L 334, 21.11.2014, str. 95. (16) UL L 255, 30.9.2015, str. 22.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o krizi zaradi ebole: dolgoročne izkušnje in načini krepitve zdravstvenih sistemov v državah v razvoju, da bi preprečili prihodnje krize (2014/2204(INI))

P8_TA(2015)0374 A8-0281/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2177(2014) z dne 18. septembra 2014 o miru in varnosti v Afriki,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN št. 69/1 z dne 19. septembra 2014 o ukrepih za zajezitev epidemije ebole, ki je nedavno izbruhnila v zahodni Afriki, in boj proti njej,

–  ob upoštevanju sklepa generalnega sekretarja OZN Ban Ki Muna, s katerim se vzpostavi prva nujna sanitarna misija v zgodovini OZN, misija OZN za nujni odziv na epidemijo ebole (UNMEER), po sprejetju resolucije Generalne skupščine št. 69/1 in resolucije Varnostnega sveta št. 2177(2014) o epidemiji ebole,

–  ob upoštevanju Mednarodnega zdravstvenega pravilnika Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2005 (WA 32.1),

–  ob upoštevanju priporočil s posvetovanja Svetovne zdravstvene organizacije o zoonozah 5. maja 2004,

–  ob upoštevanju izjave Svetovne zdravstvene organizacije z dne 8. avgusta 2014, da se zaradi izbruha ebole razglasijo izredne razmere mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja,

–  ob upoštevanju načrta Svetovne zdravstvene organizacije z dne 28. avgusta 2014 za ukrepanje proti eboli in njegovih posodobitev,

–  ob upoštevanju poročila generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije na izredni seji izvršnega odbora o eboli 25. januarja 2015 v Ženevi,

–  ob upoštevanju izjave Svetovne zdravstvene organizacije z dne 9. maja 2015 o koncu epidemije virusa ebole v Liberiji,

–  ob upoštevanju smernic za programe imunizacije v afriški regiji v povezavi z ebolo, ki jih je izdala Svetovna zdravstvena organizacija,

–  ob upoštevanju izjave iz spomladanskega srečanja leta 2015 med Skupino Svetovne banke in Mednarodnim denarnim skladom, ki je potekalo od 17. do 19. aprila 2015 v Washingtonu (ZDA),

–  ob upoštevanju mednarodne konference o eboli: od nujne pomoči do obnove, 3. marca 2015 v Bruslju,

–  ob upoštevanju misije Afriške unije za podporo zahodni Afriki ob izbruhu ebole, ustanovljene 21. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije COM(2010)0128 ter SEC(2010)0380, 0381 in 0382 o vlogi EU na področju zdravja v svetu,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta 24. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o vlogi EU na področju zdravja v svetu s 3011. seje Sveta za zunanje zadeve 10. maja 2010 v Bruslju,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve o krizi zaradi ebole v zahodni Afriki z dne 15. avgusta 2014, 20. oktobra 2014, 17. novembra 2014, 12. decembra 2014 in 16. marca 2015,

–  ob upoštevanju poročil Evropskemu svetu, ki jih je novembra 2014 in marca 2015 pripravil Hristos Stilianidis, evropski komisar in koordinator EU za ebolo,

–  ob upoštevanju celostnega okvira EU za odzivanje na izbruh epidemije ebole v zahodni Afriki, ki sta ga pripravili Evropska služba za zunanje delovanje in Evropska komisija,

–  ob upoštevanju pobude za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI) in poročila EITI o napredku Sierre Leone za leto 2011, poročila EITI o napredku Liberije za leto 2012 in poročila EITI o napredku Gvineje za leto 2012,

–  ob upoštevanju francoskega programa mreže inštitutov za javno zdravje v zahodni Afriki RIPOST,

–  ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o epidemiji ebole, sprejete 3. decembra 2014 v Strasbourgu (Francija),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. septembra 2014 o odzivu Evropske unije na izbruh ebole(1),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0281/2015),

A.  ker so v zdravstvenih sistemih Liberije, Sierre Leone in Gvineje velike vrzeli in ker so bile te tri države že pred izbruhom epidemije na zadnjih mestih po indeksu človekovega razvoja Programa OZN za razvoj (UNDP), saj približno 80 % državljanov teh držav živi v skrajni revščini in so bile na prvih mestih na svetu po stopnjah predčasne umrljivosti odraslih in otrok do petega leta starosti, pretežno zaradi obolenj, ki jih je mogoče zdraviti;

B.  ker je kriza ebole sistemska na lokalni in regionalni ravni pa tudi na nacionalni ravni in na ravni globalnega upravljanja;

C.  ker je razsežnosti katastrofe mogoče pripisati več dejavnikom, med drugim: politični neuspeh prizadetih držav, da bi opozorile na krizo; slabo prilagojen odziv mednarodne skupnosti; uničujoče posledice zaprtja meja in omejitev za ljudi; neučinkovitost mehanizmov za nadzor in opozarjanje; počasno in slabo prilagojeno odzivanje po tem, ko je bila pomoč že mobilizirana; opazno pomanjkanje vodenja s strani Svetovne zdravstvene organizacije; pomanjkanje raziskav in razvoja zdravil, diagnoz in cepiv;

D.  ker so bili v tednu do 18. oktobra 2015 potrjeni trije novi primeri okužbe z virusom ebole, vsi v Gvineji; ker v predhodnih dveh tednih v tej državi ni bilo poročil o novih primerih okužb; ker v Sierri Leone ni bilo poročil o novih primerih okužbe že peti zaporedni teden; ker je Svetovna zdravstvena organizacija 3. septembra 2015 razglasila Liberijo za območje brez prenosov virusa ebole med človeško populacijo; ker je bilo tam zabeleženih 28 512 potrjenih primerov, od katerih je bilo 11 313 primerov smrtnih;

E.  ker so pogostost pojavljanja, prenosljivost in potencial mutiranja virusa ebole slabo poznani; ker sta k širjenju virusa ebole pripomogla vsesplošna zmeda in razširjeno nerazumevanje vzrokov in posledic bolezni virusa ebola; ker so etnografske raziskave koristne za razumevanje, kako delujejo skupnosti in kako doseči ljudi iz različnih kulturnih okolij;

F.  ker so virus bolezni ebole našli v semenu in očesnih tekočinah oseb, ki so okrevale; ker obstajajo očitni posamični primeri spolne prenosljivosti, kar kaže na težave pri izkoreninjenju virusa in pri določitvi točke v času, ko se lahko za neko državo smatra, da v njej ni ebole;

G.  ker so se v številnih afriških državah zdravstveni in izobraževalni sistemi poslabšali v času programov strukturnega prilagajanja, ki sta jih uveljavljala Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka ter so zahtevali zmanjšanje proračunov za javni sektor;

H.  ker je izbruh ebole v zahodni Afriki pokazal, da lokalni in nacionalni zdravstveni sistemi v državah z nizkimi dohodki nimajo dovolj sredstev in niso dovolj vzdržljivi, da bi se lahko odzivali na izbruh nalezljive bolezni, kot je ebola; ker je krepitev globalnih zdravstvenih sistemov zato postal sestavni del globalnega upravljanja na področju zdravja;

I.  ker je treba pri obvladovanju krize ebole upoštevati pomen kulture in tradicionalnih običajev(2);

J.  ker so otroci, mladoletnice in mlade ženske v takšnih krizah med najbolj marginaliziranimi in ranljivimi, kar resno ogroža sodelovanje žensk v gospodarskih dejavnostih in je povečalo razkorak med spoloma v izobraževanju; ker se utegnejo sirote soočati z zavračanjem in stigmatizacijo;

K.  ker gre pri epidemiji ebole, ki je zajela zahodno Afriko, za največji in najkompleksnejši izbruh v zgodovini te bolezni; ker je bila Svetovna zdravstvena organizacija prvič opozorjena na sedanji izbruh ebole 23. marca 2014, vendar pa je Odbor Mednarodnega zdravstvenega pravilnika za izredne razmere šele 8. avgusta 2014 razglasil mednarodne izredne razmere na področju javnega zdravja; ker ebola pred tem izbruhom ni veljala za pomembnejše tveganje na področju javnega zdravja;

L.  ker je v Gvineji, Liberiji in Sierri Leone zaradi ebole umrlo skoraj 500 zdravstvenih delavcev, v teh državah pa je že pred nastopom te krize resno primanjkovalo tovrstnega osebja; ker bolnišnice in zdravstveno osebje niso razpolagali z zmogljivostmi za zdravljenje drugih bolezni, saj so bila vsa sredstva usmerjena v boj z epidemijo ebole; ker je treba varovati zdravstvene ustanove in zdravstvene delavce, da se jim omogoči trajnostno zagotavljanje zdravstvene oskrbe;

M.  ker so se morali številni bolniki, ki so okrevali, soočiti s stigmatizacijo, tako s strani sorodnikov kot družbe; ker so v takšnih razmerah še posebej prizadeti otroci, ki so izgubili enega ali oba starša, in ker so številne med njimi njihovi preživeli sorodniki zavrnili iz strahu pred okužbo;

N.  ker je treba povezati epidemiologijo, javno zdravstvo in družboslovje, da bi iz izbruha epidemije ebole potegnili ustrezne izkušnje;

O.  ker so bile v prvih mesecih krize zaradi ebole humanitarne nevladne organizacije – predvsem Zdravniki brez meja in Rdeči križ – najučinkovitejši, najbolje obveščeni in najbolj izkušeni akterji ter bili so zato v prvih vrstah v boju proti virusu, ko se je ta začel;

P.  ker se z zapiranjem šol in usmerjanjem sirot v to, da postanejo negovalci na domu, pojavlja tveganje nastanka „izgubljene generacije“ otrok, ki bodo daljša obdobja brez formalne izobrazbe;

Q.  ker so humanitarni delavci z znanjem ter zmožnostjo delovanja v mreži v tem primeru na začetku krize dokazali, da so lahko primernejši in učinkovitejši od institucij;

R.  ker se je pri odzivanju na krizo zaradi ebole pokazal še en pojav, in sicer „kriza v krizi“, kot so ga imenovali Zdravniki brez meja, ko ljudje, ki imajo drugo bolezen, ki ni ebola, ne gredo v bolnišnico zaradi strahu pred okužbo z virusom;

S.  ker so EU in njene države članice največje donatorke razvojne pomoči na svetu ter so dale na volj 1,39 milijarde EUR za pomoč pri obvladovanju izbruha bolezni virusa ebola v zahodni Afriki; ker ta znesek EU omogoča pogajanja s partnerskimi državami in drugimi donatorji o podpori razvoju celovitega nacionalnega zdravstvenega sistema, ki bo izhajal iz skladne, vključujoče in na potrebah utemeljene strategije;

T.  ker je Svetovni program za hrano OZN dokazal zmožnost nuditi učinkovito logistiko, ki bi lahko v prihodnje koristila tudi na področju opozarjanja in ukrepanja;

U.  ker je varnost negovalcev bistvena za mednarodno mobilizacijo zdravstvenih delavcev;

V.  ker je Evropski svet 23. oktobra 2014 imenoval komisarja za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristosa Stilianidisa za koordinatorja EU za ebolo; ker je od 12. novembra 2014 obiskal najbolj prizadete države, pri čemer ga je spremljal komisar za zdravje Vytenis Andriukaitis;

W.  ker so OZN, Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska komisija vzpostavile postopke za ocenjevanje upravljanja epidemije;

X.  ker je Svetovna zdravstvena organizacija v izjavi aprila 2015 priznala, da sta svet in sama organizacija slabo pripravljena za odzivanje na dolgoročne epidemije;

Y.  ker je treba neizogibno izboljšati mednarodno upravljanje na področju preprečevanja zdravstvenih kriz;

Z.  ker je dostop do zdravil bistven del pravice do zdravja;

AA.  ker dve milijardi ljudi po svetu nima dostopa do cepiv ali zdravil, ki jih potrebujejo, da bi ostali živi in zdravi;

AB.  ker mora biti dostop do zdravil ter do dognanj iz raziskav in razvoja na tem področju prednostno prilagojen potrebam bolnikov, ne glede na to, ali živijo v Evropi ali v državah v razvoju;

AC.  ker je pobuda za inovativna zdravila največje javno–zasebno partnerstvo na svetu na področju naravoslovnih znanosti s proračunom 3,3 milijarde EUR za obdobje 2014-2024, za katerega 1,638 milijarde EUR prihaja iz programa Obzorje 2020;

AD.  ker so zaradi travm, ki jih je pustila ebola, ljudje nezaupljivi do zdravstvenih ustanov, zdravstveni delavci se bojijo nadaljevati z delom, skupnosti pa so obubožane in sumničave; ker je nujno ponovno začeti izvajati zdravstvene storitve; ker je enako bistveno vzpostaviti čvrste in učinkovite zdravstvene sistem, ki vključujejo porazdelitev tveganja, v vseh državah v razvoju, kar pomeni tudi dobro usposabljanje lokalnega zdravstvenega osebja;

AE.  ker je kriza ebole potisnila države na prizadetem območju še globlje v recesijo in ker bo zaradi tega po podatkih Svetovne banke samo v letu 2015 BDP treh najbolj prizadetih držav manjši za 2 milijardi USD;

AF.  ker so tri države pri Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki zaprosile za „Marshallov načrt“ v višini 7.500 milijonov EUR, s pomočjo katerega bi se izkopale iz gospodarske krize;

AG.  ker so nekatere nevladne organizacije pozvale Svetovno banko, naj zbere približno 1,7 milijard USD pomoči za trajno izboljšanje zdravstvene strukture teh držav;

AH.  ker mora mednarodna skupnost ostati pozorna in ker je cilj doseči obdobje po eboli, kjer dolgo ne bo nobenega novega primera okužbe;

AI.  ker je nujna dobra higienska praksa; ker pa v teh treh državah ni dovolj delujočih sistemov za oskrbo z vodo in sanitarnih sistemov;

AJ.  ker je mogoče z zaskrbljenostjo ugotoviti, da bi se v primeru kakršnega koli drugega izbruha ponovilo število smrtnih žrtev;

AK.  ker so podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije Federica Mogherini, evropski komisar za humanitarno pomoč in koordinator EU za ebolo Hristos Stilianidis, evropski komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj Neven Mimica, poslanci evropskega parlamenta, vlade in parlamentarci držav članic večkrat pozvali h krepitvi zdravstvenih sistemov;

AL.  ker je v okviru 11. Evropskega razvojnega sklada med ključne sektorje uvrščena le krepitev zdravstvenega sistema ter sistema za oskrbo z vodo in sanitarnih storitev v Gvineji, ne pa tudi v Liberiji in Sierri Leone;

AM.  ker je v sporočilu Komisije o vlogi EU na področju zdravja v svetu (COM(2010)0128) predstavljena vseobsegajoča in holistična ter na potrebah utemeljena globalna zdravstvena strategija, ki so jo podprle države članice;

AN.  ker niso vse države v celoti izvajale Mednarodnega zdravstvenega pravilnika; ker bi bilo treba Mednarodni zdravstveni pravilnik revidirati na podlagi izkušenj, pridobljenih med zadnjo epidemijo ebole;

AO.  ker so potencialno nevarne zoonoze slabo poznane; ker so živilske in kmetijske prakse, krčenje gozdov in trgovina z živalmi in živalskimi proizvodi privedli do pojavljanja novih zoonotskih bolezni, kot so ptičja gripa, ebola in HIV;

AP.  ker Svetovna zdravstvena organizacija priporoča usklajevanje med sektorjem javnega zdravstva in veterinarskim sektorjem;

AQ.  ker bo delegacija Odbora za razvoj obiskala Sierro Leone v novembru 2015;

1.  izraža nezadovoljstvo nad počasnim mednarodnim odzivom na krizo v prvih mesecih; vseeno izpostavlja odziv EU in njenih držav članic ter njihovo predanost pri pomoči za obvladovanje širjenja virusa ebola od marca 2014; opaža okrepitev zavez EU in držav članic na področjih humanitarne in razvojne pomoči, logistike in raziskav v odgovor na krizo;

2.  pozdravlja razvoj novega cepiva (v rekordnem času), ki se je v Gvineji po 23. marcu 2015 izkazalo za 100-odstotno učinkovito, in poziva k takojšnjem zagotovljenem dostopu do tega cepiva, ki bi moralo biti cenovno dostopno vsem v Liberiji in Sierri Leone;

3.  meni, da bi morali ostati pozorni na nove primere ebole, katerih način prenašanja še ni povsem raziskan;

4.  poziva vse zainteresirane strani, zlasti vlade držav v razvoju, evropske institucije in mednarodne organizacije, naj iz te krize potegnejo ustrezne nauke, tudi o negativnih posledicah pogojevanja v instrumentih strukturnega prilagajanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke za zdravstvene sektorje v državah v razvoju, in naj razvijejo učinkovita sredstva za obvladovanje mednarodnih zdravstvenih kriz;

5.  v zvezi s tem je seznanjen z reformo, ki jo je napovedal direktor Svetovne zdravstvene organizacije 18. maja 2015, zlasti kar zadeva oblikovanje novega programa nujnih ukrepov in svetovnih rezerv v osebju, ki ga bo mogoče hitro napotiti na teren, ter z oblikovanjem novega rezervnega sklada v znesku 100 milijonov USD posebej za nujne ukrepe; pozdravlja zavezo, da se proračun Svetovne zdravstvene organizacije v dveh letih poveča za 10 %, da bi dosegel 4,5 milijarde USD;

6.  poziva mednarodno skupnost, naj spodbuja kampanje obveščanja in izobraževanja v prizadetih državah; poudarja bistven pomen kampanj preprečevanja in obveščanja pri obvladovanju kriz, zlasti za omejevanje okužb in za osveščanje, kar zadeva nevarne prakse, ki se jim je treba izogibati; poudarja pomen alternativnih sredstev širjenja informacij;

7.  močno poudarja, da se je treba boriti proti vse večjim napetostim med posameznimi etničnimi skupinami, do katerih prihaja zaradi izbruha ebole, pa tudi proti ustvarjanju z njo povezanih mitov, saj se lahko zgodi, da bodo določene skupine obdolžene za izbruh bolezni;

8.  meni, da bi bilo treba dolgoročni odziv EU, potem ko krizna pomoč ne bo več potrebna, osredotočiti najprej na razvojno pomoč, ki bo morala vključevati naložbe v zdravstveni sektor za spodbujanje odpornosti, zlasti kar zadeva organizacijo in upravljanje zdravstvenih sistemov, zdravstveno spremljanje in informacije, sisteme oskrbe z zdravili, domače upravljanje in utrjevanje države, nato pa ga osredotočiti na nujno pomoč, ki je bistvena za ponoven gospodarski zagon teh treh držav;

9.  poziva oblasti, naj upoštevajo izkušnje, ki so jih pridobile glede pojava stigmatizacije in naj se oprejo nanje v podobnih humanitarnih krizah, ki utegnejo nastopiti;

10.  opozarja na pomen preprečevanja konfliktov, saj konflikti in nestabilnost zelo negativno vplivajo na zdravstvene sisteme;

11.  poziva k oblikovanju stalne evropske skupine za hitro ukrepanje, ki bo vključevala strokovnjake, podporne laboratorijske skupine, epidemiologe in logistične zmogljivosti, tudi mobilne laboratorije, ter bi jo bilo mogoče izjemno hitro napotiti na teren; poudarja predvsem dodano vrednost, ki bi jo lahko Unija prispevala pri „odkrivanju bolezni na mejah“ na kopnem in na morju, in dejstvo, da so ameriški zdravstveni organi zelo učinkoviti pri odkrivanju bolezni na letališčih, kar bi lahko tudi Unija posnemala in od tega imela koristi;

12.  poziva EU, naj podpre oblikovanje mreže točk za spremljanje v državah v razvoju, da bo mogoče čim hitreje zaznati nove primer nalezljivih bolezni, ki se utegnejo razviti v epidemije, ter da bi se v teh državah oblikovala mreža opazovalnic;

13.  priznava, da je treba podpreti vzpostavitev sodelovanja med EU in njenimi državami članicami ter državami v razvoju, zlasti tistimi v zahodni Afriki, kar zadeva usposabljanje zdravstvenega osebja;

14.  poudarja pomen krepitve sistemov zaščite in hitre evakuacije za mednarodne zdravstvene delavce;

15.  obžaluje dejstvo, da so pretekle prilagoditve in reforme ter politike neenakega razvoja prispevale k neučinkovitosti zdravstvenih sistemov; nemudoma poziva Komisijo, naj pomaga tem trem državam pri razvijanju lastnih sistemov javnega zdravstva, ki bodo zadostili njihovim osnovnim zdravstvenim potrebam in vzpostavili infrastrukturo, potrebno za zagotavljanje dostopnosti javnega zdravstvene oskrbe za vse njihove državljane; še posebej meni, da je dolgoročno za vzpostavitev odpornega zdravstvenega sistema med drugim potrebno (i) vlagati sredstva v javne zdravstvene storitve, (ii) zagotavljati varno in kakovostno oskrbo s povečanjem sredstev za usposabljanje, nadziranje in primerno plačevanje zdravstvenih delavcev ter zagotavljati dostop do varnih zdravil, (iii) pritegniti lokalne deležnike in skupnosti v odzivanje na krize in načrtovanje razvoja; poziva mednarodne donatorje, naj povečajo uradno razvojno pomoč tem državam prek državnih sistemov, kot denimo s proračunsko podporo; poziva Komisijo, naj v sodelovanju s partnerskimi državami, Svetovno zdravstveno organizacijo, Svetovno banko in drugimi donatorji oblikuje skladne, na potrebah utemeljene zdravstvene načrte in postopke spremljanja;

16.  poudarja, da bi se morali v odzivih spoprijeti z osnovno vrzeljo v zastopanosti žensk, dostopom do zdravstva in storitev ter motnjami pri preživljanju; posebej poudarja potrebo po nudenju kakovostnih osnovnih storitev in zdravstvenega varstva, zlasti kar zadeva porodniško oskrbo ter porodniške in ginekološke storitve;

17.  pozdravlja sporočilo Komisije o vlogi EU na področju zdravja v svetu (COM(2010)0128) ter njeno holistično vizijo celovitih zdravstvenih sistemov, njen horizontalni pristop in prizadevanje za splošno zdravstveno varstvo; spodbuja Komisijo, naj pregleda to sporočilo v luči novih spoznanj, pridobljenih med krizo ebole, a obenem ohrani celovit in horizontalen pristop, ter naj pravočasno predstavi in začne z izvajanjem akcijskega programa;

18.  na splošno poudarja, da morajo države v razvoju pri oblikovanju svojih proračunov dati prednost čvrstim in odpornim sistemom javnega socialnega varstva in javnega zdravstva, gradnji zadostnega števila dobro opremljene, vzdržne zdravstvene infrastrukture (zlasti laboratorijev, infrastrukture za oskrbo z vodo in sanitarne infrastrukture) in nudenju kakovostnih osnovnih storitev in zdravstvenega varstva; poudarja potrebo po zadostnem deležu zdravstvenih delavcev v populaciji in poziva vlade prizadetih držav, naj zagotovijo plačilo za zdravstvene delavce, pa tudi, da denar za zdravstvo doseže ljudi; vseeno priznava, da zdravstveni sistemi tovrstnih kriz ne morejo reševati sami in da je potreben celovit pristop, ki bo vključeval različne sektorje – izobraževanje in usposabljanje, sanitarne storitve, varnost hrane in pitna voda – za zapolnitev kritičnih vrzeli v vseh bistvenih storitvah; obenem poudarja, da je za okrevanje bistveno tudi izobraževanje, ki zajema kulturne razsežnosti in prepričanja;

19.  poudarja, da so naložbe v zdravstveni sektor pomembno gonilo gospodarskega razvoja in prispevajo k zmanjšanju revščine v državah v razvoju; pozdravlja vključitev cilja 3 – „ zagotoviti zdravo življenje in spodbujati blaginjo vseh ne glede na starost“ v predlog prihodnjih ciljev trajnostnega razvoja;

20.  poudarja, da morajo cilji, ki so dolgoročno stroškovno zasnovani in so potrebni za vzpostavitev čvrstih in celovitih zdravstvenih sistemov, nadalje vključevati ustrezno število usposobljenih zdravstvenih delavcev, dostop do zadostne oskrbe z zdravili in trdne zdravstvene informacijske sisteme;

21.  poziva k spodbujanju raziskovalne infrastrukture z ustanovitvijo regionalnega javnega raziskovalnega središča za nalezljive bolezni v zahodni Afriki in k vzpostavitvi meduniverzitetnega sodelovanja, v katerem naj bodo udeležene EU in njene države članice;

22.  poudarja, da se je treba spopasti z družbeno neenakostjo, da bi vzpostavili čvrst in vzdržen sistem javnega zdravstva; zato podpira uvedbo splošnega zdravstvenega zavarovanja, ki se financira iz javnih sredstev in je brezplačen za uporabnike, ter poziva Komisijo, naj skupaj s partnerskimi državami in drugimi donatorji čim prej predloži program za vzpostavitev splošnega zdravstvenega zavarovanja, ki bo zagotavljal porazdelitev zdravstvenih tveganj;

23.  poziva vse države, naj se zavežejo splošnemu zdravstvenemu zavarovanju in razvijejo načrt, v katerem bodo opredelile domače vire in morebitno mednarodno financiranje za uresničitev tega cilja; pozdravlja cilj povečanja izdatkov za zdravstveno varstvo v vseh državah do priznane spodnje meje 86 USD na osebo za bistvene zdravstvene storitve;

24.  pozdravlja konferenco na visoki ravni o eboli pod okriljem EU in najpomembnejših partnerjev 3. marca 2015, katere cilj je bil izkoreninjenje ebole, pa tudi ocena posledic v prizadetih državah, s katero bi zagotovili, da bo razvojna pomoč nadgradila humanitarna prizadevanja;

25.  podpira idejo o vzpostavitvi „Marshallovega načrta“, s katerim bi ponovno zagnali gospodarstvo teh držav; priporoča, da se upravam ponudi tehnična pomoč za okrepitev njihovih zmogljivosti in zagotavljanje, da bo denar dosegel ljudi in da ne bo izgubljen zaradi korupcije ali porabljen za druge namene;

26.  pozdravlja mednarodna prizadevanja za zmanjšanje mednarodnih zahtev glede dolga držav, ki jih je prizadel virus ebole;

27.  meni, da bodo partnerstva med EU in kriznim območjem učinkovita samo, če bodo Liberija, Gvineja in Sierra Leone čim prej zmožne prevzeti odgovornost za lasten razvoj;

28.  meni, da bi bilo treba revidirati programsko načrtovanje 11. evropskega razvojnega sklada, da bi se zagotovilo, da bosta področji naložb v zdravstvo in dobrega upravljanja postali prednostni za vse države s krhko javno infrastrukturo; je zaskrbljen, ker zdravstvo, oskrba z vodo in sanitarne storitve niso med ključnimi sektorji nacionalnih okvirnih programov Liberije in Sierre Leone; poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizme za tesnejše spremljanje pomoči;

29.  meni, da ob vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira ne bo več mogoče prezreti tveganja zaradi strukturno nezadostnega financiranja humanitarnih ukrepov EU;

30.  pozdravlja humanitarne delavce in zdravstveno osebje na terenu, ki so tvegali lastna življenja v prizadevanjih za omejitev te hude zdravstvene krize;

31.  čestita misiji OZN za nujni odziv na epidemijo ebole (UNMEER), partnerskim organizacijam in nevladnim humanitarnim organizacijam, kot so med drugimi Zdravniki brez meja ter Mednarodna zveza organizacij Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Emergency in druge, za delo na terenu in toplo pozdravlja njihov obsežen vložek in pomoč pri obvladovanju tega izbruha; obžaluje, da so z nekaterimi zdravstvenimi delavci in drugim osebjem, ki so se borili proti izbruhu ebole, po vrnitvi iz Afrike neprimerno ravnali;

32.  meni, da dostop do zdravil načeloma ne sme biti podrejen kupni moči bolnikov, temveč mora zadovoljevati potrebe bolnih, pri čemer tudi trg ne sme odločati sam o tem, katera zdravila je treba proizvajati;

33.  poziva EU in države članice, naj upoštevajo načelo EU o usklajenosti politik za razvoj, določeno v členu 208 PDEU, in sicer s spodbujanjem pravične in enakopravne mednarodne trgovine ter politik zdravstvenih raziskav in inovacij, ki bodo podpirale in spodbujale univerzalni dostop do zdravil;

34.  poziva Komisijo, naj razišče alternative modelu, ki temelji na patentnih monopolih, ko je govora o razvoju zdravil ali cepiv, ki jih proizvajajo javno–zasebna partnerstva, kot je denimo pobuda za inovativna zdravila, ki lahko zagotovijo dostopnost zdravljenj za bolnike, vzdržnost proračunov za zdravstveno varstvo in učinkovito odzivanje na krize, kot je tista zaradi virusa ebole, ali podobne grožnje;

35.  poudarja pomen povečanja svetovnih zmogljivosti za raziskave na področjih epidemiologije, razvoja „hitrih testov“ in zagotavljanja dostopa do cepiv; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da so bili v boju proti virusu ebola uporabljeni številni raziskovalni skladi EU, med drugim pobuda za inovativna zdravila, program Obzorje 2020 in program EDCTP (Partnerstvo evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnih študij); poudarja, da so cepiva sicer dobrodošla, a bržkone niso primerna za izkoreninjenje ebole, saj virus mutira; zato poudarja, da je treba pri financiranju dati prednost krepitvi splošnega zdravstvenega sistema, higieni, zadrževanju, zanesljivemu hitremu testiranju v tropskih okoljih ter protivirusnim zdravilom in zdravilom za zdravljenje simptomov, ki jih povzroča;

36.  poziva vse zainteresirane strani, naj spodbujajo zdravstveno usposabljanje med občo populacijo in se pri tem osredotočajo na vprašanje tradicionalnih običajev, ki niso skladni z bojem proti širjenju bolezni med prebivalstvom;

37.  poudarja, da bi morala EU spodbujati učinkovito in pravično financiranje raziskav, ki koristijo zdravju vseh ter z inovacijami in posredovanji vodijo do cenovno in tudi sicer dostopnih rešitev; ponovno poudarja, da bi bilo treba raziskati zlasti modele, kjer so stroški raziskav in razvoja ločeni od cene zdravil, vključno s priložnostmi za prenos tehnologije v države v razvoju;

38.  ponovno poudarja, da je treba vlagati v zapostavljene bolezni; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj nadaljuje razpravo o tem vprašanju in pripravi podlago za obsežno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, pod pogojem, da so sprejete varovalke, s katerimi se prepreči, da bi javno-zasebna partnerstva na nereguliranem trgu škodila ranljivim osebam, ter naj se tako poskuša krepiti nacionalne zdravstvene sisteme in spodbujati prenos rezultatov prizadetemu prebivalstvu; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je EU – za nujno potrebne raziskave na področju novih zdravil – zagotovila 138 milijonov EUR za projekte v okviru programa Obzorje 2020 in pobude za inovativna zdravila, s katerimi se razvijajo klinična preskušanja novih cepiv, hitri diagnostični testi in zdravljenja; izreka pohvalo evropski farmacevtski industriji, ki je podpori raziskovalnih prizadevanj ravno tako namenila veliko sredstev;

39.  poudarja, da gre pri eboli in drugih epidemijah za mednarodne grožnje, na katere se je treba odzvati z mednarodnim sodelovanjem; poziva Mednarodno zdravstveno organizacijo, naj revidira Mednarodni zdravstveni pravilnik in vključi soodvisno odgovornost in finančno podporo, tudi za odpravljanje temeljnih vzrokov;

40.  pozdravlja francoski program mreže inštitutov za javno zdravje v zahodni Afriki RIPOST, glede na siceršnje pomanjkljivo izvajanje Mednarodnega zdravstvenega pravilnika in pomanjkanje epidemiološkega nadzora;

41.  poudarja, da izbruh epidemije sedaj resda pojema, a virus ostane v spolnih žlezah več mesecev po okrevanju, zato bi bilo treba v okviru zdravstvenega sistema in izobraževalnih ukrepov zagotoviti razpoložljivost spolnega svetovanja in načrtovanja družine;

42.  poudarja, da je vedno bolj verjetno, da bo epidemiji, ki je močno prizadela male kmete, sledila prehranska kriza; poziva države članice, Komisijo in mednarodno skupnost, naj vlagajo v dolgoročni razvoj in tako poskrbijo, da kmetijska gospodinjstva in prehranska varnost v prihodnosti v zahodni Afriki ne bodo več ogroženi;

43.  poziva pristojni odbor, naj v tesnem sodelovanju s koordinatorjem EU za ebolo spremlja sprejete ukrepe za obvladovanje krize in predloži končno oceno na podlagi dobro določenih meril po misiji Parlamenta v Sierri Leone;

44.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladam in parlamentom Afriške unije generalnemu sekretarju OZN in Svetovni zdravstveni organizaciji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0026. (2) Gre za običaje, ki denimo prepovedujejo sežiganje trupel.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2015 o merjenju emisij v avtomobilskem sektorju (2015/2865(RSP))

P8_TA(2015)0375 RC-B8-1075/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o merjenju emisij v avtomobilskem sektorju (O-000113/2015 – B8–0764/2015),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 333/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 443/2009 zaradi opredelitve načinov za doseganje cilja za leto 2020 glede zmanjšanja emisij CO2 iz novih osebnih avtomobilov(5),

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker sta Agencija Združenih držav za varstvo okolja (EPA) in kalifornijski odbor za zaščito zraka (CARB) 18. septembra 2015 izdala obvestilo, da so družbe Volkswagen AG, Audi AG in Volkswagen Group of America (skupaj: družba VW) kršile mejne vrednosti emisij; ker so preiskavo sprožili po raziskavi emisij dušikovih oksidov (NOx) dizelskih vozil, ki jo je v sodelovanju z univerzitetnimi raziskovalci izvedla nevladna organizacija, rezultati raziskave pa so bili EPA in CARB predloženi maja 2014;

B.  ker onesnaženje zraka v EU vsako leto povzroči več kot 430 000 prezgodnjih smrti, strošek zaradi učinkov onesnaženja na zdravje pa letno ocenjujejo na 940 milijard EUR; ker so dušikovi oksidi med glavnimi onesnaževali zraka, ki med drugim povzročajo pljučnega raka, astmo in mnoge druge bolezni dihal, kot tudi degradacijo okolja, na primer zaradi evtrofikacije in zakisljevanja; ker so izpusti dizelskih vozil na urbanih območjih v Evropi glavni vir dušikovih oksidov; ker je tretjina mestnega prebivalstva EU še vedno izpostavljena onesnaženosti, pri kateri so presežene mejne ali ciljne vrednosti, določene na ravni EU; ker promet najbolj prispeva k slabi kakovosti zraka v mestih in s tem povezanim zdravstvenim posledicam; ker 20 držav članic še ne izpolnjuje mejnih vrednosti EU za kakovost zraka, zlasti zaradi onesnaženja v mestih;

C.  ker je leta 2012 mednarodna agencija za raziskave raka v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (IARC) izpuste dizelskih motorjev označila za rakotvorne in je menila, da je treba glede na dodatne učinke dizelskih prašnih delcev na zdravje zmanjšati izpostavljenost mešanici kemikalij na svetovni ravni;

D.  ker avtomobilska industrija bistveno prispeva k rasti in inovacijam in k zaposlovanju v številnih državah članicah; ker bi lahko aktualni škandal brez odločnega ukrepanja spodkopal ugled in konkurenčnost vsega sektorja;

E.  ker v proizvodnji avtomobilske opreme prevladujejo mala in srednja podjetja, ki prispevajo 50 % v raziskave in razvoj tega sektorja; ker gospodarski potencial številnih regij v Evropi temelji na avtomobilski industriji in proizvodnji avtomobilske opreme;

F.  ker poštena konkurenca, tudi med proizvajalci avtomobilov, pomeni, da se lahko potrošnik odloča na podlagi navedenih celovitih in nepristranskih tehničnih lastnosti;

G.  ker je EU z razpoložljivimi orodji za državno pomoč sprejela več ukrepov, da bi odpravila učinke gospodarske krize na avtomobilsko industrijo;

H.  ker uredba o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih vozil (Uredba (ES) št. 715/2007, o kateri sta Parlament in Svet dosegla soglasje decembra 2006), ki določa emisijska standarda Euro 5 in 6, od proizvajalcev zahteva, da svoja vozila opremijo tako, da izpolnjujejo zahteve glede emisij „med normalno uporabo“ (člen 5(1));

I.  ker Uredba (ES) št. 715/2007 v členu 5(2) izrecno prepoveduje uporabo odklopnih naprav, ki so opredeljene kot „vsak del vozila, ki zaznava temperaturo, hitrost vozila, vrtilno frekvenco motorja, uporabljeno prestavo, podtlak v polnilnem zbiralniku ali kateri koli drug parameter z namenom aktiviranja, prilagajanja, zakasnitve ali prekinitve delovanja katerega koli dela sistema za uravnavanje emisij, ki zmanjšuje učinkovitost sistema za uravnavanje emisij pod pogoji, pričakovanimi pri normalnem delovanju vozila in pri normalni uporabi“; ker so države članice dolžne uveljavljati to prepoved; ker uredba Komisijo tudi izrecno poziva, naj uvede preskuse in sprejme ukrepe glede uporabe odklopnih mehanizmov;

J.  ker imajo potrošniki v skladu z direktivo o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij (Direktiva 1999/44/ES) po nakupu proizvoda pravico do najmanj dveletne garancijske dobe in ker mora prodajalec potrošniku dobaviti blago, ki je skladno s prodajno pogodbo; ker je potrošnik v primeru, da blago ni skladno s pogodbo, upravičen do brezplačnega popravila ali zamenjave oziroma znižanja cene;

K.  ker je treba v skladu z direktivo o pravicah potrošnikov (Direktiva 2011/83/EU) pred sklenitvijo pogodbe v poslovnih prostorih ali zunaj poslovnih prostorov oziroma na daljavo zagotoviti informacije v zvezi z glavnimi značilnostmi proizvoda, države članice pa morajo določiti pravila o učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kaznih, če se določbe navedene direktive ne izpolnjujejo;

L.  ker direktiva o nepoštenih poslovnih praksah (Direktiva 2005/29/ES) izrecno prepoveduje vse prakse, ki v zvezi z izdelkom bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika, ki ga izdelek doseže ali je nanj usmerjen, in določa, da poslovne prakse, ki v vseh okoliščinah štejejo za nepoštene, vključujejo trditve, da je bil trgovca (vključno z njegovimi poslovnimi praksami) ali izdelek potrdil, odobril ali dovolil javni ali zasebni organ, čeprav to ni res, ali zatrjevanje tega brez upoštevanja pogojev potrditve, odobritve ali dovoljenja, poleg tega morajo države članice na podlagi te direktive sprejeti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni;

M.  ker je mejna vrednost emisij dušikovih oksidov za dizelska vozila standarda Euro 5 180 mg/km ter velja za vozila, homologirana v obdobju od 1. septembra 2009 do 1. septembra 2014, in vsa vozila, prodana v obdobju od 1. januarja 2011 do 1. septembra 2015, in ker je mejna vrednost pri standardu Euro 6 80 mg/km in velja za vse nove tipe vozil od 1. septembra 2014 in za vsa vozila, prodana od 1. septembra 2015 dalje; ker so mnoge države članice omogočale davčne olajšave za vozila standarda Euro 6, ki so bila registrirana, še preden je ta standard postal zakonska omejitev; ker so rezultati neodvisnih testov potrdili večja razhajanja med mejnimi vrednostmi in dejanskimi emisijami vozil obeh standardov med normalno uporabo;

N.  ker je Skupni raziskovalni center Evropske komisije(6) v svoji analizi leta 2011 ugotovil, da emisije dušikovih oksidov dizelskih vozil, merjene s prenosnimi sistemi za merjenje emisij, znatno presegajo ustrezne mejne vrednosti emisij standardov Euro 3–5, in sicer povprečne emisije dušikovih oksidov, merjene na vsej testni progi, presegajo mejne vrednosti za dva- do štirikrat, medtem ko posamezna testna okna presegajo mejne vrednosti tudi do 14-krat; ker se je drugo poročilo Skupnega raziskovalnega centra(7), objavljeno leta 2013, sklicevalo na zaključke, da vozila standarda Euro 6 morda presegajo celo ravni emisij vozil standarda Euro 5; ker neodvisne analize iz leta 2014 kažejo, da so izmerjene emisije dušikovih oksidov v preskušenih dizelskih vozilih na cesti, v povprečju približno sedemkrat višje od mejnih vrednosti, ki jih določa standard Euro 6;

O.  ker je družba VW priznala, da je namestila odklopne naprave v vsaj 11 milijonih dizelskih vozil, ki jih je prodala po vsem svetu; ker je obenem napovedala, da bo po odločitvi nemškega zveznega urada za motorna vozila v EU odpoklicala 8,5 milijona dizelskih vozil znamke VW;

P.  ker je lahko do izmerjenih emisijskih vrzeli prišlo zaradi neprimernosti veljavnih preskusnih postopkov v EU, ki ne ustrezajo normalnim pogojem vožnje, in uporabe odklopnih naprav; ker sta zanesljivost in robustnost preskusnega postopka za vozila izjemno pomembna za doseganje mejnih vrednosti emisij in posledično tudi za varovanje javnega zdravja in okolja v EU;

Q.  ker je Komisija v skladu s členom 14(3) Uredbe (ES) št. 715/2007 dolžna spremljati preskusne cikle, ki se uporabljajo za merjenje emisij, in jih prilagoditi, če se izkaže, da niso več ustrezni, da bodo ustrezno odražajo emisije, ki dejansko nastajajo med vožnjo na cesti, ; ker Komisija te prilagoditve še ni izvedla, vendar pripravlja sprejetje novega preskusnega cikla, ki bo temeljil na dejanskih emisijah, ki nastajajo med vožnjo (preskus RDE);

R.  ker za preskusa skladnosti proizvodnje in skladnosti v prometu še ni skupnih standardov na ravni EU, čeprav ima Komisija po komitologiji pooblastila za uvedbo posebnih zahtev za tovrstne postopke; ker se zato zahteve glede skladnosti proizvodnje in skladnosti v prometu na splošno ne uveljavljajo ustrezno; ker pristojni homologacijski organi Komisiji, homologacijskim organom drugih držav članic ali drugim zainteresiranim stranem niso dolžni razkriti informacij o opravljenih preskusih in njihovih rezultatov;

S.  ker sedanja ureditev homologacije v EU Komisiji ali drugim organom držav članic ne dopušča, da bi ponovno ocenili homologacijo ali potrdilo o skladnosti vozila, vpoklicali vozilo ali ustavili njegovo dajanje na trg, če je bilo homologirano v drugi državi članici; ker v okviru veljavnega sistema ni nobenega nadzora nad preskusi, ki jih izvajajo nacionalni homologacijski organi, s katerim bi zagotovili, da bi vsi organi upoštevali skupna pravila EU in ne bi ustvarjali nelojalne konkurence z zniževanjem standardov;

T.  ker je Komisija sredi postopka revizije okvira za homologacijo; ker je revizija nadvse pomembna, da se povrne zaupanje potrošnikov v preskuse v zvezi z emisijami in porabo goriva;

U.  ker sedanji sistemi za uravnavanje emisij dušikovih oksidov dizelskih osebnih vozil temeljijo na treh glavnih tehnologijah: prilagoditvah notranjosti motorja z vračanjem izpušnih plinov (EGR), varčnih absorberjih dušikovih oksidov (varčni lovilniki dušikovih oksidov ali LNT) in selektivni katalitični redukciji (SCR); ker je večina vozil zaradi doseganja mejnih vrednosti standarda Euro 6 opremljena z vsaj dvema od teh treh tehnologij; ker je vse te tehnologije mogoče izklopiti s programsko opremo odklopnih naprav;

V.  ker bo za zagotovitev skladnosti z emisijskimi standardi pri vozilih, opremljenih z odklopno napravo, potrebna odstranitev te naprave, sprememba programske opreme sistema za uravnavanje emisij in – odvisno od tehnologije motorja – poseg v strojno opremo; ker bi bilo z odstranitvijo odklopnih naprav ter ponovnim programiranjem in kalibracijo mogoče izboljšati delovanje sistemov za uravnavanje emisij, ki so že nameščeni v vozilih;

W.  ker razhajanja med rezultati preskusov in delovanjem vozil med normalno uporabo niso omejena na dušikove okside, temveč zajemajo tudi druga onesnaževala in ogljikov dioksid; ker je bila po podatkih neodvisnih raziskav leta 2014 vrzel med uradnimi in dejanskimi emisijami CO2 osebnih avtomobilov v Evropi 40 %;

X.  ker je treba zaradi prehoda na po vsem svetu usklajene preskusne postopke za lahka vozila v EU prilagoditi veljavne cilje glede povprečnih emisij ogljikovega dioksida iz voznega parka, ki veljajo za proizvajalce, novemu preskusu;

1.  ostro obsoja vsakršno goljufijo proizvajalcev avtomobilov in jih poziva, naj sprejmejo polno odgovornost za svoja dejanja in v celoti sodelujejo z organi, vključenimi v vse preiskave; obsoja, da so lažne informacije o emisijah vozil preslepile in zavedle milijone potrošnikov;

2.  meni, da bi bilo treba potrošnike v primeru dokazane nepravilnosti natančno obvestiti o pravnih sredstvih in omogočiti njihovo hitro uporabo, da potrošniki ne bi utrpeli dodatne škode;

3.  obžaluje, da presežne emisije povzročajo nepotrebne prezgodnje smrti, škodljive učinke na zdravje ljudi in okoljsko škodo;

4.  meni, da je bistveno, da Komisija in države članice s konkretnimi ukrepi hitro obnovijo zaupanje potrošnikov in si čim bolj prizadevajo za umiritev razmer; izraža globoko solidarnost s prizadetimi zaposlenimi in je zaskrbljen zaradi učinka vzdolž dobavne verige, zlasti na mala in srednja podjetja, ki so sicer nedolžna, a se zdaj zaradi te goljufije soočajo s hudimi izzivi; poudarja, da cene manipuliranja z meritvami emisij na koncu ne bi smeli plačati zaposleni;

5.  poudarja, da morajo proizvajalci, preden razmišljajo o morebitnem odpuščanju, uporabiti svoja lastna finančna sredstva, vključno z zadržanjem dobička namesto izplačevanja dividend, da pokrijejo čim več stroškov, ki so nastali zaradi kršitve veljavne zakonodaje;

6.  je zelo zaskrbljen, ker organi držav članic in Komisija niso ukrepali takoj, ko so se pojavili dokazi o resnih in vztrajnih prekoračenjih mejnih vrednosti emisij, določenih v zakonodaji EU za vozila med običajno uporabo;

7.  opozarja, da se pri dizelskih avtomobilih sprosti manj emisij ogljikovega dioksida na kilometer kot pri enakovrednih vozilih na bencinski pogon ter da so ti avtomobili za proizvajalce pomembni, saj jim omogočajo, da do leta 2021 dosežejo cilj EU v zvezi s povprečnimi emisijami ogljikovega dioksida za vozni park; želi spomniti, da bodo ti avtomobili tudi bistveno pripomogli k doseganju ciljev po letu 2021, a poudarja, da bodo morali proizvajalci uporabiti razpoložljivo čisto tehnologijo za zmanjšanje emisij dušikovih oksidov, delcev in drugih onesnaževal;

8.  zahteva od Komisije in držav članic popolno preglednost glede tega, ali so vedele o teh kršitvah, in glede ukrepov, ki so jih sprejele za njihovo reševanje; zahteva temeljito preiskavo o vlogi in odgovornosti Komisije in organov držav članic, med drugim z upoštevanjem težav, ki jih je v svojem poročilu iz leta 2011 opredelil Skupni raziskovalni center Komisije;

9.  poziva Komisijo, naj okrepi izvajanje strategije EU za trajnostne, z viri gospodarne transportne sisteme za cestni promet in druge oblike prevoza, da bi postopno opustili sedanji sistem, ki temelji na fosilnih gorivih, in začeli uporabljati nove tehnologije in vire energije, kot so vodik, elektrika in stisnjen zrak;

10.  pozdravlja preiskave o izkrivljanju rezultatov pri preskusih emisij vozil, ki so jih začeli v več državah članicah, pa tudi v drugih državah po svetu; poleg tega odobrava, da je Komisija nacionalne nadzorne organe pozvala, naj opravijo obsežne preglede različnih znamk in modelov vozil; meni, da bi morala biti Komisija vključena v vse tovrstne preiskave; vztraja, da bi bilo treba preiskave opraviti pregledno in učinkovito ter pri tem ustrezno upoštevati, da morajo biti potrošniki, ki bi bili neposredno prizadeti zaradi morebitnih ugotovljenih neskladnosti, dobro obveščeni;

11.  zahteva, da Komisija o rezultatih preiskav pisno poroča Parlamentu do 31. marca 2016;

12.  zahteva, naj organi držav članic pri odkritju odklopnih naprav sprejmejo vse potrebne ukrepe za odpravo tega stanja in uporabijo ustrezne sankcije v skladu s členom 30 Direktive 2007/46/ES in členom 10 Uredbe (ES) št. 715/2007;

13.  opozarja na poročilo Julie Girling (o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka)(A8‑0249/2015), ki ga je 15. julija 2015 sprejel Odbor za okolje sprejel, zlasti na vsebovano zahtevo, naj Komisija in države članice čim prej končajo novi predlog uredbe o standardu Euro 6 za emisije pri dejanski vožnji, ki je trenutno v obravnavi;

14.  poziva Komisijo, naj brez odlašanja sprejme in izvaja novi preskusni cikel, ki temelji na preskusih RDE, ter naj ga uveljavi za regulativne namene; pozdravlja poročilo o zmanjšanju emisij onesnaževal iz cestnih vozil (poročilo „Deß‟, A8–0270/2015), ki ga je 23. septembra 2015 sprejel Odbor Parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane, zlasti zahtevo, naj Komisija za vsa homologirana ali po letu 2015 registrirana vozila uvede preskuse emisij pri dejanski vožnji in tako zagotovi, da bodo vozila zaradi učinkovitih sistemov za nadzor emisij skladna s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi, pri čemer faktor skladnosti od leta 2017 odraža samo možno toleranco postopka za merjenje emisij; poziva države članice in Komisijo, naj se nemudoma sporazumejo o okviru za preskusne cikle na tej podlagi;

15.  ugotavlja, da obstoječi načrti Komisije predvidevajo uporabo preskusov RDE le za določanje emisij dušikovih oksidov; poziva, naj se preskusi RDE uveljavijo tudi za vsa druga onesnaževala;

16.  obžaluje pomanjkanje preglednosti v posvetovanjih o predlogu za preskus RDE v okviru postopka komitologije in zlasti dejstvo, da Komisija informacij, ki jih je posredovala predstavnikom držav članic, ni hkrati posredovala Parlamentu; poziva Komisijo, naj Parlamentu, tako kot državam članicam, razkrije vso ustrezno dokumentacijo in zlasti objavi pripravljalne dokumente za sprejetje novega preskusa RDE, ki jih je pripravila za Tehnični odbor za motorna vozila;

17.  poudarja, da bi bilo treba močno okrepiti veljavno ureditev homologacije vozil v EU, vključno s povečanjem nadzora EU, zlasti tržnega nadzora, režim usklajevanja in nadaljnjega spremljanja vozil, ki se prodajo v Uniji, pooblastila, v skladu s katerimi se lahko od držav članic zahteva uvedba nadzornih postopkov na podlagi dokazov, ter možnosti uvedbe ustreznih ukrepov v primeru kršitev zakonodaje EU;

18.  poziva Komisijo, naj veljavno ureditev homologacije preoblikuje, tako da bo lahko neodvisno preverjala homologacije in potrdila nacionalnih pristojnih organov in jih po možnosti ponovno presojala, zagotovi naj enake konkurenčne pogoje po vsej EU ter poskrbi za dejansko izvrševanje predpisov EU in odpravo pomanjkljivosti pri izvedbenih ukrepih, ne da bi se zaradi tega povečalo upravno breme;

19.  zato poziva k razmisleku o vzpostavitvi nadzornega organa na ravni EU;

20.  meni, da je nadvse pomembno, da imajo Komisija in vsi pristojni organi držav članic pravico, da ponovno presodijo o homologaciji in potrdilih o skladnosti, zahtevajo odpoklic in zaustavijo dajanje vozil na trg, če imajo dokaz, da vozila niso skladna z mejnimi vrednostmi EU za emisije v skladu s standardoma Euro 5 in Euro 6 ali morebitnimi drugimi zahtevami, določenimi v okviru ureditve homologacije;

21.  meni, da je treba pri naslednjem pregledu okvirne direktive o homologaciji razmisliti o razširitvi in opredelitvi zahtev za skladnost proizvodnje, da bi zagotovili letno preskušanje zadostnega in reprezentativnega vzorca novih modelov, naključno izbranih iz proizvodne linije, s preskusi RDE in tako preverili njihovo skladnost z evropskimi mejnimi vrednostmi za onesnaževala in CO2; nadalje poziva, naj se, tudi na podlagi postopka glede dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, izboljša preverjanje vozil, ki se že uporabljajo v cestnem prometu, da bi preverili skladnost vozil med uporabo in pri različni količini prevoženih kilometrov, kot zahteva uredba; poziva, naj se s periodičnimi tehničnimi pregledi izboljša nadzor v prometu, in sicer z odkrivanjem in popravilom vozil, ki niso skladna z zakonodajo EU;

22.  poziva nacionalne organe, naj ne dopuščajo tako imenovane „optimizacije preskusov vozil“, pri kateri so običajni previsok tlak v pnevmatikah, odstranitev stranskih vzvratnih ogledal, prekrivanje odprtin na karoseriji za zmanjšanje zračnega upora, uporaba posebnih maziv – ki se sicer ne uporabljajo – za motor in menjalnik, odstranitev dodatne opreme, denimo predvajalnikov glasbe, in opravljanje preskusov pri najvišji dovoljeni temperaturi okolja, s tem pa se v nesprejemljivi meri poveča razlika med laboratorijskimi preskusi in izkušnjo potrošnikov v cestnem prometu;

23.  poudarja, da morajo imeti potrošniki možnost enostavnega uveljavljanja svojih pravic, kot je določeno v direktivah 1999/44/ES, 2005/29/ES in 2011/83/EU;

24.  poziva Komisijo, ki je pristojna za konkurenco na notranjem trgu EU, naj v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi zagotovi enake konkurenčne pogoje za konkurente, ki oskrbujejo trg;

25.  opozarja, da je treba v vseh državah članicah v celoti in dosledno prenesti in izvajati evropska pravila v zvezi z delovanjem notranjega trga, poleg tega pa poziva organe za nadzor evropskega in nacionalnih trgov, naj temeljito raziščejo vse prijave goljufij;

26.  poziva Komisijo, naj zagotovi točnost, ustreznost in primerljivost informacij, ki jih potrošniki prejmejo na podlagi direktive EU o označevanju vozil (1999/94/ES); meni, da bi morale oznake temeljiti na podatkih o emisijah in porabi goriva pri dejanski vožnji;

27.  je zaskrbljen zaradi razhajanj med emisijami CO2, navedenimi pri uradnih preskusih, in tistimi, ki se izmerijo med dejansko vožnjo; zato poziva, naj se brez upoštevanja nepoštenih odstopanj v obstoječem preskusnem postopku nemudoma doseže dogovor o prilagoditvi ciljev povprečnih emisij CO2 voznega parka za svetovni harmonizirani preskusni postopek za lahka vozila, pri čemer naj se ustrezno upošteva načelo primerljive strogosti, da ne bi omajali cilja za leto 2021;

28.  poziva Komisijo, naj ta razkritja upošteva pri oblikovanju novih politik na področju trajnostnega prometa; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe za krepitev strategije EU za trajnostne in gospodarne sisteme cestnega prometa in drugih vrst prevoza; se sklicuje na pristop iz bele knjige Komisije iz leta 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ in želi izpostaviti potencialno velik prispevek tega pristopa k dejanskemu zmanjšanju dejanskih emisij prometa in izboljšanju mobilnosti v mestih; poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za uveljavitev predlaganih ukrepov iz bele knjige, in spodbuja države članice, naj to podprejo;

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 171, 29.6.2007, str. 1. (2) UL L 263, 9.10.2007, str. 1. (3) UL L 309, 27.11.2001, str. 22. (4) UL L 152, 11.6.2008, str. 1. (5) UL L 103, 5.4.2014, str. 15. (6) Analysing on-road emissions of light-duty vehicles with Portable Emission Measurement Systems (PEMS) (Analiza emisij lahkih gospodarskih vozil, izmerjenih med vožnjo s prenosnimi sistemi za merjenje emisij (PEMS); ni na voljo v slovenščini, op. prev.), JRC 2011. (7) A complementary emissions test for light-duty vehicles: Assessing the technical feasibility of candidate procedures (Dopolnilno preverjanje emisij lahkih gospodarskih vozil: ocena tehnične izvedljivosti postopkov v presoji; ni na voljo v slovenščini, op. prev.), JRC 2013.