Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 2015 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016 (11706/2015 – C8-0274/2015 – 2015/2132(BUD))

P8_TA(2015)0376 A8-0298/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o splošnih smernicah za pripravo proračuna, Oddelek III – Komisija(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2016(6),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je Komisija sprejela 24. junija 2015 (COM(2015)0300),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je Svet sprejel 4. septembra 2015 in ga 17. septembra 2015 posredoval Parlamentu (11706/2015 – C8-0274/2015),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016(7),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu z dne 23. septembra 2015 o obvladovanju begunske krize: takojšnji operativni, proračunski in pravni ukrepi v okviru evropske agende o migracijah (COM(2015)0490),

–  ob upoštevanju dopolnilnih pisem št. 1/2016 (COM(2015)0317) in št. 2/2016 (COM(2015)0513) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016,

–  ob upoštevanju člena 88 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0298/2015),

Oddelek III

Splošni pregled

1.  poudarja, da obravnava proračuna za leto 2016 v Parlamentu v celoti odraža politične prednostne naloge, ki so bile z veliko večino sprejete v zgoraj omenjenih resolucijah z dne 11. marca 2015 o splošnih smernicah in z dne 8. julija 2015 o pooblastilu za trialog;  spominja, da so te prednostne naloge notranja in zunanja solidarnost, zlasti učinkovito reševanje migracijske in begunske krize, pa tudi spodbujanje konkurenčnosti z ustvarjanjem dostojnih in kakovostnih delovnih mest ter razvojem podjetij in podjetništva v celotni Uniji;

2.  poudarja, da se Unija sedaj sooča s številnimi resnimi izrednimi razmerami, zlasti z migracijsko in begunsko krizo brez primere; je prepričan, da je treba v proračunu Unije predvideti potrebna finančna sredstva, da bi odgovorili na politične izzive ter Uniji omogočili nujno in prednostno obravnavanje te krize in učinkovito odzivanje nanjo; se zaveda, da migracijske in begunske krize ni mogoče rešiti samo z denarjem in da je potreben celovit pristop, ki bo obravnaval tako notranjo kot zunanjo razsežnost; meni, da so v izjemnih časih potrebni izjemni ukrepi in odločna politična zavezanost, da bi zagotovili nova sredstva v ta namen; v zvezi s tem poudarja, da je solidarnost temeljno načelo proračuna EU; je zaskrbljen, saj je videti, da je solidarnost v begunski krizi neenakomerno porazdeljena med državami članicami; poziva Komisijo, naj pripravi predlog o tem, kako bi s proračunom EU spodbudili države članice k bolj uravnoteženemu pristopu k solidarnosti;

3.  poudarja, da je Parlament že od začetka posebno pozornost v proračunu za leto 2016 namenjal migracijam in beguncem; spominja na svoje prejšnje izjave, da je upravljanje migracijskih tokov na razpotju med notranjo in zunanjo solidarnostjo in da bi bilo treba v okviru integriranega pristopa uporabiti tudi zunanje instrumente financiranja, da bi obravnavali temeljne vzroke težav, s katerimi se Unija sooča; spominja na skupne pogodbe in sporazume, kot sta schengenski pravni red in dublinska uredba(8), ter na predlog Komisije o zavezujočem kriznem mehanizmu za premestitev (COM(2015)0450);

4.  zato sklene takoj predložiti celovit sveženj dopolnitev za povečanje predloga proračuna za 1 161 milijonov EUR, tako v razdelku 3 (Varnost in državljanstvo) kot v razdelku 4 (Evropa v svetu), da bi omogočil prvi odziv na migracijsko krizo; poudarja, da v zvezi z notranjo razsežnostjo te krize dopolnitve Parlamenta že v celoti vključujejo in usklajujejo oba svežnja o premestitvi prosilcev za azil, ob tem pa predlagajo dodatno povečanje za Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter agencije Unije na tem področju; v zvezi z zunanjo razsežnostjo izpostavlja številne dodatne okrepitve, namenjene specifičnim programom v razdelku 4, kot so evropski instrument sosedstva, instrument za financiranje razvojnega sodelovanja, humanitarna pomoč in instrument za predpristopno pomoč;

5.  vendar poudarja, da bi bilo treba te dopolnitve obravnavati skupaj z dopolnilnim pismom Komisije št. 2/2016, ki poleg drugega svežnja o premestitvi vključuje dodatne ukrepe, določene v zgoraj navedenem sporočilu Komisije z dne 23. septembra 2015; obžaluje, da Parlament in Svet nimata več časa, da bi preučila primernost tega dopolnilnega pisma, vendar razume, da je potreben takojšen odgovor in da je časovna stiska velika; poudarja, da Parlament v celoti podpira nove ukrepe in namerava zagovarjati njihovo financiranje s svežimi sredstvi celo na višji ravni od tiste, ki jo je predlagal v svojem stališču o proračunu za leto 2016;

6.  je sklenil sprejeti ukrepe tudi v zvezi s trenutnimi krizami, ki vplivajo na evropske kmete, zlasti v sektorju mleka, in v svoje stališče o proračunu za leto 2016 vključiti nujne podporne ukrepe, ki jih je napovedala Komisija, v višini 500 milijonov EUR; verjame, da bo dopolnilno pismo Komisije št. 2/2016 omogočalo natančno opredelitev proračunskih vrstic, ki bodo v tem okviru okrepljene; pozdravlja odločitev Komisije, da bo neporabljena sredstva iz rezerve za izredne razmere v proračunu 2015 prenesla v proračun 2016, in je seznanjen, da bo ta denar porabljen za nadomestila upravičencem do neposrednih plačil, kot določa Uredba (EU) št. 1306/2013;

7.  priznava, da so potrebna bistveno večja prizadevanja za odpravo pomanjkljivosti v gospodarstvu Unije s spodbujanjem konkurenčnosti, rasti in delovnih mest; poudarja ključno vlogo mikro-, malih in srednjih podjetij ter socialnih podjetij v zvezi s tem; zato povečuje sredstva programa COSME za 16,5 milijona EUR; prav tako predlaga nove obveznosti v letu 2016 za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih, katere celotna finančna sredstva so bila pomaknjena v začetek obdobja v leti 2014 in 2015; priznava znaten prispevek tega programa k boju proti brezposelnosti in je odločen poskrbeti, da bodo na voljo potrebna sredstva za preprečitev vrzeli v financiranju pri izvajanju te pobude; zato sprejme povečanje za 473,2 milijona EUR za leto 2016, kar ustreza izvirnemu obroku, predvidenemu za to pobudo na letni osnovi;

8.  znova izraža prepričanje, da proračun Unije novih pobud ne bi smel financirati v škodo obstoječih programov in politik Unije ali brez upoštevanja sprejetih političnih zavez; priznava in v celoti potrjuje svojo politično in finančno podporo ustanovitvi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in namerava izpolniti zavezo, ki jo je sprejel med pogajanji o tem skladu, in sicer v največji možni meri zmanjšati učinek na program Obzorje 2020 in na instrument za povezovanje Evrope (IPE) v letnem proračunskem postopku; zato predlaga, da se proračunski rezi za ta dva programa v celoti izravnajo – zaradi oblikovanja rezervacij jamstvenega sklada EFSI – v letu 2016 (1 326 milijonov EUR), tako da bosta lahko v celoti izpolnila svoje cilje, ki so bili s sprejetjem pravne podlage dogovorjeni pred zgolj dvema letoma;

9.  poudarja, da je treba spoštovati skupno izjavo o načrtu plačil za obdobje 2015–2016, o kateri so se Parlament, Svet in Komisija dogovorili v skladu s skupno zavezo o zmanjšanju zaostankov pri neporavnanih zahtevkih za izplačilo za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013 na približno 2 milijardi EUR do konca leta 2016; v zvezi s tem izraža kritiko na račun rezov, ki jih predlaga Svet, saj so v popolnem navzkrižju s tem načrtom; poleg tega poudarja, da se je treba izogniti kopičenju tako velikih zaostankov v prihodnje, in Komisijo, naj v ta namen pripravi konkretne predloge; zato meni, da bi bilo treba nepredvidene potrebe po izplačilih pokriti z dodatnimi proračunskimi sredstvi, vnaprejšnje plačilo v višini 1 milijarde EUR v letu 2016 za Grčijo pa financirati v okviru zgornje meje za plačila večletnega finančnega okvira; poudarja svoje dolgotrajno stališče, da se plačila, ki izhajajo iz obveznosti, uporabljenih v okviru instrumenta prilagodljivosti, upoštevajo nad to zgornjo mejo;

10.  odpravlja vse reze v predlogu proračuna, ki jih je predlagal Svet (563,6 milijona EUR v obveznostih in 1 421,8 milijona v plačilih); ne razume utemeljitve predlaganih rezov, na primer tistih za Obzorje 2020 in IPE, dva programa, ki sta bila že na udaru zaradi prerazporeditve v EFSI, ter za razvojno in sosedsko politiko, zlasti ob upoštevanju nedavnih dogodkov; je zaskrbljen, ker Svet s tako obsežnimi rezi v predlogu proračuna očitno zanemarja nesporno dodano vrednost proračuna Unije; v vsakem primeru nasprotuje izraženi nameri Sveta, da se bo osredotočil na proračunske vrstice z nizko stopnjo izvrševanja ali sposobnostjo črpanja, saj to ni utemeljeno z dejanskimi zneski izvrševanja, prav tako pa niso upoštevani različni vzorci izvrševanja nekaterih programov;

11.  obžaluje, da skupine strokovnjakov pri Komisiji niso uravnotežene, saj v njih odločno prevladujejo korporativni interesi;

12.  zato meni, da bo treba za ustrezno financiranje teh nujnih potreb in ob upoštevanju zelo majhne razlike do zgornje meje večletnega finančnega okvira za leto 2016 uporabiti vsa razpoložljiva sredstva iz uredbe o večletnem finančnem okviru v smislu prilagodljivosti, vključno z uporabo instrumenta prilagodljivosti v celoti; pričakuje, da se bo Svet strinjal s tem pristopom in da bo v spravnem postopku zlahka dosežen dogovor, kar bo Uniji omogočilo, da bo kos prihodnjim izzivom in se bo nanje učinkovito odzvala; v zvezi s tem poudarja, da je treba skupno razliko do zgornje meje večletnega finančnega okvira za leto 2015 uporabiti takoj, ko bodo izpolnjeni pravni pogoji; pričakuje, da bo s Svetom in Komisijo sklenil vnaprejšnji dogovor o tem vprašanju;

13.  spominja na skupno izjavo treh institucij Unije v sklopu političnega sporazuma o večletnem finančnem okviru, da bodo letni proračunski postopki ustrezno vključevali elemente, ki bodo upoštevali enakost spolov; poudarja, da bi morala biti enakost spolov kot horizontalno načelo vključena v vse politike Unije, in poziva k celovitemu izvajanju postopka priprave proračuna, ki upošteva enakost spolov; prav tako pozdravlja prve korake k bolj ekološkemu proračunu Unije; poudarja, da je treba ta proces še pospešiti, da bo mogoče doseči dogovorjene cilje na področju porabe, prijazne podnebju in okolju;

14.  določi skupno raven proračunskih sredstev za leto 2016 na 157 427,3 milijona EUR v obveznostih in 146 459,3 milijona EUR v plačilih;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

15.  ugotavlja, da letos na podrazdelek 1a znova zelo vplivajo rezi Sveta, pri čemer gre za zmanjšanje obveznosti za 140,9 milijona EUR in plačil za 435,4 milijona EUR v primerjavi s predlogom proračuna; opozarja, da je približno polovica teh rezov prizadela program Obzorje 2020, kar pomeni nadaljnje zmanjšanje sredstev zanj v letu 2016, potem ko je bil del njegovih sredstev že prerazporejen v EFSI;

16.  poudarja, da je treba zaradi skladnega pristopa številne reze, ki jih je Svet junija 2015 uvedel zaradi nizke sposobnosti črpanja številnih programov podrazdelka 1a, zdaj obnoviti zaradi velikega pospeška pri izvajanju teh programov septembra 2015; ugotavlja, da gre za splošen trend, ki je skladen z življenjskim ciklom teh programov; zato vrstice, ki jih je Svet zmanjšal, obnavlja na raven iz predloga proračuna, in sicer tako za obveznosti kot za plačila;

17.  v skladu s svojimi prednostnimi nalogami za leto 2016 – zaposlovanje, podjetja in podjetništvo – in po skrbni oceni njihove dosedanje sposobnosti črpanja poleg popolnega nadomestila sredstev za programa Obzorje 2020 in IPE, ki so bila prerazporejena v EFSI, predlaga še povečanje nad raven iz predloga proračuna za izbrane programe, kot so COSME, Obzorje 2020, EaSI in Erasmus+;

18.  zlasti poudarja, da se je pomik sredstev za COSME na začetek obdobja, v leti 2014 in 2015, izkazal za zelo koristnega zaradi stalnega povečevanja zahtev malih in srednjih podjetij za podporo pri dostopu do trgov in financiranja v zadnjih letih; zato nasprotuje zmanjšanju za COSME v predlogu proračuna v primerjavi z letom 2015 in povečuje proračunska sredstva nad raven iz predloga proračuna za ta program; spominja, da je Komisija že opozorila na primanjkljaj v finančnih instrumentih COSME za leta 2015, 2016 in 2017, kar kaže na vrzel med razpoložljivimi obveznostmi in pričakovanim povpraševanjem; v okviru COSME poziva k znatni okrepitvi sredstev za Erasmus za mlade podjetnike, glede na to, da razpoložljivi viri ne zadostujejo za kritje znatnega povpraševanja po udeležbi;

19.  poziva Komisijo, naj analizira finančno breme pristojbin in stroškov zaradi obveznega pridobivanja potrdil in licenciranja; poziva Komisijo, naj ustrezno ovrednoti učinke teh stroškov na konkurenčnost industrije ter malih in srednjih podjetij;

20.  povečuje proračunska sredstva za tri nadzorne agencije (EBA, EIOPA, ESMA) in ACER nad raven iz predloga proračuna, da se bodo lahko soočile s čedalje številnejšimi nalogami;

21.  potrjuje podporo programu ITER in je predan zagotavljanju ustreznega financiranja zanj; vendar je zaskrbljen zaradi morebitnih nadaljnjih zamud in dodatnih stroškov tega programa, pa tudi zaradi povezanih morebitnih posledic za proračun Unije; zato obžaluje, da ni mogel oceniti ravni proračunskih sredstev za ITER za leto 2016 glede na posodobljen načrt in razpored plačil, ki bo v svetu ITER predstavljen šele novembra 2015; vendar pričakuje, da bo spremenjeni načrt vseboval zadostne dokaze o tem, da so bila priporočila Parlamenta iz resolucije o razrešnici za leto 2013(9) primerno upoštevana ter da bosta zagotovljeni finančna vzdržnost in učinkovitost porabe; namerava opozoriti na to vprašanje med spravnim postopkom za proračun za leto 2016; prav tako vztraja, da mora biti poraba prispevka Fuzije za energijo v program ITER povsem pregledna; poziva k ustreznemu mehanizmu odgovornosti, ki bo omogočil jasen pregled nad zneski, dodeljenimi temu mednarodnemu projektu, ter oceno učinkovitosti njihove porabe;

22.  del sredstev za standardizacijo računovodskega poročanja in revizije prenaša v rezervo ter poziva k izvajanju priporočil iz Maystadtovega poročila, ki se nanašajo na naloge in pristojnosti Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), saj bi tako okrepili vpliv Unije na določanje mednarodnih računovodskih standardov; je zaskrbljen tudi zato, ker precejšnja finančna sredstva EU za Fundacijo za mednarodne standarde računovodskega poročanja niso privedla k potrebnim izboljšavam na področju odgovornosti, preglednosti in demokracije;

23.  zaradi tega sredstva za prevzem obveznosti in plačila v podrazdelku 1a povečuje nad raven iz predloga proračuna, in sicer za 1 405,5 milijona EUR oziroma 491,5 milijona EUR (vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi), s čimer se zgornja meja za obveznosti preseže za 1 316,9 milijona EUR, ta znesek pa bo po izčrpanju razpoložljive razlike do zgornje meje zagotovljen z vsemi razpoložljivimi sredstvi v smislu prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

24.  nasprotuje predlaganim rezom Sveta v višini 3,1 milijona EUR v obveznostih in, kar je še pomembnejše, 220,1 milijona EUR v plačilih v podrazdelku 1b, vključno z vrsticami za zaključek programov; poziva Svet, naj pojasni, kako so ti rezi skladni s ciljem, da se po eni strani zmanjša zaostanek pri neporavnanih zahtevkih za izplačilo za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013 na približno 2 milijardi EUR do konca leta 2016, po drugi strani pa prepreči negativne posledice in nepotrebne zamude pri izvajanju programov v obdobju 2014–2020; opozarja, da je kohezijska politika glavna naložbena politika EU, katere cilj je zmanjšati razlike med evropskimi regijami s povečevanjem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; poudarja, da so instrumenti, kot so Evropski socialni sklad , Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad ali Pobuda za zaposlovanje mladih bistvenega pomena za zbliževanje, zapolnjevanje razvojne vrzeli ter ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest;

25.  je seznanjen s predhodno oceno Komisije na podlagi najnovejših napovedi držav članic, da bodo pri izvajanju programov na področju kohezijske politike v letu 2016 najverjetneje zamude; je zelo zaskrbljen, ker znatna nezadostna poraba v tretjem letu izvrševanja novega cikla evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju, ko bi morali programi doseči polno hitrost, ne bo le škodljivo vplivala na pravočasno doseganje rezultatov na terenu, temveč bo morda vodila tudi k hudim pritiskom na plačila v prihodnjih letih, kar bi utegnilo povzročiti novo kopičenje neplačanih računov; poziva zadevne države članice, naj hitro odpravijo temeljne vzroke za te zamude pri izvajanju, na primer s pravočasnim imenovanjem organov, pristojnih za programe, ter s poenostavitvijo nacionalnih upravnih postopkov in preprečitvijo njihovega podvajanja; v skladu z načrtom plačil poziva Komisijo, naj pozorneje spremlja gibanje plačil za programsko obdobje 2014–2020 v podrazdelku 1b, med drugim s podrobnimi in redno posodobljenimi napovedmi, ki se bodo obravnavale na posebnih medinstitucionalnih srečanjih, ter po potrebi pripravi ustrezne predloge;

26.  spominja, da Komisija zaradi pomika sredstev na začetek obdobja v leti 2014 in 2015 ni predlagala sredstev za prevzem obveznosti za pobudo za zaposlovanje mladih za leto 2016; v skladu z uredbo o Evropskem socialnem skladu(10), ki predvideva možnost takšnega nadaljevanja, pobudi za zaposlovanje mladih namenja 473,2 milijona EUR v obveznostih, kar je znesek, ki ustreza začetnemu letnemu obroku, predvidenemu za ta program; je prepričan, da se financiranje tega pomembnega programa, ki obravnava enega najnujnejših izzivov Unije, v letu 2015 ne bi smelo zaključiti; poudarja, da bi bilo treba uporabiti dodatna sredstva za razširitev tega programa, s čimer bi večjemu številu mladih pomagali pri iskanju dostojne in stalne zaposlitve; poziva države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi pospešile izvajanje te pobude na terenu, kar bo neposredno koristilo mladim Evropejcem; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o ukrepih za boj proti brezposelnosti mladih, ki se financirajo s sredstvi Unije, in o njihovih rezultatih;

27.  ob upoštevanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov povečuje sredstva za prevzem obveznosti v podrazdelku 1b za 482,7 milijona EUR in plačila za 1 164 milijonov EUR v primerjavi s predlogom proračuna, s čimer se zgornja meja za obveznosti preseže za 467,3 milijona EUR, ta znesek pa bo financiran z vsemi razpoložljivimi sredstvi prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

28.  ugotavlja, da je Svet proračunska sredstva zmanjšal tudi v razdelku 2, in sicer za 199,9 milijona EUR v obveznostih in za 251,1 milijona EUR v plačilih, vključno z razvojem podeželja, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo ter programom LIFE; meni, da bi moralo dopolnilno pismo št. 2/2016 ostati podlaga za vsako zanesljiv popravek sredstev Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS); ustrezno obnovi ravni iz predloga proračuna;

29.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija predstavila celovit sveženj nujnih ukrepov za podporo evropskim kmetom v višini 500 milijonov EUR, in sicer za mlečno industrijo zaradi padajočih cen blaga in večje proizvodnje mleka; poudarja, da je vpliv najizrazitejši na odročnih območjih, kjer je družbeno-gospodarski pomen mlečne industrije nedvomen; ta znesek vključuje v svojo različico proračuna, da bi podprl napovedi Komisije, in pričakuje, da bo v celoti vključen v proračun tudi v spravnem postopku, in sicer z dopolnilnim pismom št. 2/2016; poudarja, da bi moral ta sveženj dopolniti niz ukrepov, namenjenih obravnavi izgub in dolgoročnega vpliva ruskega embarga na kmetijske proizvode na evropske kmete, saj je bila Rusija do zdaj druga najpomembnejša uvoznica kmetijskih proizvodov Unije;

30.  meni, da izvozna nadomestila izkrivljajo trgovino in so v nasprotju z razvojnimi cilji EU; zato podpira njihovo popolno odpravo;

31.  ponavlja, da odobrenih sredstev za skupno kmetijsko politiko in drugih proračunskih sredstev ne bi smeli uporabiti za financiranje smrtonosnih bikoborb; opominja, da je takšno financiranje očitna kršitev Evropske konvencije o zaščiti rejnih živali (Direktiva Sveta 98/58/ES)(11);

32.  poudarja vse številnejše naloge, ki jih ima Unija v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo; zato obnavlja raven sredstev iz proračuna za leto 2015 za znanstveno svetovanje in znanje v ribištvu zaradi pomena zbiranja podatkov pri odločanju ter povečuje proračun Evropske agencije za nadzor ribištva (EFCA), da bi podprl njeno vlogo pri usklajevanju in izvajanju skupne ribiške politike;

33.  zato povečuje sredstva za prevzem obveznosti za 510,4 milijona EUR in sredstva za plačila za 520,6 milijona EUR (vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi), tako da bo razlika do zgornje meje za obveznosti v razdelku 2 znašala 647,2 milijonov EUR;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

34.  spominja, da je predlog proračuna predvidel okrepitev na področju varnosti in migracij, kar vključuje program za premestitev 40 000 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, v višini 150 milijonov EUR, zaradi česar je Komisija presegla zgornjo mejo tega razdelka za 124 milijonov EUR in predlagala uporabo instrumenta prilagodljivosti; pozdravlja dejstvo, da se je Svet strinjal z uporabo instrumenta prilagodljivosti v ta namen; vseeno meni, da je potreben dolgoročni finančni načrt za odzivanje na begunsko krizo in da je treba to vprašanje reševati tudi s popravki večletnega finančnega okvira;

35.  glede na izjemne tokove migrantov in beguncev je sklenil večino povečanja nameniti AMIF; v zvezi s tem odločno podpira drugi sveženj v višini 780 milijonov EUR za premestitev 120 000 oseb; je sklenil potrebna sredstva vključiti v svojo različico proračuna in prvi sveženj za premestitev uskladiti z drugim, tako da je dodal 20 milijonov EUR za transportne stroške (500 EUR na migranta za Italijo in Grčijo); odobri dodatno povečanje v višini 79 milijonov EUR za splošne okrepitve AMIF; poudarja, da je treba zagotoviti tudi zadostno financiranje AMIF v prihodnjih letih; spominja, da točka 17 Medinstitucionalnega sporazuma omogoča povečanje predvidenega zneska za celotno programsko obdobje za več kot 10 %, če nastopijo nove objektivne dolgoročne okoliščine;

36.  ugotavlja, da so takšni ukrepi šele prvi korak k popolnemu spoštovanju načela solidarnosti, na katerem temelji Unija; poziva Komisijo in Svet, naj v celoti uresničita načrte, predlagane v zgoraj navedenem sporočilu Komisije z dne 23. septembra 2015, in jasno pokažeta, da sta zavezana spoštovanju človekovih pravic, kot je zapisano v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah; poudarja, da je ustrezno financiranje operacij vračanja v skladu z omenjeno listino in načelom nevračanja zelo pomembno za učinkovito izvajanje politike vračanja, ki preprečuje in zmanjšuje nedovoljeno migracijo; poudarja, da je treba beguncem nuditi podporo v bližini njihove domovine in poenostaviti azilne postopke v državah članicah;

37.  sklene povečati sredstva za agencije, ki opravljajo naloge v zvezi z migracijo, za skupaj 26 milijonov EUR, pri čemer bo Evropski azilni podporni urad (EASO) prejel največ, in sicer 12 milijonov EUR več kot v predlogu proračuna; opominja, da ima ta agencija osrednjo usklajevalno vlogo pri izvajanju začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite, prizadete države članice pa jo vse pogosteje prosijo za pomoč;

38.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 23. septembra 2015 in ustrezne ukrepe, ki se odražajo v dopolnilnem pismu št. 2/2016, in sicer 600 milijonov EUR dodatnih nujnih finančnih sredstev za najbolj prizadete države članice; je zadovoljen, da je Komisija prevzela vodilno vlogo na tem področju in s tem potrdila pristop, ki ga je Parlament sprejel v svoji obravnavi; je pripravljen med spravnim postopkom razmisliti o nadaljnjih okrepitvah;

39.  obžaluje, da je Svet zmanjšal sredstva za prevzem obveznosti za 25,1 milijona EUR in sredstva za plačila za 33,6 milijona EUR v primerjavi s predlogom proračuna; meni, da ti rezi ogrožajo ustrezno izvajanje programov in ukrepov v razdelku 3; v zvezi s tem spominja, da se nekateri rezi sicer ne zdijo hujši, vendar je treba upoštevati razmeroma majhen obseg številnih pomembnih in koristnih programov, ki so zaradi tega še zlasti dovzetni za zmanjšanje; zato sklene obnoviti raven iz predloga proračuna;

40.  poleg tega meni, da je treba zaradi pomembne vloge pri podpiranju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki predstavljajo ključne evropske vrednote, za skupaj 10,5 milijona EUR glede na predlog proračuna povečati sredstva za podprograme na področju medijev in kulture, vključno z multimedijskimi ukrepi, ter jamstveni instrument za kulturni in ustvarjalni sektor (CCSGF), ki je načrtovan za leto 2016 in ki naj bi obravnaval ključno vprašanje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja ter organizacije v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;

41.  meni, da je prednostna naloga tudi povečanje sredstev za program Evropa za državljane za 1,5 milijona EUR in prilagoditev nomenklature tega programa, tako da se posebna proračunska vrstica nameni izvajanju evropskih državljanskih pobud;

42.  ugotavlja, da njegova različica proračuna (vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi) presega zgornjo mejo razdelka 3 za 1 055,1 milijona EUR v obveznostih, pri čemer gre za povečanje za 931,1 milijona EUR glede na predlog proračuna, plačila pa se povečajo za 586,5 milijona EUR; zato predlaga uporabo vseh razpoložljivih sredstev v večletnem finančnem okviru za financiranje svežnja okrepitev, povezanih z migracijo;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

43.  poudarja, da je Svet med vsemi razdelki najbolj zmanjšal prav razdelek 4, in sicer tako obveznosti (–163,4 milijona EUR) kot plačila (–450,4 milijona EUR); je presenečen, da so med najbolj prizadetimi evropski instrument sosedstva (zlasti revščina in varnost v državah Sredozemlja), instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (vključno s tematskim ciljem glede migracij in azila) in instrument za predpristopno pomoč (čeprav države kandidatke gostijo znatno število beguncev ali so na večjih migracijskih poteh); poudarja, da ta pristop jasno nasprotuje izjavam Sveta in Evropskega sveta o migracijah, begunski krizi ter sodelovanju z državami izvora in tranzita;

44.  ob upoštevanju navedenega sklene obnoviti raven sredstev iz predloga proračuna; ugotavlja, da stanje plačil v razdelku 4 ostaja posebej skrb zbujajoče zaradi podaljšanja znatnega zaostanka pri neplačanih računih in umetne preložitve pogodbenih obveznosti, s katero naj bi se soočili s stalnim primanjkljajem pri plačilih v proračunu; zato potrjuje, da je povečanje plačil, ki ga predlaga Komisija, zgolj potrebno, čeprav je migracijska in begunska kriza brez primere medtem postala dodaten izziv za zunanje delovanje Unije;

45.  dopolni sveženj dopolnitev o migracijski in begunski krizi s sprejetjem namenskega povečanja obveznosti, in sicer predvsem za evropski instrument sosedstva (+178,1 milijona EUR), pa tudi instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (+26,6 milijona EUR), humanitarno pomoč (+26 milijonov EUR), instrument za predpristopno pomoč (+11,2 milijona EUR), instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (+12,6 milijona EUR) ter evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (+1 milijon EUR); čeprav podpira prilagoditev prednostnih nalog teh programov, če je to potrebno za soočanje z najhujšimi izzivi, poudarja, da to ne sme voditi k zanemarjanju prvotnih ciljev iz ustreznih pravnih podlag, saj bi s tem tvegali destabilizacijo evropske soseščine oziroma drugih zadevnih regij; znova poudarja, da je treba sprejeti celovit in na človekovih pravicah utemeljen pristop, ki bo migracijo povezoval z razvojem in bo zagotavljal vključevanje zakonitih migrantov, prosilcev za azil in beguncev; poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje in povečati obveznosti do držav izvora in tranzita, da se bo mogoče učinkovito soočiti z migracijsko krizo, še zlasti pa zadostiti zdravstvenim in izobraževalnim potrebam razseljenih oseb v tretjih državah; zato meni, da so tovrstne okrepitve nujno potrebne za financiranje dodatnih pobud, ki presegajo začetne cilje posameznih pravnih podlag;

46.  ugotavlja, da sta bila skrbniška sklada Evropske unije za odziv na krizo v Siriji in za nujno pomoč pri stabilizaciji razmer in odpravi temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in razseljevanja v Afriki ustanovljena zato, ker proračun Unije ne ponuja dovolj potrebne prilagodljivosti in finančnih sredstev za hitro in celovito odzivanje na krizo; poudarja, da je treba pri pregledu oziroma reviziji večletnega finančnega okvira poiskati bolj celostno rešitev, da bo humanitarna in razvojna pomoč iz proračuna Unije učinkovitejša in bolj razpoložljiva ter da jo bo mogoče uspešno združevati s sredstvi Evropskega razvojnega sklada in bilateralno pomočjo držav članic; poziva, da se dodatna proračunska sredstva za programe v razdelku 4 uporabijo zlasti za financiranje obeh skrbniških skladov, pa tudi takojšnjo pomoč prek UNHCR in svetovnega programa za hrano; poziva posamezne države članice, naj uresničijo obljube in brez nadaljnjega odlašanja zagotovijo dodatna sredstva, da bodo dopolnile prispevek Unije za skrbniška sklada in pokrile primanjkljaj pri financiranju agencij OZN; ugotavlja, da priprava projektov, ki bi se lahko financirali iz skrbniških skladov, dodatno slabi argumente Sveta glede domnevno nezadostne sposobnosti črpanja v razdelku 4;

47.  povečuje proračunsko vrstico za podporo mirovnemu procesu ter finančno pomoč Palestini in Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) za 40 milijonov EUR; ugotavlja, da ima UNRWA učinkovito vlogo pri podpiranju vse večjega števila palestinskih beguncev, na katere neposredno vpliva sirska kriza, kar pomeni dodatno obremenitev za to agencijo; je zaskrbljen zaradi vrzeli v financiranju, s katerimi se sooča UNRWA, in poziva, da se dodatna sredstva nakažejo v njen splošni sklad za podporo osnovnim storitvam na področjih izobraževanja, sociale in zdravstva;

48.  spominja, da bo mogoče dolgoročne škodljive posledice humanitarne krize omiliti samo, če se bodo lahko prizadeti otroci še naprej izobraževali; zato povečuje sredstva za izobraževanje v proračunu za humanitarno pomoč, tako da bo njihov delež namesto 1 % znašal 3 %, s ciljem, da bi do leta 2019 dosegel 4 %;

49.  odobri simbolično povečanje proračuna za skupno zunanjo in varnostno politiko, da bi podprli morebitne pobude, s katerimi bi migracije postale specifičen sestavni del civilnih misij skupne varnostne in obrambne politike, ob tem pa v celoti podpira vojaško misijo EUNAVFOR MED, namenjeno boju proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi;

50.  ceni, da ESZD trenutno razmišlja o prihodnji vlogi posebnih predstavnikov EU in njihovem razmerju s to službo; meni, da bi smeli morebitne spremembe v proračunski vrstici za posebne predstavnike EU uvesti šele, ko bo ta proces končan;

51.  meni, da je treba povečati proračunska sredstva v vrstici turške skupnosti na Cipru (+2 milijona EUR), kar bo odločilno prispevalo k nadaljevanju in okrepitvi misije ciprskega odbora za pogrešane osebe ter podprlo tehnični odbor za kulturno dediščino, ki ga sestavljata obe skupnosti, s tem pa spodbudilo zaupanje in spravo med skupnostma;

52.  poudarja, da bo za izvajanje sporazuma o olajševanju trgovine, sklenjenega na 9. ministrski konferenci STO, potrebna večja finančna pomoč za najmanj razvite države in države v razvoju; poudarja, da so potrebna usklajena prizadevanja med Komisijo in državami članicami v zvezi z mednarodnimi finančnimi institucijami, da bi se izognili zmanjšanju sredstev za pomoč za trgovino in mnogostranske pobude ter nepravilnostim pri sodelovanju z nekaterimi partnerji, kar bi lahko vodilo k manj učinkoviti porabi, ter zagotovili, da sporazum o olajševanju trgovine koristi razvoju;

53.  namerava – vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi – v celoti izkoristiti razliko do zgornje meje obveznosti v razdelku 4 v višini 261,3 milijona EUR, ki je na voljo v predlogu proračuna, in da je v tej fazi ne bo presegel; povečuje tudi plačila za 132,5 milijona EUR; z zanimanjem pričakuje ploden spravni postopek na podlagi teh dopolnitev in ob upoštevanju dopolnilnega pisma št. 2/2016; vendar poudarja, da bo morda ta zgornja meja nezadostna, glede na to, da je bila določena precej pred odločilnimi dogodki v Ukrajini, Siriji, Tuniziji in nasploh v sosednjih državah, na Bližnjem vzhodu in v Afriki; zato poziva k uporabi celotne rezerve za nujno pomoč in je pripravljen na morebitno dodatno uporabo določb za prilagodljivost iz večletnega finančnega okvira, da se uredijo zunanje razsežnosti migracijske in begunske krize;

Razdelek 5 – uprava; drugi razdelki – odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim

54.  ugotavlja, da rezi Sveta v tem razdelku znašajo 31,2 milijona EUR, od tega 19,3 milijona EUR zadeva upravni proračun Komisije, zlasti njene stavbe, opremo in predvsem zaposlene, kar je posledica povišanja standardnega pavšalnega odbitka na 4,3 %; meni, da različica proračuna, ki jo je predložil Svet, ni upravičena, in spominja, da so po stalnem omejevanju v zadnjih letih predlagani upravni odhodki Komisije za leto 2016 skladni s pričakovano stopnjo inflacije, torej realno stabilni, in da Komisija še naprej zmanjšuje število zaposlenih;

55.  meni še, da so ti rezi samovoljni, saj so bili ti odhodki, ki večinoma temeljijo na pogodbenih obveznostih, predvidljivi, Komisija pa je poročala tudi o zelo visoki stopnji izvrševanja; ugotavlja zlasti, da je zasedenost delovnih mest v kadrovskem načrtu Komisije 1. aprila 2015 dosegla rekordno visoko raven, saj je bilo dejansko zasedenih 97,8 % delovnih mest; poleg tega obžaluje, da je Svet v drugih razdelkih zmanjšal odhodke za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim za skupaj 28 milijonov EUR, čeprav so ti odhodki ključni za uspešnost programov na različnih političnih področjih Unije;

56.  zaradi tega sklene obnoviti predlog proračuna v vseh vrsticah za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim na političnih področjih in v vseh vrsticah razdelka 5, ki jih je zmanjšal Svet, pa tudi odobriti omejeno število manjših okrepitev;

57.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo skupni proračun nadzornega odbora OLAF in njegovega sekretariata naveden v ločeni vrstici proračuna OLAF za leto 2016;

Agencije

58.  v splošnem podpira ocene Komisije glede proračunskih potreb agencij; ugotavlja, da je Komisija že občutno zmanjšala začetne zahteve večine agencij;

59.  zato meni, da bi dodatno zmanjšanje, ki ga predlaga Svet, ogrozilo dobro delovanje agencij ter bi jim preprečilo opravljanje nalog, ki jim jih je naložil zakonodajni organ;

60.  sklene v okviru skupnega svežnja o migracijah povišati sredstva za glavne agencije, ki delujejo na tem področju – Evropski azilni podporni urad, Frontex, Europol, Eurojust, eu.LISA, Cepol in Agencijo za temeljne pravice – za skupaj 26 milijonov EUR, saj so te agencije ključne za učinkovito spoprijemanje s hudim problemom migracijskih tokov; pozdravlja dodatna sredstva in dodatnih 120 delovnih mest v kadrovskih načrtih agencij v spremembi proračuna št. 7/2015 in pričakuje, da bo ta odločitev vplivala tudi na proračun za leto 2016 in na proračune za prihodnja leta; opozarja na hitro zaostrovanje kriznih razmer in ogromen porast migracijskih tokov; poziva Komisijo, naj pred proračunskim spravnim postopkom posreduje najnovejše in združene podatke o potrebah agencij; poziva jo, naj predlaga srednje- in dolgoročno strategijo za ukrepe agencij na področju pravosodja in notranjih zadev: cilji, misije, usklajevanje, razvoj kritičnih točk („hot spots“) in finančni viri;

61.  poleg tega sklene, da bo v proračunu za leto 2016 povečal sredstva treh agencij za finančni nadzor, in sicer zaradi novih nalog in povečanega obsega dela; poziva Komisijo, naj do leta 2017 pripravi predlog financiranja s pristojbinami, ki bo v celoti nadomestilo prispevke držav članic in tako zagotovilo neodvisnost evropskih organov od nacionalnih organov, ki so njihovi člani;

62.  prav tako sklene povečati sredstva za Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev, Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, da bi razpoložljivi denar bolje uskladili z nalogami agencij;

63.  vendar ne more sprejeti pristopa Komisije in Sveta do zaposlovanja v agencijah, zato je spremenil znatno število kadrovskih načrtov; ponovno poudarja, da bi morala vsaka agencija število delovnih mest zmanjšati za 5 % v petih letih, kot je bilo dogovorjeno v Medinstitucionalnem sporazumu, vendar je treba nova delovna mesta, ki so potrebna za opravljanje dodatnih nalog zaradi novih političnih razmer in nove zakonodaje od leta 2013, pospremiti z dodatnimi sredstvi, poleg tega pa ne bi smela biti upoštevana pri kadrovskih rezih v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom;

64.  zato znova izraža nasprotovanje zamisli o rezervi za prerazporeditve med agencijami, potrjuje pa pripravljenost za sprostitev delovnih mest s povečevanjem učinkovitosti med agencijami na račun boljšega upravnega sodelovanja ali celo združevanja, če je to ustrezno, pa tudi združevanja nekaterih funkcij s Komisijo ali drugimi agencijami;

65.  znova poudarja, da delovna mesta, ki jih financira industrija, ne vplivajo na proračun Unije, zato se zahteva za kadrovske reze nanje ne bi smela nanašati; opozarja, da bi morale imeti agencije pravico, da nihajočo delovno obremenitev uravnavajo tako, da nekatera razpoložljiva delovna mesta pustijo nezasedena;

66.  zato spreminja številne kadrovske načrte agencij v skladu s prednostnimi nalogami, opisanimi zgoraj, da bi zaposlovanje prilagodil dodatnim nalogam, načrte bolje uskladil z dejanskim 5-odstotnim zmanjšanjem v petih letih in drugače obravnaval delovna mesta, ki se financirajo iz pristojbin; spominja, da je bilo 5-odstotno zmanjšanje v petih letih uvedeno zato, da bi zmanjšali stroške uprave; v zvezi s tem poudarja, da dodatna delovna mesta v kadrovskem načrtu nimajo nujno finančnih posledic za proračun Unije, saj jih agencije zapolnijo glede na potrebe, torej vsa mesta v kadrovskih načrtih niso vedno zapolnjena;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

67.  na podlagi temeljite analize predloženih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov – pri tem je bil upoštevan uspeh projektov in ukrepov, ki se že izvajajo, izključene so bile pobude, ki so že krite z obstoječimi pravnimi podlagami, prav tako pa je bila v celoti upoštevana ocena izvedljivosti projektov, ki jo je pripravila Komisija – sklene sprejeti kompromisni sveženj omejenega števila pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pri tem pa upoštevati tudi razpoložljive razlike do zgornje meje;

Plačila

68.  znova opozarja na pomen skupnega načrta plačil za leti 2015–2016, o katerem so se še pred proračunskim postopkom dogovorili Parlament, Svet in Komisija in ki je v skladu z zavezo teh treh institucij, da bodo zmanjšale zaostanek pri neporavnanih zahtevkih za izplačilo; je seznanjen, da so se te tri institucije dogovorile, da bodo tesno sodelovale in v proračunu za leto 2016 odobrile znesek plačil, ki bo omogočil izpolnitev tega cilja, in da je Komisija v skladu s tem izračunala potrebno raven plačil; meni, da bi si bilo treba poleg ukrepov za obvladovanje nevzdržnega zaostanka prizadevati za bolj plodovito izmenjavo mnenj ter izboljšati sodelovanje med Svetom na eni ter Parlamentom in Komisijo na drugi strani; opozarja, da morajo biti v skladu s členom 310 PDEU prihodki in odhodki, prikazani v proračunu Unije, uravnoteženi;

69.  obžaluje, da se je Svet kljub zmernemu povišanju in znatnim razlikam do zgornje meje, ki jih je predlagala Komisija, odločil zmanjšati plačila za 1,4 milijarde EUR, kar bo vplivalo tako na vrstice za zaključek programov kot na programe, ki bodo dosegli polno hitrost, s čimer bo ogrožena postopna odprava nenormalnega zaostanka; spominja, da pri programih, ki se upravljajo neposredno, pomanjkanje plačil ne povzroča zgolj zaostanka, temveč tudi umetne zamude pri izvajanju, na primer odložitev javnih naročil in podpisovanja novih pogodb;

70.  sklene obnoviti predlog proračuna za plačila v vseh vrsticah, ki jih je zmanjšal Svet, ob domnevi, da zneski plačil, ki jih je v predlogu proračuna predlagala Komisija, zadostujejo za izpolnitev ciljev iz načrta plačil;

71.  ustrezno povečuje plačila v vseh vrsticah, v katerih so bile spremenjene obveznosti, ob upoštevanju področij, kjer je izplačevanje hitro ali so zelo nujna, kot so Erasmus+, oba programa za premestitev, UNRWA in humanitarna pomoč; dodatno povečuje plačila za 1 milijardo EUR, da bi s svežimi sredstvi v celoti krili vnaprejšnja plačila za Grčijo; glede na minulo izvrševanje je sklenil povečati tudi plačila za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji;

Drugi oddelki

Oddelek I – Evropski parlament

72.  spominja, da načrt prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2016 znaša 1 823 648 600 EUR, kar v primerjavi s proračunom za leto 2015 predstavlja povečanje za 1,6 %; poleg tega spominja, da je bilo 15 milijonov EUR rezerviranih za nujne naložbe v varnost in kibernetsko varnost, s čimer skupni proračun za leto 2016 znaša 1 838 648 600 EUR;

73.  poudarja, da je bila 15. junija 2015, po sprejetju načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2016, ustanovljena nova politična skupina in da so zaradi teh sprememb v organizaciji Parlamenta potrebna dodatna proračunska sredstva, s katerimi bi zagotovili enako obravnavo vseh političnih skupin;

74.  to povečanje v celoti nadomešča z zmanjšanjem sredstev v proračunskih vrsticah za varnostno rezervo, splošno nadomestilo za poslance, strokovno izpopolnjevanje, opremo prostorov, porabo energije, računalništvo in telekomunikacije – naložbe v projekte ter pohištvo;

75.  je seznanjen s sklepi predsedstva z dne 7. septembra 2015 v zvezi s parlamentarno obravnavo proračuna za leto 2016, v katerih se predlaga prenos njegovih nedavnih sklepov in tehničnih prilagoditev v proračun; odobri te omejene tehnične spremembe, ki jih predlaga predsedstvo in ki vključujejo proračunsko nevtralne prilagoditve sredstev in kadrovskega načrta ter posodobitve nekaterih vidikov proračunske nomenklature;

76.  zato ohranja nespremenjen skupni proračun za leto 2016, kot je bil sprejet na plenarnem zasedanju 29. aprila 2015 in znaša 1 838 648 600 EUR;

77.  poudarja, da dejavnosti političnih skupin niso upravno delo; potrjuje, da se zato vse zaposlene v političnih skupinah izvzame iz cilja 5-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih v skladu s sklepi, ki jih je sprejel za proračunski leti 2014(12) in 2015(13) ter načrt prihodkov in odhodkov za leto 2016(14);

78.  spominja, da za politične skupine od leta 2012 velja zamrznitev števila zaposlenih, njihove potrebe pa so bile v prejšnjih dveh proračunskih letih le delno pokrite;

79.  ponovno se zavezuj, da bo izvedel točko 27 Medinstitucionalnega sporazuma in zmanjšal število osebja za 1 %;

80.  poudarja, da morata Parlament in Svet, če želita ustvariti dolgoročne prihranke v proračunu Unije, obravnavati načrt za enoten sedež, kot je v več resolucijah zahtevala velika večina v tem Parlamentu;

Spremembe kadrovskega načrta

81.  zmanjšuje kadrovski načrt svojega generalnega sekretariata za leto 2016 za 57 delovnih mest (cilj 1-odstotnega zmanjšanja osebja), kot sledi: stalna delovna mesta – 4 AD14, 13 AD13, 2 AD12, 1 AD9, 2 AD8, 1 AD5, 2 AST11, 1 AST10, 3 AST9, 8 AST8, 7 AST7, 4 AST6, 3 AST5, 2 AST4, 1 AST3, 1 AST1 ter 2 začasni delovni mesti AST4; spominja, da je bil proračunski vpliv tega ukrepa že upoštevan v načrtu prihodkov in odhodkov;

82.  v skladu z novimi kadrovskimi predpisi preoblikuje 80 stalnih delovnih mest AST (25 AST11, 10 AST10, 5 AST8, 15 AST7, 5 AST6, 5 AST5, 5 AST4, 5 AST3 in 5 AST2) v 80 delovnih mest AST/SC1;

83.  opravi naslednje tehnične popravke: izbriše tri delovna mesta AST7 in tri mesta AST6 ter doda šest mest AST5 in izbriše opombo št. 1 h kadrovskemu načrtu, glede na to, da se ustrezni postopek nedavno ni uporabljal;

84.  odobri 43 novih začasnih delovnih mest (2 AD7, 19 AD5, 5 AST5, 5 AST3 in 12 AST1) ter nadgradnjo enega začasnega delovnega mesta AD10 v AD14 za dodatne potrebe, povezane z ustanovitvijo nove politične skupine;

5-odstotno zmanjšanje osebja

85.  spominja, da Parlament že tretje leto zapored uresničuje cilj 5-odstotnega zmanjšanja osebja ob ustreznem upoštevanju črke in duha Medinstitucionalnega sporazuma; poudarja, da je bilo v ta namen od leta 2014 iz njegovega kadrovskega načrta odstranjenih 171 stalnih delovnih mest(15); poudarja, da bi bilo treba za izpolnitev cilja 5-odstotnega zmanjšanja osebja v celoti do leta 2018 opraviti še dve letni zmanjšanji za 57 delovnih mest(16);

86.  poudarja, da je v skladu s točko 27 Medinstitucionalnega sporazuma 5-odstotno zmanjšanje izravnava števila zaposlenih zaradi podaljšanja delovnega časa s 37,5 na 40 ur tedensko, v primerjavi s kadrovskim načrtom z dne 1. januarja 2013; meni, da mora to zmanjšanje veljati za stalno delovno obremenitev in da morajo biti zaradi tega nove pristojnosti in misije izvzete iz tega izračuna;

87.  ugotavlja, da je Parlament v skladu s krepitvijo svojih posebnih pristojnosti in z novimi nalogami opravil pomembne strukturne spremembe, kot so procesi internalizacije, za katere je bilo osebje v največji možni meri zagotovljeno z notranjimi prerazporeditvami, nova delovna mesta pa so bila ustvarjena samo, če je to bilo nujno potrebno; je sklenil, da ta dodatna delovna mesta pri 5-odstotnem zmanjševanju števila zaposlenih ne bodo upoštevana;

88.  poziva Komisijo, naj pri spremljanju, kako Parlament uresničuje cilj zmanjšanja osebja, upošteva dodatne dejavnike, kot so stalna delovna obremenitev, izvzetje političnih skupin, internalizacija, izravnana z zmanjšanjem v proračunskih vrsticah za zunanje storitve, ter nove posebne pristojnosti in naloge;

89.  poudarja, da 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih ne bi smelo ogrožati pravilnega delovanja Parlamenta in njegovega izvajanja glavnih pooblastil, poleg tega pa ne bi smelo spremeniti njegove zakonodajne odličnosti ali kakovosti delovnih razmer za poslance in osebje;

90.  spominja, da noben sporazum Parlamentu in Svetu ne more odvzeti njune suverene pravice do ocenjevanja ali njunega pooblastila za vsakoletno odločanje o vsebini proračuna;

Druge zadeve, povezane z osebjem

91.  opozarja, da bi bilo treba potrebe po novih delovnih mestih v sekretariatu zapolniti z notranjimi prerazporeditvami, razen če se ustrezno utemelji in dokaže, da je zaposlovanje novih ljudi potrebno;

92.  opozarja, da reorganizacija parlamentarnega dela ali postopkov ne bi smela poslabšati delovnih razmer in socialnih pravic zaposlenih, ne glede na njihov položaj;

93.  znova poudarja, da je potrebno novo ravnotežje med akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in lokalnimi pomočniki, da bo mogoče poslancem pri izvajanju parlamentarnih dejavnosti ponuditi primerno podporo; je seznanjen, da je generalni sekretar za uresničitev tega cilja predsedstvu posredoval predlog; je seznanjen z dogovorom, doseženim v predsedstvu, ki v bistvenem ustreza zahtevi Evropskega parlamenta iz zgoraj navedene resolucije z dne 29. aprila 2015 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta; pozdravlja odločitev o takojšnjem izvajanju tega dogovora;

94.  se znova zavezuje, da bo podpiral večjezičnost v parlamentarnem delu z visokimi standardi tolmačenja in prevajanja; prosi generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun predstavi rezultate analize in ocene, ki ju je začel, ker ni bil dosežen dogovor o novih pogojih dela za tolmače (spomladi 2015); pričakuje, da bo generalni sekretar uporabil vso potrebno prožnost, da bi zagotovil visoko kakovost storitev tolmačenja in prevajanja za poslance;

95.  prosi generalnega sekretarja, naj predloži podroben pregled vseh delovnih mest v Parlamentu v letih 2014–2016, vključno z razčlenitvijo po službah, razredih in vrstah pogodb;

Nepremičninska politika

96.  spominja, da bi bilo treba Odbor za proračun redno obveščati o novostih v nepremičninski politiki Parlamenta in ga za mnenje zaprositi pravočasno, torej preden začnejo veljati pogodbe za nepremičninske projekte, ki imajo finančne posledice; potrjuje, da se bodo pozorno preverile finančne posledice vseh nepremičninskih projektov;

97.  je prepričan, da bi bilo treba odločitve, povezane z gradbenimi projekti, sprejemati v preglednem postopku odločanja;

98.  ponovno poziva, da se Odboru za proračun nova srednjeročna strategija za nepremičninsko politiko predstavi čim prej oziroma najpozneje v začetku leta 2016, torej pravočasno za pripravo načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2017; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun čim prej, še pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2016, predstavi morebitno dolgoročno strategijo do leta 2025;

99.  ugotavlja, da od leta 2014 niso bila predvidena sredstva za gradnjo stavbe Konrad Adenauer (KAD) v Luksemburgu; spominja, da je načrt prihodkov in odhodkov za leto 2016 vseboval zgolj sredstva za dela in storitve, ki jih bo neposredno plačal Parlament, in sicer predvsem za projektno vodenje, tehnično strokovno znanje in svetovanje; vabi generalnega sekretarja, naj pred koncem tega leta oceni, koliko sredstev v proračunu za leto 2015 ne bo porabljenih, in jih nameni projektu KAD, in sicer z zahtevo za prerazporeditev ob koncu leta 2015, da bi se v čim večji meri izognili plačilu obresti v zvezi s stavbami;

Stroški poslancev

100.  znova poziva k večji preglednosti glede nadomestila splošnih stroškov za poslance; poziva predsedstvo Parlamenta, naj oblikuje natančnejša pravila o odgovornosti za odhodke, ki jih je dovoljeno kriti s tem nadomestilom, ne da bi zaradi tega nastali dodatni stroški za Parlament;

101.  zahteva oceno rezultatov prostovoljnega pristopa, ki ga je izbrala skupna delovna skupina za omejevanje letalskih potovanj poslancev in zaposlenih v poslovnem razredu, pa tudi mogočih načinov za pridobitev ugodnejših cen vozovnic, da bi se zmanjšali potni stroški poslancev in zaposlenih;

Oddelek IV – Sodišče

102.  obžaluje, da je Komisija kljub naraščanju obsega sodnih dejavnosti in načrtovani reformi Splošnega sodišča zmanjšala število delovnih mest za 20, zaradi česar bi utegnila nastati ozka grla, delovanje sodišča in hitrost sodnih postopkov pa bi utegnila biti ogrožena; zato sklene obnoviti 20 delovnih mest, ki jih je Sodišče sprva zahtevalo;

103.  obžaluje, da je Svet standardni pavšalni odbitek, ki se uporablja za sredstva za prejemke zaposlenih, povečal z 2,5 % na 3,2 %, kar ustreza zmanjšanju za 1,55 milijona EUR in je v nasprotju z izjemno visoko zasedenostjo delovnih mest na Sodišču (98 % ob koncu leta 2014) in visoko stopnjo izvrševanja proračuna (99 % v letu 2014); zato standardni pavšalni odbitek vrača na raven iz predloga proračuna in tako odpravlja povezano zmanjšanje sredstev, da se bo lahko Sodišče ustrezno spoprijelo z znatnim povečanjem števila zadev in v celoti izkoristilo delovna mesta, ki so mu bila odobrena;

104.  prav tako obnavlja sedem delovnih mest, ki jih je sprva zahtevalo Sodišče, da bi izpolnilo dvojni cilj: okrepilo oddelek za varnost, da bo lahko bolje ščitil zaposlene, obiskovalce in dokumente, ter izvedlo novi člen 105 poslovnika Splošnega sodišča, ki zahteva vzpostavitev sistema z visoko ravnjo varnosti, kar bo udeleženim stranem v določenih primerih omogočalo predložitev informacij in gradiva, ki se nanaša na varnost Unije ali držav članic oziroma na njihove mednarodne odnose;

105.  v zvezi s tem poudarja, da so potrebna sredstva za varnost in nadzor stavb Sodišča, zato odpravlja reze, ki jih je na tem področju predlagal Svet, in znova uvaja znesek iz predloga proračuna;

106.  odpravlja rezervo za službena potovanja in jo nadomešča z novo, ki se bo sprostila, ko bo Sodišče objavilo informacije o zunanjih dejavnostih sodnikov, kot je Parlament zahteval v resoluciji o razrešnici za Sodišče za leto 2013(17);

Oddelek V – Računsko sodišče

107.  popravlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 2,76 %, da bo lahko Računsko sodišče zadostilo svojim kadrovskim potrebam;

108.  obnavlja zneske v vseh vrsticah, ki jih je zmanjšal Svet, da bo lahko Računsko sodišče izvedlo svoj delovni program in pripravilo načrtovana revizijska poročila;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

109.  popravlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 4,5 %, da bo lahko odbor zadostil svojim potrebam in se soočil z nadaljnjim zmanjšanjem števila zaposlenih v skladu s sporazumom o sodelovanju med Parlamentom in odborom;

110.  obnavlja predlog proračuna v zvezi s potnimi stroški in dnevnicami;

Oddelek VII – Odbor regij

111.  po eni strani zmanjšuje prejemke in nadomestila za znesek, ki ustreza 66 nadgradnjam in štirim dodatnim delovnim mestom, ki še niso vključena v predlog proračuna, da bi upošteval prerazporeditev teh delovnih mest v Parlament;

112.  po drugi strani povečuje številne vrstice (prevodi zunanjih izvajalcev, tretje osebe, komunikacija, stroški za reprezentanco, komunikacija političnih skupin, službene poti ter čiščenje in vzdrževanje) v skladu z načrtom prihodkov in odhodkov odbora, da bo lahko ta opravil svoje politično delo in izpolnil svoje obveznosti;

113.  odpravlja tudi reze Sveta v zvezi z varnostjo in nadzorom stavb odbora, da bi zagotovil zadostno financiranje varnostnih ukrepov v primeru povečane varnostne grožnje („rumena“) v letu 2016;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

114.  z obžalovanjem ugotavlja, da je Svet proračun varuhinje zmanjšal za 135 000 EUR; poudarja, da bi to zmanjšanje nesorazmerno obremenilo zelo omejen proračun varuhinje in da bi imelo velik vpliv na njeno sposobnost, da učinkovito služi državljanom Unije; zato obnavlja vse proračunske vrstice, ki jih je zmanjšal Svet, da bi varuhinja lahko izpolnila svoj mandat in zaveze;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

115.  z obžalovanjem ugotavlja, da je Svet proračun nadzornika za varstvo podatkov zmanjšal za 135 000 EUR; poudarja, da bi to zmanjšanje nesorazmerno obremenilo zelo omejen proračuna nadzornika in bi imelo velik vpliv na njegovo sposobnost, da učinkovito služi drugim institucijam Unije; zato obnavlja vse proračunske vrstice, ki jih je zmanjšal Svet, da bo lahko nadzornik izpolnil svoje obveznosti in zaveze;

Oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

116.  meni, da je treba zagotoviti ustrezno financiranje ESZD, da bi se lahko spoprijemali z izzivi, ki jih predstavlja geopolitična negotovost, in zagotovili vlogo Unije po vsem svetu; zato obnavlja predlog proračuna v vseh vrsticah in briše rezerve, ki jih je sprejel Svet in ki so povezane z nihanjem menjalnega tečaja eura;

o
o   o

117.  je prepričan, da lahko proračun Unije prispeva k učinkoviti obravnavi posledic, pa tudi temeljnih vzrokov kriz, s katerimi se Unija trenutno sooča; vendar meni, da bi se bilo treba z nepredvidenimi dogodki, ki prizadenejo vso Unijo, spoprijeti s skupnimi močmi in dodatnimi sredstvi na ravni Unije, ne pa s pomisleki o minulih obveznostih ali z vračanjem k utvari, da so mogoče izključno nacionalne rešitve; zato poudarja, da so bile določbe o prilagodljivosti sprejete zato, da bi bil mogoče skupno in hitro odzivanje, zato bi jih bilo treba uporabiti v celoti, da bi ublažili stroge omejitve zaradi zgornjih meja večletnega finančnega okvira;

118.  poudarja, da se je sedanji večletni finančni okvir začel šele pred dvema letoma, a je morala Komisija že dvakrat zahtevati uporabo instrumenta prilagodljivosti, pa tudi uporabo varnostne rezerve za kritje nujnih in nepredvidenih potreb, ki jih ni bilo mogoče financirati znotraj obstoječih zgornjih meja; opaža tudi, da je bila skupna razlika za obveznosti v letu 2015 – prvem letu njenega delovanja – takoj uporabljena v celoti, sredstva dveh pomembnih programov Unije pa je bilo treba zmanjšati, da bi se omogočilo financiranje novih pobud; poudarja, da bo za več programov Unije od leta 2016 na voljo manj ali celo nič obveznosti zaradi izplačil sredstev v začetku programskega obdobja; zato se mu zdi očitno, da so zgornje meje večletnega finančnega okvira v številnih razdelkih prenizke in paralizirajo Unijo na področjih, kjer so potrebe največje, razpoložljivi mehanizmi prilagodljivosti večletnega finančnega okvira pa so bili v celoti že izkoriščeni; meni, da takšen razvoj dogodkov upravičuje temeljit vmesni pregled večletnega finančnega okvira; težko pričakuje ambiciozne predloge Komisije glede tega v letu 2016;

119.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s spremembami k predlogu splošnega proračuna posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 163, 23.6.2007, str. 17. (2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0061. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0172. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0263. (8) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31). (9) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2013 (UL L 255, 30.9.2015, str. 395). (10) Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470). (11) Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23). (12) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014 (Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0437). (13) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2014 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015 (Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0036). (14) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2016 (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0172). (15) –67 delovnih mest v letu 2014, –47 delovnih mest v letu 2015 ter –57 delovnih mest v letu 2016; (16) Od sprejetja politične odločitve o izključitvi političnih skupin iz tega izračuna se zmanjšanje uveljavlja za kadrovski načrt sekretariata (referenčno število delovnih mest (1 %): –57). (17) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek IV – Sodišče Evropske unije (UL L 255, 30.9.2015, str. 118).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 2015 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Protokola (št. 3) o Statutu Sodišča Evropske unije (09375/1/2015 – C8-0166/2015 – 2011/0901B(COD))

P8_TA(2015)0377 A8-0296/2015

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (09375/1/2015 – C8‑0166/2015),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(1) o zahtevi Sodišča, predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu (02074/2011),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 21. oktobra 2015, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v drugi obravnavi v skladu s členom 294(8)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 69 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za pravne zadeve (A8-0296/2015),

1.  sprejme stališče v drugi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, priloženo k tej resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Sodišču, Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v drugi obravnavi dne 28. oktobra 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU, Euratom) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Protokola št. 3 o statutu Sodišča Evropske unije

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/2422.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta

Po reformi bo Splošno sodišče sestavljeno iz dveh sodnikov na državo članico. Zato bi morale vlade držav članic v postopku imenovanja kandidatov za sodnike Splošnega sodišča v skladu s členom 254 PDEU čim bolj zagotoviti enako navzočnost žensk in moških, da se doseže enakost med ženskami in moškimi, kar je cilj Evropske unije v skladu s členom 3 PEU.

(1) Sprejeta besedila, 15.4.2014, P7_TA(2014)0358.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 2015 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1343/2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) (08806/1/2015 – C8-0260/2015 – 2014/0213(COD))

P8_TA(2015)0378 A8-0295/2015

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (08806/1/2015 – C8-0260/2015),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. oktobra 2014(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0457),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za ribištvo (A8-0295/2015),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  odobri izjavo, priloženo k tej resoluciji;

3.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

5.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta poskrbi za njegovo objavo, skupaj z zadevno izjavo Evropskega parlamenta, v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Evropskega parlamenta o odobritvi odstopanj za ribolov z uporabo vlečnih in zabodnih mrež v Črnem morju

„Evropski parlament izjavlja, da so določbe člena 15a, ki naj bi se vključile v Uredbo (EU) št. 1343/2011 in se nanašajo na odstopanja od prepovedi uporabe nekaterih ribolovnih orodij v obalnih vodah Črnega morja, izjema. Upoštevajo prevladujoče razmere v regiji, kjer so države članice uvedle ukrepe, da bi omogočile uporabo obravnavanega orodja v skladu z ustreznimi priporočili GFCM. Te informacije so bile Parlamentu že na voljo, preden je Komisija predložila svoj sedanji predlog. Zaradi navedenih razlogov Parlament v tem okviru sprejema dogovor, po katerem lahko zadevne države članice taka odstopanja odobrijo. Poudarja pa, da te določbe ne veljajo in se ne morejo uporabiti kot precedens za kateri koli prihodnji pravni akt.“

(1) UL C 12, 15.1.2015, str. 116. (2) Sprejeta besedila z dne 13.1.2015, P8_TA(2015)0005.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme (COM(2015)0177 – C8-0107/2015 – 2015/0093(COD))

P8_TA(2015)0379 A8-0305/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0177),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0107/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj, ki so jih v okviru Protokola (št. 2) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti vložili belgijska poslanska zbornica, španski parlament, nizozemska poslanska zbornica in avstrijski zvezni svet, kjer navajajo, da osnutek zakonodajnega akta ni skladen z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. septembra 2015(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. oktobra 2015(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0305/2015),

1.  zavrne predlog Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj umakne svoj predlog in predloži novega;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih (COM(2013)0894 – C7-0487/2013 – 2013/0435(COD))

P8_TA(2015)0380 A8-0046/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0894),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0487/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju stališč Sveta in Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2011 ob neuspehu spravnega postopka o novih živilih,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoske državne skupščine in francoskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. aprila 2014(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0046/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. oktobra 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/2283.)

(1) UL C 311, 12.9.2014, str. 73.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 28. oktobra 2015 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka in o spremembi Direktive 2003/35/ES (COM(2013)0920 – C7-0004/2014 – 2013/0443(COD))(1)

P8_TA(2015)0381 A8-0249/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 2 (2)  Sedmi okoljski akcijski program18 potrjuje dolgoročni cilj Unije za letalsko politiko, in sicer doseči ravni kakovosti zraka, ki nimajo večjih negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje ter ne ogrožajo zdravja ljudi in okolja, ter v ta namen poziva k popolni skladnosti z veljavno zakonodajo o kakovosti zraka Unije ter strateškimi cilji in ukrepi po letu 2020, okrepljenemu prizadevanju na področjih, kjer so prebivalstvo in ekosistemi izpostavljeni visokim ravnem onesnaževal zraka, ter okrepljenim sinergijam med zakonodajo o kakovosti zraka in političnimi cilji Unije, določenimi zlasti za podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost. (2)  Sedmi okoljski akcijski program18 potrjuje dolgoročni cilj Unije za letalsko politiko, in sicer doseči ravni kakovosti zraka, ki nimajo večjih negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje ter ne ogrožajo zdravja ljudi in okolja, ter v ta namen poziva k popolni skladnosti z veljavno zakonodajo o kakovosti zraka Unije ter strateškimi cilji in ukrepi po letu 2020, okrepljenemu prizadevanju na področjih, kjer so prebivalstvo in ekosistemi izpostavljeni visokim ravnem onesnaževal zraka, ter okrepljenim sinergijam med zakonodajo o kakovosti zraka in političnimi cilji Unije, določenimi zlasti za podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost. Skupna kmetijska politika za obdobje 2014–2020 državam članicam ponuja priložnost, da s posebnimi ukrepi prispevajo h kakovosti zraka. Prihodnja ocena bo prispevala k boljšemu razumevanju učinkov teh ukrepov. __________________ __________________ 18 Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“, COM(2012)0710, 29.11.2012. 18 Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“, COM(2012)0710, 29.11.2012. Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Države članice in Unija so podpisnice konvencije Minamata o živem srebru iz leta 2013, katere cilj je izboljšati zdravje ljudi in varstvo okolja z zmanjšanjem emisij živega srebra iz obstoječih in novih virov. Ta direktiva bi morala prispevati k zmanjšanju emisij živega srebra v Uniji, kot zahtevata sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 28. januarja 2005 o reviziji strategije Skupnosti za živo srebro in konvencija Minamata o živem srebru. Sprememba 4 Predlog direktive Uvodna izjava 6 (6)  Zato bi bilo treba pregledati režim nacionalnih zgornjih meja emisij, ki ga je vzpostavila Direktiva 2001/81/ES, da se ga uskladi z mednarodnimi obveznostmi Unije in držav članic. (6)  Zato bi bilo treba pregledati režim nacionalnih zgornjih meja emisij, ki ga je vzpostavila Direktiva 2001/81/ES, da se zagotovi izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Unije in držav članic. Sprememba 5 Predlog direktive Uvodna izjava 8 (8)   Ta direktiva bi morala tudi prispevati k doseganju ciljev glede kakovosti zraka, določenih v zakonodaji Unije, in ublažitvi posledic podnebnih sprememb z zmanjševanjem emisij kratkotrajnih onesnaževal v zraku, kakor tudi k izboljšanju kakovosti zraka na svetovni ravni. (8)   Ta direktiva bi morala na stroškovno učinkovit način prispevati tudi k doseganju ciljev glede kakovosti zraka, določenih v zakonodaji Unije, in ublažitvi posledic podnebnih sprememb z zmanjševanjem emisij kratkotrajnih onesnaževal v zraku ter ne le k izboljšanju kakovosti zraka na svetovni ravni; to naj bi dosegla z izboljšanjem sinergij s podnebno in energetsko politiko Unije ter z izognitvijo podvajanju obstoječe zakonodaje. Zlasti bi bilo treba direktivo uskladiti z ukrepi proti podnebnim spremembam, ki se oblikujejo na ravni Unije in mednarodni ravni, med drugim tudi z okvirom podnebne in energetske politike za leto 2030 ter celovitim in zavezujočim svetovnim sporazumom o podnebnih spremembah. Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 8 a (novo) (8a)  Ta direktiva bi morala prispevati tudi k zmanjšanju z zdravjem povezanih stroškov onesnaževanja zraka v Uniji in izboljšanju kakovosti življenja državljanov EU ter spodbujati prehod na zeleno gospodarstvo. Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 8 b (novo) (8b)  Za zmanjšanje emisij pomorskega prometa je treba zagotoviti popolno in pravočasno uveljavitev zgornjih meja, ki jih je določila Mednarodna pomorska organizacija, ter strogo izvrševanje Direktive 2012/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a. Potrebni so tudi dodatni ukrepi za nadzor nad ladijskimi emisijami. Ustrezno bi bilo, da bi Unija in države članice razmislile o določitvi novih območij nadzora nad emisijami in si v okviru Mednarodne pomorske organizacije še naprej prizadevale za dodatno zmanjšanje emisij. ______________ 1a Direktiva 2012/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede vsebnosti žvepla v gorivih za plovila (UL L 327, 27.11.2012, str. 1). Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 9 (9)   Države članice bi morale izpolnjevati obveznosti glede zmanjšanja emisij iz te direktive za leti 2020 in 2030. Da bi zagotovile dokazljiv napredek pri izpolnjevanju obveznosti za leto 2030, bi morale države članice leta 2025 izpolniti vmesne ravni emisij, določene na podlagi linearnega zmanjševanja emisij z ravni emisij za leto 2020 na ravni, ki jih določajo obveznosti glede zmanjševanja emisij za leto 2030, razen če bi to povzročilo nesorazmerne stroške. Če emisij za leto 2025 ni mogoče omejiti na tak način, bi morale države članice razloge za to pojasniti v svojih poročilih, ki jih pripravijo v skladu s to direktivo. (9)   Ta direktiva določa zavezujoče nacionalne obveznosti glede zmanjšanja emisij za leta 2020, 2025 in 2030, da bi omejili emisije onesnaževal zraka in na učinkovit način prispevali k cilju Unije doseči kakovost zraka, ki ne bo imela večjih negativnih vplivov na zdravje ljudi oziroma to ne bo ogroženo, ter da bi zmanjšali ravni usedlin onesnaževal, ki povzročajo zakisljevanje in evtrofikacijo, pod kritične obremenitve in ravni. Sprememba 9 Predlog direktive Uvodna izjava 11 (11)   Da bi spodbudili stroškovno učinkovito izpolnjevanje nacionalnih obveznosti glede zmanjšanja emisij in vmesnih ravni emisij, so države članice upravičene do upoštevanja zmanjšanj emisij iz mednarodnega pomorskega prometa, če so emisije iz tega sektorja manjše od ravni emisij, ki bi nastale zaradi skladnosti s pravnimi standardi Unije, vključno z omejitvami žvepla za goriva iz Direktive Sveta 1999/32/ES21. Države članice bi morale imeti tudi možnost skupnega izpolnjevanja svojih obveznosti in vmesnih ravni emisij glede metana (CH4) in uporabe Odločbe št.°406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta v ta namen22. Države članice bi lahko za namene preverjanja skladnosti s svojimi nacionalnimi zgornjimi mejami emisij, obveznostmi glede zmanjšanja emisij in vmesnimi ravnmi emisij prilagodile svoje nacionalne evidence emisij ob upoštevanju boljšega znanstvenega razumevanja in boljših metodologij glede emisij. Komisija lahko nasprotuje uporabi katerega koli od teh odstopanj s strani držav članic, če pogoji iz te direktive niso izpolnjeni. (11)   Da bi spodbudili stroškovno učinkovito izpolnjevanje nacionalnih obveznosti glede zmanjšanja emisij, bi morale države članice imeti tudi možnost skupnega izpolnjevanja svojih obveznosti glede metana (CH4) in uporabe Odločbe št.°406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta v ta namen22. Države članice bi lahko za namene preverjanja skladnosti s svojimi nacionalnimi zgornjimi mejami emisij, obveznostmi glede zmanjšanja emisij in ravnmi emisij prilagodile svoje nacionalne evidence emisij ob upoštevanju boljšega znanstvenega razumevanja in boljših metodologij glede emisij. Komisija lahko nasprotuje uporabi tega odstopanja s strani držav članic, če pogoji iz te direktive niso izpolnjeni. __________________ __________________ 21 Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS (UL L 121, 11.5.1999, str. 13). 22 Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136). 22 Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136). Sprememba 10 Predlog direktive Uvodna izjava 12 (12)  Države članice bi morale sprejeti in izvajati nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka, da bi izpolnile svoje obveznosti glede zmanjšanja emisij in vmesnih ravni emisij ter učinkovito prispevale k izpolnjevanju ciljev Unije glede kakovosti zraka. V ta namen bi morale države članice upoštevati potrebo po zmanjšanju emisij na območjih in v strnjenih naseljih, prizadetih zaradi previsoke koncentracije onesnaževal zraka in/ali tistih območjih, ki znatno prispevajo k onesnaženosti zraka na drugih območjih in v strnjenih naseljih, vključno s sosednjimi državami. Nacionalni programi nadzora nad onesnaževanjem zraka bi morali v ta namen prispevati k uspešnemu izvajanju načrtov za kakovost zraka, sprejetih v skladu s členom 23 Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta23. (12)  Države članice bi morale sprejeti in izvajati nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka, da bi izpolnile svoje obveznosti glede zmanjšanja emisij in učinkovito prispevale k izpolnjevanju ciljev Unije glede kakovosti zraka. V ta namen bi morale države članice upoštevati potrebo po zmanjšanju emisij na območjih in v strnjenih naseljih, prizadetih zaradi previsoke koncentracije onesnaževal zraka in/ali tistih območjih, ki znatno prispevajo k onesnaženosti zraka na drugih območjih in v strnjenih naseljih, vključno s sosednjimi državami. Nacionalni programi nadzora nad onesnaževanjem zraka bi morali v ta namen prispevati k uspešnemu izvajanju načrtov za kakovost zraka, sprejetih v skladu s členom 23 Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta23. __________________ __________________ 23 Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1). 23 Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1). Sprememba 11 Predlog direktive Uvodna izjava 13 (13)  Da bi zmanjšali emisije NH3 in PM2,5 iz največjih onesnaževalcev v zrak, bi morali nacionalni programi nadzora nad onesnaževanjem zraka vključevati ukrepe, ki se bodo uporabljali v kmetijskem sektorju. Države članice bi zaradi posebnih nacionalnih okoliščin morale imeti pravico do izvajanja ukrepov, ki v tej direktivi sicer niso določeni, imajo pa enakovredno raven okoljske uspešnosti. (13)  Da bi zmanjšali emisije NH3, CH4 in PM2,5 iz največjih onesnaževalcev v zrak, bi morali nacionalni programi nadzora nad onesnaževanjem zraka vključevati ukrepe, ki se bodo uporabljali v kmetijskem sektorju. Ti ukrepi bi morali biti stroškovno učinkoviti in temeljiti na specifičnih podatkih in informacijah, pri katerih se upoštevajo znanstveni napredek in pretekli ukrepi, ki so jih izvedle države članice. Koristno bi bilo tudi pripraviti smernice za izmenjavo na ravni Unije glede dobre prakse pri uporabi NH3 v kmetijstvu, da bi te emisije zmanjšali. Države članice bi zaradi posebnih nacionalnih okoliščin morale imeti pravico do izvajanja ukrepov, ki v tej direktivi sicer niso določeni, imajo pa enakovredno raven okoljske uspešnosti. Sprememba 12 Predlog direktive Uvodna izjava 13 a (novo) (13a)  Da bi zmanjšali emisije največjih onesnaževalcev, bi bilo treba v nacionalne programe nadzora nad onesnaževanjem zraka vključiti ukrepe, ki bi se uporabljali v vseh ustreznih sektorjih, vključno s kmetijstvom, industrijo, cestnim prometom, necestno mobilno mehanizacijo, celinsko plovbo in domačim pomorskim prometom, hišnim ogrevanjem in topili. Ob upoštevanju posebnih nacionalnih okoliščin bi države članice morale imeti možnost izvajanja ukrepov, ki niso določeni v tej direktivi, a so enako okoljsko učinkoviti. Sprememba 13 Predlog direktive Uvodna izjava 13 b (novo) (13b)  Pri sprejemanju ukrepov za vključitev v nacionalne programe nadzora nad onesnaževanjem zraka, ki se bodo uporabljali v kmetijskem sektorju, bi morale države članice zagotoviti, da se bodo v celoti upoštevali učinki na male in srednje velike kmetije ter da ti učinki ne bodo vključevali znatnih dodatnih stroškov, ki jih te kmetije ne morejo kriti. Višjo kakovost zraka bi bilo treba doseči s sorazmernimi ukrepi, ki ne ogrožajo prihodnosti kmetijskih gospodarstev. Nacionalni programi nadzora nad onesnaževanjem zraka bi morali zagotoviti ravnotežje med živinorejo in nadzorom nad onesnaževanjem. Sprememba 14 Predlog direktive Uvodna izjava 13 c (novo) (13c)  Ukrepi, sprejeti v okviru nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka za zmanjšanje emisij NH3, CH4 in PM2,5 v kmetijskem sektorju bi morali biti upravičeni do finančne podpore, med drugim tudi iz skladov za razvoj podeželja; to so zlasti ukrepi malih in srednje velikih kmetij, ki zahtevajo obsežne spremembe v praksi ali znatne naložbe, kot so ekstenzivna paša, agroekologija, anaerobna presnova za pridobivanje bioplina z uporabo kmetijskih odpadkov in sistemi za uhlevitev z nizkimi emisijami. Sprememba 15 Predlog direktive Uvodna izjava 14 a (novo) (14a)  Da bi izboljšali kakovost zraka, zlasti na mestnih območjih, bi morali programi nadzora nad onesnaževanjem zraka vključevati ukrepe za zmanjšanje emisij dušikovih oksidov in delcev na teh območjih. Sprememba 16 Predlog direktive Uvodna izjava 15 a (novo) (15a)  V skladu z Aarhuško konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah ter s sodno prakso Sodišča, bi bilo treba javnosti omogočiti širok dostop do pravnega varstva, da bi zagotovili učinkovito izvajanje in izvrševanje te direktive in da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje. Sprememba 17 Predlog direktive Uvodna izjava 15 b (novo) (15b)  Okoljski pregledi in tržni nadzor so potrebni, da se zagotovi učinkovitost te direktive in ukrepov, sprejetih za doseganje njenih ciljev. Sprememba 18 Predlog direktive Uvodna izjava 15 c (novo) (15c)  Komisija bi morala pri oceni sinergije med politiko EU za kakovost zraka ter podnebno in energetsko politiko upoštevati študijo službe Evropskega parlamenta za raziskovalne storitve „Air Quality - Complementary Impact Assessment on interactions between EU air quality policy and climate and energy policy“ (Kakovost zraka – dopolnilna ocena učinka o povezavi med politiko EU za kakovost zraka ter podnebno in energetsko politiko). Sprememba 123 Predlog direktive Uvodna izjava 20 (20)  Treba je spremeniti Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta26 z namenom, da bi zagotovili skladnost te direktive z Aarhuško konvencijo iz leta 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. (20)  Treba je spremeniti Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta26 z namenom, da bi zagotovili skladnost te direktive in Direktivo 2008/50/ES z Aarhuško konvencijo iz leta 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. _____________________________ ___________________________ 26Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč (UL L 156, 25.6.2003, str. 17). 26Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč (UL L 156, 25.6.2003, str. 17). Sprememba 19 Predlog direktive Uvodna izjava 21 (21)   Da bi se upošteval tehnični razvoj, je treba pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo, kar se tiče sprememb smernic za poročanje iz Priloge I kot tudi dela 1 Priloge III ter Prilog IV in V, da se prilagodijo tehničnemu napredku. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno predložitev ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. (21)   Da bi se upošteval tehnični razvoj, bi bilo treba na Komisijo za določen čas prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami smernic za poročanje iz Priloge I kot tudi dela 1 Priloge III ter Prilog IV in V, da bi jih prilagodila tehničnemu napredku. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način. Sprememba 21 Predlog direktive Uvodna izjava 26 a (novo) (26a)  Države kandidatke in potencialne države kandidatke bi morale svoje nacionalne zakone čim bolj uskladiti s to direktivo. Sprememba 22 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 a (novo) Namen direktive je omejiti emisije onesnaževal zraka, ki povzročajo zakisljevanje in evtrofikacijo, predhodnikov ozona, primarnih delcev in predhodnikov sekundarnih delcev ter drugih onesnaževal zraka in tako prispevati k: (a)  dolgoročnemu cilju Unije, da bi dosegla ravni kakovosti zraka, ki nimajo večjih negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje, v skladu z objavljenimi smernicami Svetovne zdravstvene organizacije za kakovost zraka; (b)  doseganju ciljev Unije glede biotske raznovrstnosti in ekosistemov z zmanjšanjem ravni in usedlin onesnaževal, ki povzročajo zakisljevanje in evtrofikacijo, ter drugih onesnaževal, tudi prizemnega ozona, pod kritične obremenitve in ravni; (c)  doseganju ciljev glede kakovosti zraka, določenih v zakonodajnih aktih Unije; (d)  ublažitvi posledic podnebnih sprememb z zmanjševanjem emisij kratkotrajnih onesnaževal v zraku in povečanju sinergij s podnebno in energetsko politiko Unije. Ta direktiva je zlasti usklajena z ukrepi, ki se oblikujejo na ravni Unije in mednarodni ravni, med drugim tudi z okvirom podnebne in energetske politike za leto 2030 ter celovitim in zavezujočim svetovnim sporazumom o podnebnih spremembah. Sprememba 131 Predlog direktive Člen 3 – točka 2 2.  „predhodniki ozona“ pomeni dušikove okside, nemetanske hlapne organske spojine, metan in ogljikov monoksid; 2.  „predhodniki ozona“ pomeni dušikove okside, nemetanske hlapne organske spojine in ogljikov monoksid; Sprememba 23 Predlog direktive Člen 3 – točka 3 a (novo) 3a.  „kritična obremenitev“ pomeni kvantitativno oceno izpostavljenosti enemu ali več onesnaževalom, pod katero se v skladu z zdajšnjimi dognanji ne pojavljajo pomembni škodljivi učinki na določene občutljive elemente okolja; Sprememba 24 Predlog direktive Člen 3 – točka 3 b (novo) 3b.  „kritična raven“ pomeni koncentracijo onesnaževal v zraku ali na poti do prejemnikov, nad katero se v skladu z zdajšnjimi dognanji lahko pojavijo neposredni škodljivi učinki na receptorjih, kot so ljudje, rastline, ekosistemi ali materiali; Sprememba 25 Predlog direktive Člen 3 – točka 4 a (novo) 4a.  „prizemni ozon“ pomeni ozon v najnižji plasti troposfere; Sprememba 26 Predlog direktive Člen 3 – točka 4 b (novo) 4b.  „hlapne organske snovi“ (VOC) pomeni vse organske spojine, razen metana, nastale pri človekovih dejavnostih, ki pri reagiranju z dušikovimi oksidi in ob prisotnosti sončne svetlobe lahko proizvedejo fotokemične oksidante; Sprememba 28 Predlog direktive Člen 3 – točka 6 a (novo) 6a.  „nacionalna zgornja meja emisij“ pomeni največjo količino snovi, izraženo v kilotonah, ki se lahko izpusti v državi članici v koledarskem letu; Sprememba 29 Predlog direktive Člen 3 – točka 9 9.  „mednarodni pomorski promet“ pomeni prevoze po morju in obalnih vodah z vodnimi plovili vseh zastav, razen ribiških plovil, ki odrinejo z ozemlja ene države in priplujejo na ozemlje druge države; črtano Sprememba 30 Predlog direktive Člen 3 – točka 12 a (novo) 12a.  „Politike EU za zmanjšanje emisij pri virih“ pomeni uredbe ali direktive, katerih delen ali edini cilj je ne glede na obveznosti, določene v teh uredbah ali direktivah, zmanjšati emisije žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx), nemetanskih hlapnih organskih snovi (NMHOS), amoniaka (NH3), delcev (PM2,5) in metana (CH4), in sicer s sprejetjem ukrepov za ublažitev pri viru, ki vključujejo vsaj, ne pa izključno, zmanjšanje emisij, kar je bilo doseženo z: –  Direktivo 94/63/ES1a, –  Direktivo 97/68/ES1a, –  Direktivo 98/70/ES1c, –  Direktivo 1999/32/ES1d, –  Direktivo 2009/126/ES1e, –  Direktivo 2004/42/ES1f, –  Direktivo 2007/46/ES1g, vključno z Uredbo (ES) št. 715/20071h, –  Uredbo (ES) št. 79/20091i, –  Uredbo (ES) št. 595/20091j in Uredbo (ES) št. 661/20091k, –  Direktivo 2010/75/EU1l, –  Uredbo (EU) št. 167/20131m, –  Uredbo (EU) št. 168/20131n in –  Direktivo 2014/94/EU1o. _______________________ 1a Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov (UL L 365, 31.12.1994, str. 24). 1b Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 97/68/ES z dne 16. decembra 1997 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo (UL L 59, 27.2.1998, str. 1). 1c Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL L 350, 28.12.1998, str. 58). 1d Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS (UL L 121, 11.5.1999, str. 13; posebna izdaja v slovenščini: poglavje 13, zvezek 24, str. 17.) 1e Direktiva 2009/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o rekuperaciji bencinskih hlapov na drugi stopnji med oskrbo motornih vozil na bencinskih servisih (UL L 285, 31.10.2009, str. 36). 1f Direktiva 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil ter o spremembi Direktive 1999/13/ES (UL L 143, 30.4.2004, str. 87). 1g Direktiva 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1). 1h Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1). 1i Uredba (ES) št. 79/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o homologaciji motornih vozil s pogonom na vodik in spremembi Direktive 2007/46/ES (UL L 35, 4.2.2009, str. 32). 1j Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (UL L 188, 18.7.2009, str. 1). 1k Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1). 11 Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17). 1m Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 60, 2.3.2013, str. 1). 1n Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52). 1o Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1). Sprememba 31 Predlog direktive Člen 3 – točka 12 b (novo) 12b.  „upoštevna javnost“ pomeni javnost, na katero vplivajo ali bi nanjo lahko vplivale emisije onesnaževal zraka ali imajo s tem povezane interese; za namene te opredelitve šteje, da imajo interes nevladne organizacije, ki podpirajo varstvo okolja, potrošniške organizacije, organizacije, ki zastopajo interese ranljivih skupin prebivalstva, in drugi ustrezni organi zdravstvenega varstva, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje nacionalne zakonodaje; Sprememba 32 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 1.   Države članice omejijo vsaj svoje letne antropogene emisije žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx), nemetanskih hlapnih organskih snovi (NMHOS), amoniaka (NH3), delcev (PM2,5) in metana (CH4) v skladu z nacionalnimi obveznostmi glede zmanjšanja emisij, ki se uporabljajo od leta 2020 in od 2030, kot je določeno v Prilogi II. 1.   Države članice omejijo vsaj svoje letne antropogene emisije žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx), nemetanskih hlapnih organskih snovi (NMHOS), amoniaka (NH3), delcev (PM2,5) v skladu z nacionalnimi obveznostmi glede zmanjšanja emisij, ki se uporabljajo od leta 2020, 2025 in 2030, kot je določeno v Prilogi II. Sprememba 33 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Države članice omejijo vsaj svoje letne antropogene emisije metana (CH4), razen emisij črevesnega metana, ki nastanejo pri reji prežvekovalcev, v skladu z nacionalnimi obveznostmi glede zmanjšanja emisij, ki se uporabljajo od leta 2030, kot je določeno v Prilogi II. Sprememba 34 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 2.  Države članice brez poseganja v odstavek 1 sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki ne pomenijo nesorazmernih stroškov, da omejijo svoje antropogene emisije SO2, NOx, NMHOS, NH3, PM2,5 in CH4 za leto 2025. Ravni navedenih emisij se določijo na podlagi prodanih goriv, glede na linearno zmanjševanje, določeno v zvezi z ravnmi emisij za leto 2020 in ravnmi emisij, ki so določene v obveznostih glede zmanjšanja emisij za leto 2030. 2.  Države članice v svojih poročilih, ki jih v skladu s členom 9 predložijo Komisiji, predstavijo napredek pri izpolnjevanju nacionalnih obveznosti glede zmanjšanja emisij. Sprememba 35 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 – uvodni del 3.   Za namene izpolnjevanja določb iz odstavkov 1 in 2 se ne upoštevajo naslednje emisije: 3.   Za namene izpolnjevanja določb iz odstavka 1 se ne upoštevajo naslednje emisije: Sprememba 36 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 – točka d (d)  emisije iz mednarodnega pomorskega prometa, brez poseganja v člen 5(1). (d)  emisij v mednarodnem pomorskem prometu. Sprememba 37 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 1.  Da bi izpolnile vmesne ravni emisij, določene za leto 2025 v skladu s členom 4(2), in nacionalne obveznosti glede zmanjšanja emisij iz Priloge II, ki se uporabljajo od leta 2030 dalje za NOx, SO2 in PM2,5, lahko države članice nadomestijo zmanjšanja emisij NOx, SO2 in PM2,5, ki jih doseže mednarodni pomorski promet, z emisijami NOx, SO2 in PM2,5, ki so izpuščene iz drugih virov v istem letu, če so izpolnjeni naslednji pogoji: črtano (a)  zmanjšanja emisij so dosežena na morskih območjih, ki spadajo pod teritorialno morje držav članic, v izključnih ekonomskih conah ali conah nadzora nad onesnaževanjem, če so ta območja določena; (b)  države članice so sprejele in izvedle učinkovite ukrepe spremljanja in nadzora, da bi zagotovile pravilno delovanje tega odstopanja; (c)  države članice so izvedle ukrepe za dosego zmanjšanja emisij NOx, SO2 in PM2,5 iz mednarodnega pomorskega prometa, tako da so bile te emisije nižje od ravni emisij, ki bi bile dosežene z upoštevanjem standardov Unije, ki se uporabljajo za emisije NOx, SO2 in PM2,5, in so dokazale ustrezno količinsko opredelitev dodatnih zmanjšanj emisij, ki so bila dosežena z navedenimi ukrepi; (d)  države članice niso nadomestile več kot 20 % zmanjšanj emisij NOx, SO2 in PM2,5, izračunanih v skladu s točko (c), če ta nadomestitev ne privede do neizpolnjevanja nacionalnih obveznosti glede zmanjšanja emisij za leto 2020 iz Priloge II. Sprememba 38 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 – uvodni del 2.  Države članice lahko svoje obveznosti glede zmanjšanja emisij metana in vmesnih ravni emisij iz Priloge II izvajajo skupaj, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 2.  Države članice lahko svoje obveznosti glede zmanjšanja emisij metana iz Priloge II izvajajo skupaj, če so izpolnjeni naslednji pogoji: Sprememba 39 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 3.  Države članice lahko vzpostavijo prilagojene letne nacionalne nacionalne evidence emisij za SO2, NOx, NH3, NMHOS in PM2,5 v skladu s Prilogo IV, kadar bi zaradi uporabe izboljšanih metod evidentiranja emisij, posodobljenih v skladu z znanstvenim napredkom, prišlo do neizpolnjevanja njihovih nacionalnih obveznosti glede zmanjšanja emisij ali njihovih vmesnih ravni emisij. 3.  Države članice lahko vzpostavijo prilagojene letne nacionalne evidence emisij za SO2, NOx, NH3, NMHOS in PM2,5 v skladu s Prilogo IV, kadar bi zaradi uporabe izboljšanih metod evidentiranja emisij, posodobljenih v skladu z znanstvenim napredkom, prišlo do neizpolnjevanja njihovih nacionalnih obveznosti glede zmanjšanja emisij. Sprememba 40 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 4 4.   Države članice, ki nameravajo uporabljati odstavke 1, 2 in 3, Komisijo o tem obvestijo do 30. septembra v letu pred zadevnim letom poročanja. Te informacije vsebujejo onesnaževala in zadevne sektorje ter, če je na voljo, obseg vplivov na nacionalne evidence emisij. 4.   Države članice, ki nameravajo uporabljatiodstopanja iz te direktive, Komisijo o tem obvestijo do 31. decembra v letu pred zadevnim letom poročanja. Te informacije vsebujejo onesnaževala in zadevne sektorje ter, če je na voljo, obseg vplivov na nacionalne evidence emisij. Sprememba 41 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 5 – pododstavek 1 5.  Komisija s pomočjo Evropske agencije za okolje pregleda in oceni, ali uporaba katerega koli odstopanja za določeno leto izpolnjuje ustrezne zahteve in merila. 5.  Komisija s pomočjo Evropske agencije za okolje pregleda in oceni, ali uporaba odstopanja ali prilagoditve za določeno leto izpolnjuje ustrezne zahteve in merila. Sprememba 42 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 5 – pododstavek 2 Kadar Komisija odstopanju ne nasprotuje v roku devetih mesecev od datuma prejema ustreznega poročila iz člena 7(4), 7(5) in 7(6), zadevna država članica upošteva, da je uporaba odstopanja, ki se uporablja, odobrena in veljavna za navedeno leto. Kadar Komisija meni, da uporaba odstopanja ni v skladu z veljavnimi zahtevami in merili, sprejme sklep in državo članico obvesti, da to odstopanje ne more biti odobreno. Kadar Komisija odstopanju ne nasprotuje v roku šestih mesecev od datuma prejema ustreznega poročila iz člena 7(5) in 7(6), zadevna država članica upošteva, da je uporaba odstopanja, ki se uporablja, odobrena in veljavna za navedeno leto. Kadar Komisija meni, da uporaba odstopanja ni v skladu z veljavnimi zahtevami in merili, v roku devetih mesecev od datuma prejema ustreznega poročila sprejme sklep in državo članico obvesti, da to odstopanje ne more biti odobreno. Sklepu priloži utemeljitev. Sprememba 43 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 6 6.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila za uporabo odstopanj, kot je določeno v odstavkih 1, 2 in 3, v skladu s postopkom pregleda iz člena 14. 6.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila za uporabo odstopanja, kot je določeno v odstavkih 2 in 3, v skladu s postopkom pregleda iz člena 14. Sprememba 44 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 1.  Države članice sestavijo in sprejmejo nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka v skladu z delom 2 Priloge III, da bi omejile svoje letne antropogene emisije v skladu s členom 4. 1.  Države članice sestavijo in sprejmejo nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka v skladu z delom 2 Priloge III, da bi omejile svoje letne emisije v skladu s členom 4 in dosegle cilje te direktive iz člena 1. Sprememba 45 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a a (novo) (aa)  ocenijo stroškovno učinkovitost ukrepov za zmanjšanje emisij in upoštevajo že dosežena zmanjšanja emisij ali, če država članica daje prednost svojim ukrepom za zmanjšanje emisij, zmanjšanja emisij, ki se lahko dosežejo z uporabo obstoječe zakonodaje Unije; Sprememba 46 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a b (novo) (ab)  dajejo prednost posebnim ukrepom politike, s katerimi bi zmanjšali tveganja za zdravje ranljivih skupin ljudi in zagotovili skladnost s ciljnim zmanjšanjem izpostavljenosti, določenim v skladu z delom B Priloge XIV k Direktivi 2008/50/ES; Sprememba 47 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b (b)  upoštevajo potrebo po zmanjšanju emisij onesnaževal zraka z namenom, da se doseže skladnost s cilji glede kakovosti zraka na njihovih ozemljih in, kadar je primerno, v sosednjih državah članicah; (b)  zmanjšajo emisije onesnaževal zraka z namenom, da se doseže skladnost s cilji glede kakovosti zraka na njihovih ozemljih, zlasti z mejnimi vrednostmi iz Direktive 2008/50/ES, in, kadar je primerno, v sosednjih državah članicah; Sprememba 48 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b a (novo) (ba)  kvantitativno določijo dodatno zmanjšanje emisij, ki je potrebno, da bi do leta 2030 dosegli ravni kakovosti zunanjega zraka, ki bodo enake ali pod ravnmi, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija; Sprememba 49 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b b (novo) (bb)  kvantitativno določijo dodatno zmanjšanje emisij, potrebnih za doseganje kritičnih obremenitev in ravni za varstvo okolja do leta 2030; Sprememba 50 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b c (novo) (bc)  določijo ustrezne ukrepe za uresničevanje ciljev iz točk (ba) in (bb); Sprememba 51 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c a (novo) (ca)  z davčnimi spodbudami podpirajo preusmeritev naložb v čiste in učinkovite tehnologije in trajnostno proizvodnjo; Sprememba 52 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c b (novo) (cb)  ocenijo obseg posebnih potreb in težav pri zmanjševanju onesnaženosti zraka v posameznih nacionalnih geografskih regijah; Sprememba 53 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d a (novo) (da)  zagotovijo, da ustrezni pristojni organi spremljajo učinkovitost ukrepov, ki so jih države članice uvedle v skladu s to direktivo, in so po potrebi pooblaščeni za ukrepanje. Sprememba 124 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2a (novo) 2a.  Komisija zagotovi, da so vse politike EU za zmanjšanje emisij pri virih ustrezne in prispevajo k doseganju ciljev EU glede kakovosti zraka. Zato se Komisija in države članice nemudoma sporazumejo o novem predlogu uredbe o standardu za emisije pri dejanski vožnji, ki je trenutno v obravnavi. Nova homologacijska preskusna metoda se uporablja najkasneje od leta 2017 in zagotavlja, da so onesnaževala, kot so NOx in delci (PM2,5 in PM10), učinkovito omejena na podlagi dejavnikov za skladnost, ki so potrebni kot pokazatelji dejanskih voznih pogojev. Novi preskusi so neodvisni in pregledni. Dejavniki za skladnost so strogi in kvantitativno določeni tako, da odražajo zgolj negotovost preskusnega postopka za emisije pri dejanski vožnji. Sprememba 55 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 b (novo) 2b.  Države članice vzpostavijo sistem rednih in izrednih okoljskih pregledov ter tržni nadzor in javno poročanje glede premičnih in fiksnih virov, da se zagotovi učinkovitost politik in ukrepov pri zagotavljanju zmanjševanja emisij v realnih razmerah obratovanja. Komisija do …* predloži zakonodajni predlog za vzpostavitev vseevropskega sistema za nadzorno preskušanje med uporabo in javno poročanje o emisijskih standardih za lahka tovorna vozila, ki ga bo upravljal ustrezen pristojni organ, za preverjanje, ali so vozila in motorji skozi celotno življenjsko dobo skladni z zahtevami Euro 6. ______________ * Dve leti po roku za prenos te direktive. Sprememba 56 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Države članice lahko podprejo postopno odpravo virov nižjih emisij, tako da v prevoznem sektorju in sektorju dobave goriva spodbujajo zamenjavo poroznih cevi s tehnologijami cevi brez emisij. Sprememba 57 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 4 – točka b (b)  če se države članice odločijo, da bodo uporabile katero koli odstopanje iz člena 5. (b)  če se države članice odločijo, da bodo uporabile katero od odstopanj iz člena 5. Sprememba 58 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo) V nacionalnih programih nadzora nad onesnaževanjem zraka je navedeno, ali države članice nameravajo uporabiti katero od odstopanj iz člena 5. Sprememba 59 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 5 5.   Države članice se o osnutkih svojih nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka in vseh pomembnih posodobitvah, pred njihovim dokončanjem, v skladu z ustrezno zakonodajo Unije posvetujejo z javnostjo in pristojnimi organi, za katere je verjetno, da jih bo zaradi njihovih specifičnih okoljskih odgovornosti na področju onesnaževanja, kakovosti in upravljanja zraka na vseh ravneh zadevalo izvajanje nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka. Kadar je to primerno, se zagotovijo čezmejna posvetovanja v skladu z ustrezno zakonodajo Unije. 5.   Države članice se o osnutkih svojih nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka in vseh posodobitvah, pred njihovim dokončanjem, v skladu z ustrezno zakonodajo Unije posvetujejo s pristojnimi organi, za katere je verjetno, da jih bo zaradi njihovih specifičnih okoljskih odgovornosti na področju onesnaževanja, kakovosti in upravljanja zraka na vseh ravneh zadevalo izvajanje nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka. V teh posvetovanjih sodelujejo lokalni ali regionalni organi, pristojni za izvajanje politike za zmanjšanje emisij v določenih območjih in/ali strnjenih naseljih, pri čemer se v posvetovanja vključijo tudi območja in/ali strnjena naselja, ki se nahajajo v najmanj dveh državah članicah. Sprememba 60 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo) Države članice v skladu z ustrezno zakonodajo Unije zagotovijo, da se pri izdelavi in pregledu osnutkov nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka ter pri njihovih morebitnih posodobitvah posvetovanja s člani upoštevne javnosti opravijo v zgodnji fazi, pred končno izdelavo programov. Po potrebi se zagotovijo čezmejna posvetovanja v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, vključno s členom 25 Direktive 2008/50/ES. Sprememba 61 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 5 a (novo) 5a.  Države članice imenujejo svoj neodvisni strokovni organ, ki bo pregledal osnutek nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka ter ocenil točnost informacij in ustreznost politik in ukrepov v teh programih. Rezultati teh pregledov se objavijo pred objavo osnutka nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka, da se omogoči ustrezna javna udeležba. Sprememba 62 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 6 – pododstavek 1 a (novo) Komisija zagotovi smernice v zvezi z ukrepi za zmanjšanje emisij, ki niso vključeni v del 1 Priloge III, tudi glede ogrevanja v gospodinjstvih in cestnega prometa, in ki jih države članice lahko vključijo v nacionalne programe nadzora nad onesnaževanjem zraka. Sprememba 63 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 8 8.  Komisija lahko določi navodila o pripravi in izvajanju nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka. 8.  Komisija določi navodila o pripravi in izvajanju nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka. Sprememba 64 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 9 9.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi tudi obliko in potrebne informacije o nacionalnih programih nadzora nad onesnaževanjem zraka držav članic. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 14. 9.  Komisija z izvedbenimi akti določi tudi obliko in potrebne informacije o nacionalnih programih nadzora nad onesnaževanjem zraka držav članic. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 14. Sprememba 65 Predlog direktive Člen 6 a (novo) Člen 6a Sklad za čisti zrak Komisija omogoči lažji dostop do finančne podpore, da zagotovi sprejemanje ustreznih ukrepov za izpolnjevanje ciljev iz te direktive. To vključuje razpoložljiva finančna sredstva, med drugim: (a)  sredstva za kmetijstvo, vključno s tistimi, ki bodo na voljo v okviru skupne kmetijske politike za obdobje 2014–2020, kakor bo spremenjena po vmesnem pregledu leta 2017, da se bo vanjo vključila kakovost zraka kot „javna dobrina“, s posebno navedbo amonijaka ali metana ali obeh, s čimer bi državam članicam in ustreznim regionalnim in lokalnim oblastem omogočili, da bodo s posebnimi ukrepi prispevale k zmanjšanju emisij, ter zagotovili pomoč pri takšnemu ukrepanju; (b)  prihodnje delovne programe v sklopu okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020; (c)  evropske strukturne in investicijske sklade; (d)  instrumente financiranja za okolje in podnebne ukrepe, kot je instrument LIFE; (e)  kakršne koli kombinacije zgornjih ukrepov. Komisija zagotovi, da so postopki financiranja enostavni, pregledni in dostopni različnim ravnem upravljanja. Komisija oceni možnost, da bi vzpostavili točko vse na enem mestu, kjer bi lahko pravne ali fizične osebe brez težav poiskale razpoložljive sklade in postopke v zvezi z dostopom do projektov, ki obravnavajo vprašanja glede onesnaženosti zraka. Sprememba 67 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 4 4.  Države članice, ki uporabljajo odstopanje v skladu s členom 5(1), v svoje informativno poročilo o evidencah vključijo naslednje informacije za zadevno leto: črtano (a)  količino emisij NOx, SO2 in PM2,5, ki bi bile izpuščene v zrak, če ne bi bilo območja nadzora nad emisijami; (b)  stopnjo zmanjšanja emisij, doseženo v delu območja nadzora nad emisijami, ki spada pod zadevno državo članico, v skladu s členom 5(1)(c); (c)  obseg, v katerem uporabijo to odstopanje; (d)  kakršne koli dodatne podatke, ki se državam članicam zdijo primerni, da bo Komisija lahko s pomočjo Evropske agencije za okolje opravila celovito oceno pogojev, pod katerimi je bilo izvedeno odstopanje. Sprememba 68 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 7 7.  Države članice vzpostavijo evidence emisij, vključno s prilagojenimi evidencami emisij, projekcijami emisij in informativnim poročilom o evidencah v skladu s Prilogo IV. 7.  Države članice vzpostavijo evidence emisij, vključno z morebitnimi prilagojenimi evidencami emisij, projekcijami emisij in informativnim poročilom o evidencah v skladu s Prilogo IV. Sprememba 69 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 1.   Države članice zagotovijo, če je to izvedljivo, spremljanje škodljivih vplivov onesnaženosti zraka na ekosisteme v skladu z zahtevami iz Priloge V. 1.   Države članice nadzorujejo škodljive vplive onesnaženosti zraka na ekosisteme v skladu z zahtevami iz Priloge V. Sprememba 70 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 2.  Države članice usklajujejo, kadar je to primerno, spremljanje vplivov onesnaženosti zraka z drugimi programi spremljanja, ki so bili vzpostavljeni na podlagi zakonodaje Unije, vključno z direktivama 2008/50/ES in 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta30. 2.  Države članice usklajujejo spremljanje vplivov onesnaženosti zraka z drugimi programi spremljanja, ki so bili vzpostavljeni na podlagi zakonodaje Unije, vključno z direktivama 2008/50/ES in 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta30. __________________ __________________ 30 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). 30 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). Sprememba 71 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 1.  Države članice Komisiji [v treh mesecih po datumu iz člena 17, datum vstavi OPOCE] predložijo svoje nacionalne programe nadzora nad onesnaževanjem zraka in jih nato vsaki dve leti posodabljajo. 1.  Države članice Komisiji do …* predložijo svoje nacionalne programe nadzora nad onesnaževanjem zraka in jih nato vsaki dve leti posodabljajo. _________________ * Šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive. Sprememba 72 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 Kadar se nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka posodobi v skladu s členom 6(4), zadevna država članica Komisijo o tem obvesti v roku dveh mesecev. Kadar se nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka posodobi v skladu s členom 6(4), zadevna država članica v roku dveh mesecev posreduje posodobljeni program Komisiji. Sprememba 73 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1 2.  Države članice od leta 2017 naprej v skladu z roki za poročanje iz Priloge I Komisijo in Evropsko agencijo za okolje obveščajo o svojih nacionalnih evidencah emisij, projekcijah emisij, prostorsko razčlenjenih evidencah emisij, evidencah velikih točkovnih virov in poročilih iz člena 7(1), 7(2) in 7(3) ter, kadar je relevantno, iz člena 7(4), 7(5) in 7(6). 2.  Države članice od leta 2017 naprej v skladu z roki za poročanje iz Priloge I Komisijo in Evropsko agencijo za okolje obveščajo o svojih nacionalnih evidencah emisij, projekcijah emisij, prostorsko razčlenjenih evidencah emisij, evidencah velikih točkovnih virov in poročilih iz člena 7(1), 7(2) in 7(3) ter, kadar je relevantno, iz člena 7(5) in 7(6). Sprememba 134 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 3.  Države članice o svojih nacionalnih emisijah in projekcijah za CH4 poročajo v skladu z Uredbo (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta31. črtano __________________ 31 Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13.). Sprememba 74 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 4 – uvodni del 4.  Komisija ob pomoči Evropske agencije za okolje in držav članic redno pregleduje podatke v nacionalnih evidencah emisij. Ta pregled vključuje naslednje: 4.  Komisija ob pomoči Evropske agencije za okolje in držav članic redno pregleduje podatke v nacionalnih evidencah emisij in nacionalne programe nadzora nad onesnaževanjem zraka. Ta pregled vključuje naslednje: Sprememba 75 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 4 – točka c a (novo) (ca)  preglede za preverjanje, ali nacionalni programi nadzora nad onesnaževanjem zraka izpolnjujejo zahteve iz člena 6. Sprememba 76 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo) Komisija objavi rezultate pregleda v skladu s členom 11. Sprememba 77 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1 1.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najmanj vsakih pet let poroča o napredku pri izvajanju te direktive, vključno z oceno svojega prispevka k doseganju ciljev te direktive. 1.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsakih 30 mesecev od …* poroča o izvajanju te direktive. Komisija pri tem oceni: (a)  svoj prispevek in prizadevanja držav članic pri doseganju ciljev te direktive, (b)  napredek pri zmanjševanju emisij onesnaževal zraka do leta 2025 in do leta 2030, (c)  napredek pri doseganju dolgoročnih ciljev glede kakovosti zraka, določenih v sedmem okoljskem akcijskem programu, (d)  ali so presežene kritične obremenitve in ravni ter priporočene vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije za kakovost zraka in (e)  uporabo razpoložljivega financiranja EU po državah članicah, kadar so bila ta sredstva uporabljena za zmanjševanje onesnaženosti zraka. ______________ * Datum začetka veljavnosti te direktive. Sprememba 78 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) Komisija pri poročanju o zmanjšanju emisij po državah članicah za leta 2020, 2025 in 2030 po potrebi vključi razloge za nedoseganje ciljev. Sprememba 79 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1 b (novo) Če je v poročilu navedeno, da države članice ne bodo mogle dosegati skladnosti z zakonodajo Unije in mejnimi vrednostmi kakovosti zraka iz Direktive 2008/50/ES, Komisija: (a)  oceni, ali je bilo nedoseganje rezultat neučinkovite politike EU za zmanjšanje emisij pri virih, vključno z njenim izvajanjem na ravni držav članic, (b)  opravi posvetovanja z odborom iz člena 14 in ugotovi, ali je potrebna nova osnovna zakonodaja, ter po potrebi predstavi zakonodajne predloge za zagotavljanje skladnosti s cilji te direktive. Vsak takšen predlog temelji na zanesljivi oceni učinka in izhaja iz najnovejših znanstvenih podatkov. Sprememba 80 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 Komisija v vsakem primeru za leto 2025 poroča, kot je navedeno zgoraj, poleg tega pa vključi tudi informacije o doseganju vmesnih ravni emisij iz člena 4(2) ter razloge za morebitno nedoseganje teh ravni. Opredeli tudi potrebe po nadaljnjih ukrepih, pri čemer upošteva tudi učinke izvajanja na sektorje. Komisija na podlagi teh poročil skupaj z državami članicami opredeli potrebe po nadaljnjih ukrepih, tudi na nacionalni ravni, pri čemer upošteva tudi učinke izvajanja na sektorje. Sprememba 81 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 2 2.   Poročila iz odstavka 1 lahko vključujejo vrednotenje okoljskih in družbeno-ekonomskih vplivov te direktive. 2.   Poročila iz odstavka 1 vključujejo vrednotenje zdravstvenih, okoljskih in družbeno-ekonomskih vplivov te direktive, tudi vpliva na zdravstvene sisteme držav članic ter stroškov neizvajanja ukrepov. Komisija poskrbi, da so ta poročila dostopna javnosti. Sprememba 152 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 2a (novo) 2a.  Komisija pred določitvijo nacionalnih obveznosti glede zmanjšanja emisij opravi tudi oceno učinka za živo srebro (Hg) in po potrebi predloži nov zakonodajni predlog. Sprememba 82 Predlog direktive Člen 10 a (novo) Člen 10a Evropski forum za čist zrak Komisija vsaki dve leti organizira evropski forum za čist zrak, da bi olajšala usklajeno izvajanje programa „Čist zrak za Evropo“ in povezala vse ustrezne akterje, med drugim pristojne organe držav članic na vseh ustreznih ravneh, Komisijo, industrijo, civilno družbo in znanstveno skupnost. Forum za čist zrak nadzoruje oblikovanje navodil za pripravo in izvajanje nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka, razvoj poti zmanjševanja emisij, vključno z ocenjevanjem zahtev glede poročanja. Sprememba 83 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 – točka b a (novo) (ba)  informacije o napredku posameznih držav članic pri doseganju obveznih ciljev glede onesnaževanja zraka za leti 2025 in 2030 za vsako onesnaževalo. Sprememba 84 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 – točka b b (novo) (bb)  informacije o rezultatih pregleda iz člena 9(4). Sprememba 85 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Države članice zagotovijo, da ima zadevna javnost dostop do upravnih ali sodnih postopkov za izpodbijanje dejanj in opustitve dejanj pristojnih organov ali fizičnih oseb, ki niso v skladu s to direktivo. Takšni postopki vključujejo ustrezna in učinkovita pravna sredstva, po potrebi tudi izdajo začasne odredbe, in so pošteni, pravični, pravočasni in ne predragi. Države članice zagotovijo, da so informacije o dostopanju do teh postopkov javno na voljo javnosti, in razmislijo o vzpostavitvi ustreznih mehanizmov pomoči, s katerimi bi odpravili ali zmanjšali finančne in druge ovire pri dostopu do sodišč. Sprememba 127 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2 b (novo) 2b.  Komisija na podlagi poročil iz člena 10(1) v zvezi z NH3 oceni obstoječe pravno zavezujoče nacionalne obveze glede zmanjšanja emisij na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov, upoštevaje dosežke držav članic po Direktivi 2001/81/ES in protokolu o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979. Komisija do leta 2022 ovrednoti napredek proti uresničevanju obvez iz te direktive, pri čemer upošteva: (a)  smernice UN/ECE za preprečevanje in zmanjševanje emisij amoniaka, okvirni kodeks UN/ECE o dobri kmetijski praksi za zmanjševanje emisij amoniaka, kot je bil spremenjen leta 2014, ter najboljše razpoložljive tehnike iz člen 3(10) Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta; (b)  kmetijske okoljske ukrepe iz skupne kmetijske politike; (c)  pregled vse zakonodaje o kakovosti zraka, tudi tiste iz člena 3(12a) te Direktive; Komisija po potrebi vloži zakonodajni predlog glede ciljev za izboljšanje kakovosti zraka ta obdobje po letu 2030. Sprememba 86 Predlog direktive Člen 11 a (novo) Člen 11a Da bi ohranila napredek v smeri doseganja ravni kakovosti zraka, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, in dolgoročno vizijo, zapisano v sedmem okoljskem akcijskem programu, Komisija na podlagi poročil iz člena 10(1) najpozneje do leta 2025 pregleda to direktivo. Komisija po potrebi ter ob upoštevanju znanstvenega in tehnološkega napredka zlasti predlaga spremembe glede nacionalnih obveznosti glede zmanjšanja emisij iz Priloge II. Komisija na podlagi rednih poročil iz člena 10(1) razmisli o ukrepih za zmanjšanje emisij v mednarodnem pomorskem prometu, zlasti v ozemeljskih vodah in izključnih gospodarskih conah držav članic, ter po potrebi predloži zakonodajni predlog. Sprememba 87 Predlog direktive Člen 12 Unija in države članice, kakor je ustrezno, zagotovijo dvostransko in večstransko sodelovanje s tretjimi državami in usklajevanje znotraj ustreznih mednarodnih organizacij, kot so Program Združenih narodov za okolje (UNEP), Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UN/ECE), Mednarodna pomorska organizacija (IMO) in Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), vključno z izmenjavo informacij, glede tehničnih in znanstvenih raziskav in razvoja z namenom izboljšanja temeljev za zmanjšanje emisij. Unija in države članice, kakor je ustrezno, zagotovijo dvostransko in večstransko sodelovanje s tretjimi državami in usklajevanje znotraj ustreznih mednarodnih organizacij, kot so Program Združenih narodov za okolje (UNEP), Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UN/ECE), Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodna pomorska organizacija (IMO) in Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), vključno z izmenjavo informacij, glede tehničnih in znanstvenih raziskav in razvoja z namenom izboljšanja temeljev za zmanjšanje emisij. Države članice se čezmejno posvetujejo o skupnih nevarnostih zaradi emisij iz bližnjih industrijskih regij v teh državah, tiste, ki jih to zadeva, pa pripravijo skupne načrte za odpravo ali zmanjšanje teh emisij. Sprememba 88 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 2 2.  Pooblastilo iz členov 6(7), 7(9) in 8(3) se Komisiji dodeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te direktive. 2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6(7), 7(9) in 8(3) se na Komisijo prenese za obdobje 5 let od ...*. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. _______________ * Datum začetka veljavnosti te direktive. Sprememba 89 Predlog direktive Člen 15 Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo v primeru kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvrševanje teh kazni. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo v primeru kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvrševanje teh kazni. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh ukrepih uradno obvestijo Komisijo najpozneje do ...*, prav tako pa jo nemudoma uradno obvestijo o vseh morebitnih naknadnih spremembah ukrepov. _________________ * Datum začetka veljavnosti te direktive. Sprememba 90 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 a (novo) Brez poseganja v odstavek 1 velja, da države članice ne prenesejo bremena zagotavljanja skladnosti na organe, ki nimajo strateških pooblastil za izpolnjevanje zahtev direktive. Sprememba 125 Predlog direktive Člen 16 – uvodni del V Prilogi I k Direktivi 2003/35/ES se doda naslednja točka (g): V Prilogi I k Direktivi 2003/35/ES se dodata naslednji točki (g) in (h): Sprememba 126 Predlog direktive Člen 16 – točka 1a (novo) „(h) Člen 23 Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.” Sprememba 135 Predlog direktive Priloga 1 – preglednica A – vrstica 4 Besedilo, ki ga predlaga Komisija Skupne nacionalne emisije po vrstah virov —  CH4 Letno, od leta 2005 do leta poročanja minus 2 (X–2) 15.  2.**** Predlog spremembe črtano Sprememba 91 Predlog direktive Priloga I – preglednica A – vrstica 5 Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predhodne nacionalne emisije po združeni NFR(2) —  SO2, NOX, NH3, NMVOC, PM2,5 Letno, za leto poročanja minus 1 (X–1) 30/09 Sprememba Predhodne nacionalne emisije po združeni NFR(2) —  SO2, NOX, NH3, NMHOS, PM2,5 Vsaki dve leti, za leto poročanja minus 1 (X–1) 31/12 Sprememba 136 Predlog direktive Priloga 1 – preglednica C – vrstica 5 Besedilo, ki ga predlaga Komisija Projekcije emisij po združenih vrstah virov —  CH4 Poročanje vsaki dve leti, ki zajema vsako leto od leta X do leta 2030, ter po možnosti leti 2040 in 2050 15.  3. Predlog spremembe črtano Sprememba 95 Predlog direktive Priloga III – del 1 – oddelek A – točka 1 – točka a (a)  upravljanje dušika ob upoštevanju celotnega dušikovega cikla; (a)  upravljanje dušika ob upoštevanju celotnega dušikovega cikla in preučitev možnosti priprave načrtov upravljanja s prstjo in hranili; Sprememba 96 Predlog direktive Priloga III – del 1 – oddelek A – točka 1 – točka c (c)  pristope nanašanja gnojila z nizkimi emisijami; (c)  pristope nanašanja gnojila z nizkimi emisijami in tehnike, ki vključujejo ločevanje tekočega in trdnega dela; Sprememba 97 Predlog direktive Priloga III – del 1 – oddelek A – točka 1 – točka e (e)  sisteme predelave in kompostiranja gnojila z nizkimi emisijami; (e)  sisteme predelave in kompostiranja gnojila z nizkimi emisijami, ki vključujejo ločevanje tekočega in trdnega dela; Sprememba 98 Predlog direktive Priloga III – del 1 – oddelek A – točka 1 – točka g a (novo) (ga)  spodbujanje paše in ekstenzivne živinoreje ter biotske raznovrstnosti pašnikov z rastlinami z visoko vsebnostjo aminokislin, na primer deteljo, lucerno in žitaricami; Sprememba 99 Predlog direktive Priloga III – del 1 – oddelek A – točka 1 – točka g b (novo) (gb)  spodbujanje kolobarjenja, vključno s posevki, ki izboljšujejo vsebnost dušika; Sprememba 100 Predlog direktive Priloga III – del 1 – oddelek A – točka 1 – točka g c (novo) (gc)  spodbujanje agroekoloških ukrepov, s katerimi bodo ustvarjeni kmetijski sistemi z veliko biotsko raznovrstnostjo, učinkovito rabo virov in manjšo odvisnostjo, v idealnem primeru pa neodvisnostjo od kemičnih dodatkov. Sprememba 101 Predlog direktive Priloga III – del 1 – oddelek A – točka 3 – točka d (d)  anorganska gnojila se nanašajo v skladu s predvidenimi zahtevami zadevnih rastlin in travišč v zvezi z dušikom in fosforjem, pri čemer pa se upošteva tudi obstoječa vsebnost hranil v tleh in hranilne snovi iz drugih gnojil. (d)  anorganska gnojila se, kolikor je mogoče, nadomestijo z organskimi gnojili. Kjer se anorganska gnojila še naprej uporabljajo, se nanašajo v skladu s predvidenimi zahtevami zadevnih rastlin in travišč v zvezi z dušikom in fosforjem, pri čemer pa se upošteva tudi obstoječa vsebnost hranil v tleh in hranilne snovi iz drugih gnojil. Sprememba 108 Predlog direktive Priloga III – del 1 – oddelek A a (novo) Aa.  Ukrepi za nadzor nad emisijami dušikovih oksidov in trdnih delcev na mestnih območjih Države članice v posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi razmislijo o teh ukrepih: –  načrti trajnostne mobilnosti v mestih, vključno z ukrepi, kot so območja z nizkimi emisijami, višje cene med prometnimi konicami, parkirni nadzor, omejitve hitrosti, sheme souporabe avtomobilov in postopna uvedba alternativne infrastrukture za polnjenje; –  spodbujanje spremembe načina prevoza, da bi se povečala uporaba kolesarjenja, hoje in javnega prevoza; –  načrti za trajnostni tovorni promet v mestih, na primer vzpostavitev urbanih logističnih centrov (consolidation centres) in ukrepi za spodbujanje prehoda regionalnega tovornega prevoza s ceste na električno železnico in vodne poti; –  uporaba sistemov načrtovanja za obravnavanje emisij iz novogradenj in kotlovnih sistemov; ukrepi naknadnega opremljanja za energetsko učinkovitost obstoječih stavb; –  načrti za naknadno opremljanje, da bi spodbujali nadomeščanje starih gospodinjskih kurilnih naprav z boljšo izolacijo stanovanj, toplotnimi črpalkami, lahkim kurilnim oljem, novimi napravami na lesne pelete, ogrevanjem na daljavo ali na plin; –  gospodarske in davčne spodbude za prehod na kurilne naprave z nizkimi emisijami; –  prepoved kurjenja trdnih goriv v stanovanjskih in drugih občutljivih predelih, da se zaščiti zdravje ranljivih skupin, tudi otrok; –  zagotovitev zmanjšanja emisij iz gradbeništva z uvedbo in izvrševanjem politik za zmanjšanje in spremljanje prahu pri gradnji ter določitev mejnih vrednosti emisij za necestno mobilno mehanizacijo; –  revizija davčnih stopenj za vozila ob priznavanju dejanske višine emisij iz dizelskih osebnih avtomobilov in vozil z motorjem z neposrednim vbrizgom bencina, da se spodbudi nakup manj onesnažujočih vozil; –  spodbude pri javnih naročilih in davčne spodbude za zgodnje uvajanje vozil z zelo nizkim izpustom škodljivih plinov; –  podpora za naknadno opremljanje filtrov za delce UN/ECE REC razred IV v dizelskih motorjih, tovornjakih, avtobusih in taksijih; –  urejanje emisij iz gradbenih strojev in druge necestne mobilne mehanizacije, ki se uporablja v gosto naseljenih predelih (tudi z naknadnim opremljanjem); –  kampanje za ozaveščanje in opozarjanje. Sprememba 109 Predlog direktive Priloga III – del 1 – oddelek C a (novo) Ca.  Ukrepi za zmanjšanje emisij za omejitev emisij ogljikovodikov Države članice zmanjšajo emisije nemetanskih hlapnih organskih spojin tako, da spodbujajo uporabo sodobnih cevnih tehnologij brez emisij, ki se uporabljajo v različnih sektorjih. Sprememba 110 Predlog direktive Priloga III – del 2 – točka 1 – točka a – točka i (i)  prednostnimi nalogami politike in njihovimi povezavami s prednostnimi nalogami na drugih pomembnih političnih področjih, vključno s podnebnimi spremembami; (i)  prednostnimi nalogami politike in njihovimi povezavami s prednostnimi nalogami na drugih pomembnih političnih področjih, vključno s kmetijstvom, podeželskim gospodarstvom, industrijo, mobilnostjo in prometom, ohranjanjem narave in podnebnimi spremembami; Sprememba 111 Predlog direktive Priloga III – del 2 – točka 1 – točka b (b)  možnosti politike, ki bodo prišle v poštev za izpolnjevanje zahtev glede zmanjšanja emisij za leto 2020 in od leta 2030 naprej ter za vmesne ravni emisij, določene za leto 2025, in za nadaljnje izboljševanje kakovosti zraka, ter analize teh politik in metode analiz; posamezne ali kombinirane vplive politik in ukrepov v zvezi z zmanjšanjem emisij, kakovostjo zraka in okoljem ter s tem povezane negotovosti; (b)  možnosti politike, ki bodo prišle v poštev za izpolnjevanje zahtev glede zmanjšanja emisij za leto 2020, 2025 in 2030 za nadaljnje izboljševanje kakovosti zraka, ter analize teh politik in metode analiz; posamezne ali kombinirane vplive politik in ukrepov v zvezi z zmanjšanjem emisij, kakovostjo zraka in okoljem ter s tem povezane negotovosti; Sprememba 112 Predlog direktive Priloga III – del 2 – točka 1 – točka d (d)  kjer je ustrezno, pojasnilo razlogov, zakaj vmesnih ravni emisij za leto 2025 ni mogoče izpolniti brez ukrepov, ki bi povzročili nesorazmerne stroške; (d)  pojasnilo ukrepov, sprejetih za doseganje nacionalnih obveznosti glede zmanjšanja emisij; Sprememba 113 Predlog direktive Priloga III – del 2 – točka 1 – točka d a (novo) (da)  pojasnilo metodologije, ki je bila uporabljena za zagotovitev, da se pri ukrepih za izpolnjevanje nacionalnih obveznosti glede zmanjšanja emisij za PM2,5 prednost daje zmanjševanju emisij črnega ogljika; Sprememba 114 Predlog direktive Priloga III – del 2 – točka 1 – točka e (e)  oceno uspešnosti izbranih politik in ukrepov pri zagotavljanju skladnosti z načrti in programi, vzpostavljenimi v okviru drugih ustreznih področij politik. (e)  oceno uspešnosti izbranih politik in ukrepov pri zagotavljanju skladnosti z načrti in programi, vzpostavljenimi v okviru drugih ustreznih področij politik, zlasti, a ne zgolj načrti za kakovost zraka v okviru Direktive 2008/50/ES, prehodnimi nacionalnimi načrti in načrti inšpekcijskih pregledov v okviru Direktive 2010/75/ES, nacionalnimi akcijskimi načrti za energetsko učinkovitost v okviru Direktive 2012/27/EU, nacionalnimi akcijskimi načrti za energijo iz obnovljivih virov v okviru Direktive 2009/28/ES in ustreznimi načrti ali programi, za katere veljajo zahteve iz Direktive 2001/42/ES ali enakovredne določbe v njeni naslednici. Sprememba 115 Predlog direktive Priloga III – del 2 – točka 2 – točka a (a)  oceno napredka pri izvajanju programa, zmanjševanju emisij in zmanjševanju koncentracij (a)  oceno napredka pri izvajanju programa, zmanjševanju emisij, zmanjševanju koncentracij in povezanih okoljskih, družbeno-gospodarskih koristi in koristi za javno zdravje; Sprememba 116 Predlog direktive Priloga III – del 2 – točka 2 – točka b (b)  kakršne koli pomembne spremembe okvira politike, ocen, programa ali izvajanja časovnega načrta. (b)  kakršne koli pomembne spremembe okvira politike, ocen, (vključno z ugotovitvami inšpekcijskih pregledov in tržnega nadzora, opravljenih v skladu s členom 6(2b), programa ali izvajanja časovnega načrta, vključno z razlogi za morebitne zamude. Sprememba 117 Predlog direktive Priloga III – del 2 – točka 2 – točka b a (novo) (ba)  oceno doseženega napredka pri uresničevanju dolgoročnih ciljev Unije glede zdravja in okolja ob upoštevanju vseh nujnih posodobitev teh ciljev, vključno z morebitnimi novimi smernicami Svetovne zdravstvene organizacije glede kakovosti zraka; Sprememba 118 Predlog direktive Priloga III – del 2 – točka 2 – točka b b (novo) (bb)  Če se nacionalni program za nadzor nad onesnaženjem zraka posodobi v skladu s členom 6(4), je treba vanj vključiti tudi podatke o vseh dodatnih ukrepih za zmanjševanje onesnaženosti zraka, ki so bili upoštevani na ustrezni lokalni, regionalni ali nacionalni ravni za izvajanje v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti glede zmanjševanja emisij in cilji glede kakovosti zraka, tudi tistimi iz Priloge III k tej direktivi in odstavka 3 Priloge XV (B) k Direktivi 2008/50/ES.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 61(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A8-0249/2015).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 2015 o evropski državljanski pobudi (2014/2257(INI))

P8_TA(2015)0382 A8-0284/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 11(4) Pogodbe o Evropski uniji in člena 24(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi (A7-0350/2010),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi,

–  ob upoštevanju javne obravnave dne 26. februarja 2015 o državljanski pobudi, ki jo je organiziral Odbor za ustavne zadeve v sodelovanju z Odborom za peticije,

–  ob upoštevanju študije tematskega sektorja C Evropskega parlamenta z naslovom „European Citizens’ Initiative – First lessons of implementation“ (Evropska državljanska pobuda – prve izkušnje z izvajanjem), objavljene v letu 2014,

–  ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic z dne 4. marca 2015 ob zaključku njene preiskave na lastno pobudo v zvezi s Komisijo (OI/9/2013/TN),

–  ob upoštevanju študije Evropske parlamentarne raziskovalne službe iz februarja 2015 z naslovom „Implementation of the European Citizens’ Initiative“ (Izvajanje evropske državljanske pobude),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 31. marca 2015 o evropski državljanski pobudi,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenj Odbora za peticije in Odbora za pravne zadeve (A8-0284/2015),

A.  ker je državljanska pobuda nova politična pravica državljanov ter edinstveno in inovativno orodje za oblikovanje programa v okviru participativne demokracije v Evropski uniji, ki državljanom omogoča, da aktivno sodelujejo v projektih in postopkih, ki jih zadevajo, in ker je treba njen potencial nedvomno v celoti izkoristiti in bistveno okrepiti, da bi dosegli optimalne rezultate in čim večje število državljanov EU spodbudili, naj sodelujejo pri nadaljnjem razvoju evropskega procesa povezovanja; ker mora biti prednostni cilj EU okrepiti demokratično legitimnost evropskih institucij;

B.  ker je po treh letih od začetka uporabe Uredbe (EU) št. 211/2011 dne 1. aprila 2012 treba oceniti njeno izvajanje, da bi ugotovili morebitne pomanjkljivosti in predlagali primerne rešitve za njeno hitro revizijo;

C.  ker ima glede na izkušnje večina organizatorjev evropskih državljanskih pobud številne težave pri vzpostavitvi evropske državljanske pobude, tako s praktičnega kakor tudi s pravnega vidika, in ker so se organizatorji več zavrnjenih državljanskih pobud posledično na Sodišče Evropske unije in pri Evropskem varuhu človekovih pravic pritožili zoper odločitev Komisije o zavrnitvi prijave njihove evropske državljanske pobude; ker je treba zato določiti pravila, na podlagi katerih bodo evropske državljanske pobude državljanom in organizatorjem čim bolj dostopne;

D.  ker je Parlament edini neposredno izvoljeni organ Evropske unije, ki kot tak po definiciji zastopa državljane EU;

E.  ker je več institucij, nevladnih organizacij, možganskih trustov in skupin civilne družbe obravnavalo različne pomanjkljivostih pri izvajanju Uredbe (EU) št. 211/2011 o evropskih državljanskih pobudah in v organizaciji teh pobud, predlagalo številne izboljšave in večkrat izpostavilo tiste vidike uredbe, ki bi jih bilo treba nujno spremeniti;

F.  ker imajo organizatorji državljanskih pobud na podlagi določb iz člena 6 v zvezi s praktičnim vidikom postopka, zlasti v zvezi z vzpostavitvijo spletnega sistema zbiranja in pridobitvijo potrdila pristojnega organa države članice, v večini primerov za zbiranje potrebnih podpisov na voljo manj kot dvanajst mesecev;

G.  ker za predložitev uspešne pobude Komisiji po končanem zbiranju podpisov ni določenega roka, kar lahko povzroči zmedo in negotovost tako za institucije kot tudi za javnost;

1.  pozdravlja evropsko državljansko pobudo, opredeljeno v členu 11(4) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu 24(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), saj gre za prvi instrument za nadnacionalno participativno demokracijo, ki državljanom omogoča neposredno sodelovanje z institucijami EU in aktivno udeležbo pri oblikovanju evropskih politik in zakonodaje ter dopolnjuje njihovo pravico do vlaganja peticij pri Parlamentu in do pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic;

2.  poudarja, da je evropska državljanska pobuda prvo orodje participativne demokracije, ki državljanom EU na podlagi najmanj enega milijona izjav o podpori iz najmanj četrtine držav članic EU podeljuje pravico, da dajo pobudo – s čimer torej uveljavljajo svojo novo politično pravico – in Komisijo zaprosijo, naj v okviru svojih pooblastil predloži ustrezen predlog o vprašanjih, kjer bi bil po njihovem mnenju za izvajanje Pogodb potreben zakonodajni akt;

3.  poudarja, da je evropska državljanska pobuda izjemna priložnost za državljane, da ugotovijo in izrazijo svoje želje ter zahtevajo ukrepe EU, ter da jo je treba na vse možne načine spodbujati in podpirati; vendar priznava, da so znatne pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti in zanje najti ustrezne rešitve, da bi bila ta pobuda bolj učinkovita; poudarja, da si je treba treba pri nadaljnji oceni tega orodja prizadevati za zagotovitev, da bo čim bolj uporabniku prijazno, saj je glavno sredstvo, ki evropske državljane povezuje z EU; poudarja tudi, da je uporaba maternega jezika državljanska pravica, zato poziva Komisijo in države članice, naj preučijo alternativne možnosti, da bi se zagotovila pravico uporabe maternega jezika v vseh dejavnostih, povezanih z evropsko državljansko pobudo, saj to spodbuja državljane k udeležbi; poudarja pomen javne ozaveščenosti o evropski državljanski pobudi ter obžaluje, da državljani EU o tem orodju vedo zelo malo; poziva EU, naj zato organizira oglaševalske in promocijske kampanje, da bi dosegli večjo prepoznavnost te pobude v medijih in med državljani;

4.  nadalje poudarja, da je državljanska angažiranost mladih bistvenega pomena za prihodnost vseh demokracij, in poziva Komisijo, naj se zgleduje po primerih resnično uspešnih državljanskih pobud v posameznih državah članicah;

5.  meni, da je bistveno državljanom omogočiti možnost prispevanja k izvajanju zakonodajnih pristojnosti Unije in neposrednega vključevanja v sprožanje zakonodajnih predlogov;

6.  poudarja pomen javne ozaveščenosti o evropski državljanski pobudi, če naj bi bila učinkovito orodje za demokratično udeležbo; odločno poziva Komisijo in države članice, naj si zato prizadevajo za čim boljše ozaveščanje o pobudi, da bi čim več državljanov zanjo vedelo, ter spodbujanje k aktivnemu vključevanju vanjo;

7.  poziva Komisijo, naj za ozaveščanje o evropski državljanski pobudi uporabi vse javne komunikacijske kanale in naj sprejme potrebne ukrepe za zagotavljanje preglednosti te pobude ter omogoči obveščanje o obstoječih pobudah te vrste, na primer z ustvarjanjem aplikacij, ki zagotavljajo informacije, pošiljanje obvestil in možnost spletnega podpisa; poudarja, da je aktivno vključevanje javnosti v evropskih državljanskih pobudah tudi precej odvisno od oglaševanja teh pobud v državah članicah, zato predlaga, naj nacionalni parlamenti držav članic na svojih uradnih spletnih mestih omenjajo evropsko državljansko pobudo;

8.  ugotavlja, da je pri evropski državljanski pobudi doslej sodelovalo več kot šest milijonov državljanov EU, da je bilo vloženih 51 prošenj za pobudo, od katerih so bile le tri označene za dopustne, in sicer pobude Pravica do vode (Right2Water), Eden izmed nas (One of Us) in Ustavimo vivisekcijo (Stop Vivisection), ter da je šest organizatorjev evropske državljanske pobude pri Sodišču vložilo pritožbo zoper odločitev Komisije o zavrnitvi (torej 30 % vseh zavrnitev), kar dokazuje, da je treba še veliko storiti, da bo celotni potencial evropske državljanske pobude zagotovo izkoriščen; opozarja na različne praktične težave, s katerimi se srečujejo organizatorji od začetka veljavnosti uredbe aprila 2012, in na to, da je pobud vse manj;

9.  poziva Komisijo, naj organizatorjem evropskih državljanskih pobud prek centra za stike Europe Direct čim prej zagotovi ustrezne in celovite smernice, zlasti pravne, tako da bodo seznanjeni z možnostmi, ki so jim na voljo, in da njihove evropske državljanske pobude ne bodo zavrnjene zaradi navezovanja na vprašanja, ki očitno ne spadajo v pristojnosti Komisije, ali zaradi neizpolnjevanja meril o pravni dopustnosti; poziva k preučitvi možnosti ustanovitve dodatnega neodvisnega svetovalnega organa; vendar ugotavlja, da v skladu z Lizbonsko pogodbo vprašanja, sprožena z evropskimi državljanskimi pobudami, morda niso povsem skladna s pristojnostjo Komisije; nadalje meni, da bi morala Komisija preučiti možnost vzpostavitve urada za evropske državljanske pobude in predstavništev v posameznih državah članicah, ki bi zagotavljala informacije, nasvete in podporo v zvezi z evropsko državljansko pobudo;

10.  poudarja, da bi moral urad za evropske državljanske pobude obenem prispevati k ozaveščanju medijev in javnosti o tej pobudi; zato poziva Komisijo, naj za dosego tega cilja podpira evropsko državljansko pobudo kot uraden instrument EU; poudarja, da bi lahko s pomočjo tega ukrepa ponovno vzpostavili zaupanje državljanov v izmenjavo osebnih podatkov, potrebnih za podporo evropske državljanske pobude;

11.  poziva k zagotovitvi podrobnejših smernic za razlaganje pravnih podlag in dodatnih informacij o obveznostih varstva podatkov v posameznih državah članicah, v katerih organizatorji izvajajo kampanje, s čimer bi jim zagotovili večjo varnost, ter o možnostih organizatorjev za sklenitev cenovno dostopnega zavarovanja;

12.  obžaluje, da ni jasnih informacij o instrumentu evropske državljanske pobude v zgodnjih fazah, zaradi česar je prišlo do splošne napačne predstave o njenih značilnostih ter povzročilo nezadovoljstvo, ko je Komisija zavrnila prve pobude; opominja, da bi moral biti ta instrument preprost, jasen in uporabniku prijazen ter bi morala biti splošna javnost seznanjena z njim; poudarja, da bi morala Komisija izvoljene nacionalne in lokalne predstavnike spodbujati k temu, da prevzamejo vodilno vlogo pri pogostejši uporabi evropske državljanske spodbude, in jih pri tem podpirati;

13.  podpira aktivno udeležbo državljanov EU pri ustreznem izvajanju tega instrumenta za namene oblikovanja programov; je zaskrbljen zaradi morebitnega navzkrižja interesov, saj ima Komisija izključno nalogo, da preveri dopustnost, in poziva, naj se v prihodnje ta položaj ustrezno obravnava; obenem meni, da bi se morali vsi udeleženci v procesu prizadevati za preglednost in odgovornost, s čimer bi zagotovili jasnost dejavnosti državljanov;

14.  poziva Komisijo, naj zato tudi Parlament obravnava kot nosilca odločanja, zlasti ker je to edina institucija, katere člane neposredno izvolijo državljani EU;

15.  poudarja, da v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 211/2011 Komisija, če zavrne prijavo evropske državljanske pobude, „obvesti organizatorje o vzrokih za zavrnitev in možnih sodnih in izvensodnih sredstvih, ki so jim na voljo“; v zvezi s tem se zaveda številnih pritožb organizatorjev, da niso bili podrobno in izčrpno obveščeni o razlogih za zavrnitev njihovih evropskih državljanskih pobud; poziva Komisijo, naj podrobno pojasni razloge za zavrnitev evropske državljanske pobude, če je po njenem mnenju očitno zunaj področja njenih pristojnosti, obenem pa naj organizatorje v pisni obliki in tako, da jim olajša delo, obvesti o ustreznih pravnih pomislekih, kar naj bo zavoljo preglednosti v celoti objavljeno, da se lahko nad veljavnostjo in popolno objektivnostjo teh elementov izvaja zakonodajni nadzor, da se diskrecijska pravica Komisije kot sodnika in stranke pri oceni dopustnosti pobude čim bolj zmanjša in da se lahko organizatorji odločijo, ali bodo pregledali svojo evropsko državljansko pobudo in jo v spremenjeni obliki ponovno vložili;

16.  poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti prijave le dela državljanske pobude, če ta kot celota ne sodi v področje pristojnosti Komisije; poziva Komisijo, naj organizatorjem ob prijavi okvirno pove, v katerem delu je prijava mogoča, saj sta dialog in sodelovanje z organizatorji evropske državljanske pobude skozi celoten postopek bistvenega pomena, in naj Parlament obvesti o svoji odločitvi glede prijave pobude; poziva Komisijo, naj tudi preuči načine, kako pobude ali njihove dele, ki ne spadajo v področje pristojnosti Komisije, napotiti na pristojni nacionalni ali regionalni organ;

17.  poudarja pomen tehnologije kot orodja za spodbujanje udeležbe državljanov; poziva Komisijo, naj izboljša prijaznost programske opreme za spletno zbiranje podpisov za uporabnika, zagotovi, da bo dostopna invalidom, stalno in brezplačno nudi svoje strežnike za shranjevanje spletnih podpisov, za kar naj uporabi obstoječe proračune EU, ter poenostavi in pregleda tehnične specifikacije za spletno zbiranje podpisov, tako da bo zbiranje naslovov elektronske pošte neobvezno, da se bodo zbirali na istem zaslonu kot obrazec za podporo, vendar se bodo shranjevali v ločeni podatkovni zbirki;

18.  meni, da je pri tem instrumentu, če bo revidiran, še vedno veliko možnosti za vključitev javnosti ter spodbujanje dialoga med državljani ter državljani in institucijami EU; poudarja, da je treba sistem za spletno zbiranje podpisov povezati z ustreznimi novimi orodji za kampanje v okviru družbenih in digitalnih medijev po vzoru drugih uspešnih platform za spletne kampanje;

19.  poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o samodejni povezavi med prijavo evropske državljanske pobude in začetkom 12 mesečnega obdobja, v katerem se lahko zbirajo izjave o podpori, tako da se lahko organizatorji pobude sami odločijo, kdaj jih bodo začeli zbirati;

20.  poziva Komisijo, naj države članice spodbudi k uporabi orodja za potrjevanje izjav o podpori evropske državljanske pobude, razvitega v okviru programa interoperabilnih rešitev za evropske javne uprave;

21.  poudarja, da bi bilo treba orodja informacijske tehnologije v obsegu razpoložljivih instrumentov za krepitev participativne demokracije v Uniji dati na voljo tudi regijam in omogočiti večjo udeležbo državljanov v javnih zadevah;

22.  toplo pozdravlja predlog Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o nudenju brezplačnih prevodov besedil evropskih državljanskih pobud zaradi zmanjšanja stroškov njihove organizacije;

23.  poziva k okrepljenemu medinstitucionalnemu sodelovanju na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni pri obravnavi evropskih državljanskih pobud in zagotavljanju informacij in podpore njihovim organizatorjem; poziva k izboljšanju večjezičnega spletnega mesta o evropski državljanski pobudi, ki ga ureja Komisija, ter k enotnemu sklopu smernic v vseh uradnih jezikih EU o pravicah in obveznostih organizatorjev evropskih državljanskih pobud in o veljavnih upravnih postopkih v procesu evropske državljanske pobude;

24.  poziva, naj se v prihodnje uvede fizično in spletno „okence vse na enem mestu“, kjer bo mogoče stalno dobiti informacije, prevajalske storitve ter tehnično, pravno in politično podporo za evropske državljanske pobude, in meni, da bi lahko za to uporabili vire kontaktne točke v okviru centra za stike Europe Direct ter predstavništev Komisije in informacijskih pisarn Parlamenta v državah članicah; meni, da bi s tako ureditvijo projekt evropske državljanske pobude približali državljanom;

25.  meni, da je za organizatorje preveč zapleteno zagotavljanje različnih osebnih podatkov v podporo evropskim državljanskim pobudam v 28 državah članicah, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 211/2011 na podlagi različnih nacionalnih predpisov, in poziva k uvedbi enotnega postopka za vlaganje izjav o podpori prek poenostavitve Priloge III Uredbe (EU) št. 211/2011, s čimer bi standardizirali naravo podatkov, ki se zbirajo v državah članicah; spodbuja Komisijo, naj se še naprej pogaja z državami članicami, da bi zmanjšali število zahtev glede podatkov, in v skladu s tem umakne zahtevo o osebni identifikacijski številki, ter naj zagotovi, da bodo te zahteve bolj prijazne za uporabnike, ter želi spomniti, da je bistvo evropske državljanske pobude udeležba in oblikovanje programa, ne pa zavezujoči predlogi; predlaga, naj se razmisli o možnosti vzpostavitve digitalnega državljanstva EU, in priporoča, naj se do takrat zagotovi vmesna rešitev, s katero bi rešili sedanje težave zaradi večkratne prijave; zato poziva Komisijo, naj to vprašanje nujno preuči v okviru svoje digitalne agende;

26.  poziva Komisijo, naj spremeni člen 3 Uredbe (EU) št. 211/2011 in državam članicam priporoči, naj znižajo starostno mejo za podporo in udeležbo pri evropski državljanski pobudi z 18 na 16 let ter naj ta ne bo vezana na volilno pravico za volitve v Evropski parlament, da bi zlasti mladim omogočili, da se aktivno vključijo v nadaljevanje evropskega projekta;

27.  se zaveda občutljivega problema osebne odgovornosti organizatorjev v zvezi z varstvom podatkov pri zbiranju osebnih podatkov podpisnikov in predlaga, da se zmanjša obseg zahtevanih podatkov ter da se besedilo člena 13 Uredbe (EU) št. 211/2011 o odgovornosti spremeni tako, da bo jasno, da osebna odgovornost ni neomejena; zato predlaga, da bi državljanski odbori lahko pridobili status pravne osebe in da bi kot zgled uporabili člen 3 Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja, da bi določili, da so organizatorji odgovorni samo za dejanja, ki so „nezakonita in storjena naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti“;

28.  spodbuja Komisijo in države članice, naj oblikujejo zahteve o zbiranju podatkov, ki bodo bolj prijazne za uporabnika in bolj usklajene; poziva pristojne nacionalne organe, naj odbore za evropske zadeve v njihovih nacionalnih parlamentih redno obveščajo o evropskih državljanskih pobudah v teku, ki so že zbrale znatno število podpisov; poziva Komisijo, naj predlaga revizijo Uredbe (EU) št. 211/2011, da bi državljanom zagotovili možnost, da evropsko državljansko pobudo podpišejo v državi, kjer prebivajo;

29.  je zaskrbljen, ker so od leta 2012 le tri od 31 evropskih državljanskih pobud dosegle zaključno fazo; poudarja, da je strmi upad števila novih pobud ena od posledic nesorazmernih zahtev in sistema, ki je po nepotrebnem zapleten; obžaluje, da uspešne pobude nimajo zakonodajnega učinka in da jih Komisija bolj malo upošteva; se ne strinja s Komisijo v zvezi z uspešnim izvajanjem uredbe za uresničitev celotnega potenciala evropske državljanske pobude; poudarja, da morajo institucije EU in države članice ukreniti vse potrebno, da bi spodbudile evropsko državljansko pobudo ter okrepile zaupanje državljanov v ta instrument;

30.  poziva Komisijo k reviziji besedila člena 10(c) Uredbe (EU) št. 211/2011, da se omogoči ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi uspešne evropske državljanske pobude; poziva Komisijo, naj v roku 12 mesecev od predložitve pozitivnega mnenja začne pripravljati pravni akt o uspešnih evropskih državljanskih pobudah;

31.  meni, da bi za poudarjanje politične razsežnosti evropskih državljanskih pobud javna predstavitev v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 211/2011 morala biti strukturirana tako, da bi organizatorjem omogočala dialog s poslanci Evropskega parlamenta in ustreznimi uradniki Komisije; poudarja, da bi bilo treba predstavitve evropskih državljanskih pobud organizirati pod okriljem „nevtralnega“ odbora, ki nima glavne pristojnosti nad področjem, na katerega se vsebinsko nanašajo, in da bi morali biti ves čas vključeni zunanji strokovnjaki;

32.  poziva Parlament in njegove odbore, naj po potrebi in v primeru, da Komisija ne vloži zakonodajnega predloga v roku 12 mesecev, uveljavijo svojo pravico in v skladu s členom 225 PDEU od Komisije zahtevajo predložitev ustreznega predloga; meni, da bi moral pri uveljavljanju te pravice pristojni parlamentarni odbor upoštevati vsebino uspešne evropske državljanske pobude in se na drugi predstavitvi posvetovati z organizatorji evropske državljanske pobude; poziva, naj se temu ustrezno spremeni Poslovnik;

33.  poziva Komisijo, naj preuči možnost financiranja evropskih državljanskih pobud iz obstoječih proračunov EU, prek evropskih programov, kot sta programa Evropa za državljane in Program za enakost, pravice in državljanstvo, vključno z možnostjo financiranja radijskih in televizijskih programov, pri čemer naj upošteva, da je treba zagotoviti enakost med državljani, da obstaja resnična potreba po finančni podpori za organizacijo evropskih državljanskih pobud in da so bile v ta namen predloženi številni predlogi sprememb proračuna EU;

34.  poziva Komisijo, naj sprejme vse možne ukrepe za preprečevanje kraje občutljivih podatkov o podpisnikih, zlasti če se upravljajo v obliki zbirnih podatkov;

35.  pozdravlja poročilo Komisije z dne 31. marca 2015 o evropski državljanski pobudi in sklep evropskega varuha človekovih pravic št. OI/9/2013/TN in Komisijo poziva, naj v reviziji tega instrumenta zagotovi izvajanje vseh ustreznih pravnih ukrepov, da bi zagotovili ustrezne nadaljnje ukrepe, kadar se šteje, da je evropska državljanska pobuda uspešno zaključena; zato poziva Komisijo, naj glede na razne nastale pomanjkljivosti čim prej predloži predlog o reviziji Uredbe (EU) št. 211/2011 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1179/2011;

36.  poziva institucije EU, naj izvajajo osnovno komunikacijo prek kampanje za obveščanje o evropskih državljanskih pobudah;

37.  poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o stanju v zvezi s tekočimi evropskimi državljanskimi pobudami, da bo lahko v okviru svoje zavezanosti evropskim državljanom preverjal, da to orodje deluje karseda učinkovito; poudarja, da bi bilo treba postopek evropske državljanske pobude nenehno izboljševati v skladu s pridobljenimi praktičnimi izkušnjami in poleg tega upoštevati sodbe Sodišča;

38.  priporoča uporabo vseh razpoložljivih komunikacijskih poti, zlasti družbenih in digitalnih medijskih platform vseh ustreznih institucij EU, za stalne kampanje ozaveščanja, pri čemer naj sodelujejo uradi in predstavništva EU, pa tudi nacionalni organi; poziva Komisijo, naj podpre razvoj odprtokodne programske opreme za evropsko državljansko pobudo na mobilnih napravah; pozdravlja dejstvo, da so nekatere evropske državljanske pobude imele učinek na lokalni ravni;

39.  meni, da je izredno pomembno povečati preglednost in kakovost preverjanja financiranja in sponzoriranja evropskih državljanskih pobud, da bodo državljani to orodje participativne demokracije pravilno uporabljali in se bodo preprečile njegove morebitne zlorabe za zasebne interese;

40.  ugotavlja, da ima Evropski varuh človekovih pravic pomembno vlogo, saj preiskuje, kako Komisija obravnava prošnje v okviru evropske državljanske pobude, zlasti primere, ko zavrne prijavo te pobude;

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 2015 o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (2014/2214(INI))

P8_TA(2015)0383 A8-0279/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji Evropske unije za jadransko-jonsko regijo (COM(2014)0357) ter akcijskega načrta, ki ga spremlja, in podpornega analitičnega dokumenta,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. oktobra 2014 o strategiji Evropske unije za jadransko-jonsko regijo,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o dodani vrednosti makroregionalnih strategij (COM(2013)0468) in zadevnih sklepov Sveta z dne 22. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. septembra 2014 o sporočilu Komisije o strategiji Evropske unije za jadransko-jonsko regijo (COM(2014)0357) in strategiji Evropske unije za jadransko-jonsko regijo: raziskave, razvoj in inovacije v MSP (raziskovalno mnenje na zaprosilo italijanskega predsedstva EU),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2014 o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) (raziskovalno mnenje),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 26. junija 2014 o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij na lastno pobudo z dne 11. oktobra 2011 z naslovom „Teritorialno sodelovanje v Sredozemlju prek jadransko-jonske makroregije“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2012 o razvoju makroregionalnih strategij EU: sedanja praksa in pričakovanja za prihodnost, zlasti v Sredozemlju(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Pomorska strategija za Jadransko in Jonsko morje“ (COM(2012)0713),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o upravljanju makroregionalnih strategij (COM(2014)0284),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2011 o prispevku regionalne politike k trajnostni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (COM(2011)0017),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje,

–  ob upoštevanju Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005 o sklenitvi Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v imenu Evropske skupnosti (Aarhuška konvencija),

–  ob upoštevanju Anconske izjave, sprejete na konferenci za razvoj in varnost v Jadranskem in Jonskem morju, ki je potekala 19. in 20. maja 2000,

–  ob upoštevanju konference za ustanovitev jadransko-jonske evroregije, ki je potekala v Pulju 30. junija 2006, in izjave o začetku pobude za oblikovanje jadranske strategije, sprejete na skupščini jadransko-jonske evroregije, ki je potekala v Splitu dne 22. oktobra 2009,

–  ob upoštevanju študije, ki jo je januarja 2015 pripravil Generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika) z naslovom „New Role of Macro-Regions in European Territorial Cooperation“ (Nova vloga makroregij pri evropskem teritorialnem sodelovanju, ni na voljo v slovenščini, op. prev.),

–  ob upoštevanju študije, ki jo je junija 2015 pripravil Generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika) z naslovom „Adriatic and Ionian region: Socio-Economic Analysis and Assessment of Transport and Energy Links“ (Jadranska in jonska regija: socialno-ekonomska analiza in ocena prometnih in energetskih povezav, ni na voljo v slovenščini, op. prev.),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za ribištvo (A8-0279/2015),

A.  ker makroregionalne strategije pomenijo nov model upravljanja na več ravneh, pri čemer je za uspešno izvajanje in dosego ciljev bistveno sodelovanje deležnikov, ki predstavljajo evropsko, nacionalno, regionalno in lokalno raven, ekonomske in socialne partnerje in organizacije civilne družbe, ter povezanost med različnimi politikami in programi; ker imajo regionalni in lokalni organi pomembno vlogo pri spodbujanju demokracije, decentralizacije ter večje lokalne in regionalne avtonomije;

B.  ker sta nekdanji strategiji za Baltsko morje in Podonavje zadevnim regijam prinesli veliko koristi, potrdili uspeh mehanizmov EU za sodelovanje in zagotovili koristne izkušnje za razvoj novih makroregionalnih strategij;

C.  ker narašča zanimanje regij za to sodobno obliko regionalnega sodelovanja in z njo povezanim modelom upravljanja; ker je to pred kratkim veljalo zlasti za gorske regije, kot so Karpati in Alpe, kjer je treba zaradi naravnih ovir izvajati specifično regionalno politiko;

D.  ker je makroregionalna strategija kot celovit okvir (ki zadeva države članice EU in tretje države na istem geografskem območju), ki ga je potrdil Evropski svet, strategija EU;

E.  ker so med državami, vključenimi v to strategijo, zlasti med državami članicami EU in tretjimi državami, velike socialno-ekonomske razlike;

F.  ker je bila na podlagi večjega zanimanja držav v jadransko-jonski regiji za sodelovanje in opredelitev skupnih ukrepov za obravnavanje izzivov z izkoriščanjem možnosti, ki jih ima regija, ter na podlagi njihovega stalnega prizadevanja za doseganje sinergije sprejeta strategija EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR);

G.  ker je makroregionalne strategije mogoče razumeti kot orodje evropskega povezovanja in večje teritorialne kohezije, ki temelji na prostovoljnem sodelovanju med državami članicami in sosednjimi državami, ko gre za obravnavanje skupnih izzivov; ker je strategija EUSAIR nova oblika regionalnega sodelovanja, ki lahko udeleženim državam kandidatkam in možnim državam kandidatkam pomaga na poti v EU, ter pomemben sestavni del širše sredozemske politike EU, ki jo izraža Unija za Sredozemlje; ker je EUSAIR kot del regionalne politike EU orodje za spodbujanje ekonomske in socialne kohezije, saj so njeni glavni cilji zmanjševanje neskladij med regijami, spodbujanje dejanske konvergence ter rasti in zaposlovanja;

H.  ker je Jadransko morje zaradi njegove polzaprte lege še posebej občutljivo na onesnaževanje in ima netipične hidrografske značilnosti, denimo dejstvo, da se globina in obala na severnem in južnem delu zelo razlikujeta; ker si obalne države delijo ribje staleže, zaradi česar je obnavljanje staležev pod nenehnim pritiskom; ker bi morali biti ukrepi v sklopu prihodnje okvirne uredbe o tehničnih ukrepih v reformirani skupni ribiški politiki oblikovani na regionalni ravni in prilagojeni posebnostim tega območja ter njegovih morskih virov in ribištva;

Splošne ugotovitve

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o strategiji Evropske unije za jadransko-jonsko regijo in spremljajoč akcijski načrt; meni, da je to pomemben korak v razvoju tega dela Evrope; poudarja, da je bila strategija EUSAIR oblikovana zato, da bi posegom EU, nacionalnih ali regionalnih organov ali zasebnih sektorjev dodala vrednost na način, ki bi bistveno okrepil delovanje makroregije; poudarja možnosti, ki jih strategija zagotavlja za države kandidatke in možne države kandidatke v regiji; poudarja, kako pomembno je, da strategija temelji na načelih združevanja, usklajevanja, sodelovanja in partnerstva; poudarja pomen načela treh NE: nobene nove zakonodaje, nobenih novih institucij, nobenih dodatnih sredstev, saj so makroregije okviri za pobude za sodelovanje na podlagi sinergij, ki izvirajo iz povezovanja različnih instrumentov politike EU, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

2.  pozdravlja prizadevanja vseh zainteresiranih deležnikov, da bi vzpostavili institucionalno strukturo za izvajanje strategije EUSAIR znotraj sedanjega institucionalnega okvira; spodbuja vse nacionalne, regionalne in lokalne deležnike, naj se popolnoma zavežejo izvajanju projektov, vključenih v to makroregionalno strategijo; poudarja, da je pomembno v vsaki državi udeleženki okrepiti institucionalne zmogljivosti in povečati učinkovitost javnih uprav in storitev ter zagotoviti ustrezne vire in sposobno upravno osebje, ki se bo izrecno ukvarjalo z izvajanjem strategije EUSAIR;

3.  poudarja, da je pri sodelovanju potreben lokalen pristop, in opozarja na dodano vrednost modela upravljanja na več ravneh, ki je potreben za obravnavo pomanjkanja upravnih zmogljivosti in ki ga je mogoče uporabiti za združevanje virov v makroregiji; v zvezi s tem vztraja, da je treba lokalne in regionalne organe vključiti v politične upravne organe ter operativne, tehnične in izvajalske organe strategije, Komisija pa mora ohraniti svojo vlogo v procesu usklajevanja; poudarja, da lahko lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, spodbudi in vključi lokalne dejavnike v postopek odločanja ter pomaga okrepiti občutek poistovetenja prebivalstva s projekti;

4.  poudarja pomen preglednega postopka za sprejetje, spremljanje in ocenjevanje strategije ter pomen odprtosti do civilne družbe in njenega vključevanja ter do vseh zadevnih deležnikov; poudarja, da sta komuniciranje in osveščanje bistvena za udeležbo deležnikov v postopku odločanja ter krepitev podpore javnosti; spodbuja države članice, naj strategiji zagotovijo zadostno prepoznavnost na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, razvijejo ustrezno komuniciranje glede ciljev in rezultatov strategije ter spodbujajo usklajevanje in izmenjavo najboljših praks z drugimi sedanjimi in prihodnjimi makroregionalnimi strategijami;

5.  poudarja potrebo, da države, ki niso članice EU, svojo zakonodajo harmonizirajo s posebnim sektorskim pravnim redom, povezanim s strategijo, da bi zagotovile izpolnjevanje ciljev EU ter njihovo redno, zakonito in pravočasno izvajanje na podlagi standardov in predpisov EU; spodbuja vse sodelujoče države, naj oblikujejo možganske truste in organizirajo redna srečanja za izmenjavo najboljših praks, da bi zaščitile postopek in povečale njegovo učinkovitost;

6.  opozarja, da se lahko zaradi občutnega zmanjšanja zasebnih naložb v vseh državah v regiji ter konsolidacije javnih financ in omejene zmogljivosti za naložbe v javnem sektorju pojavijo težave s financiranjem projektov v okviru strategije; poziva države udeleženke, naj ohranijo visoko stopnjo poistovetenja, zavezanosti in vodstva, potrebnih za uspešno izvedbo strategije;

7.  pozdravlja dejstvo, da so v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) in instrumenta za predpristopno pomoč za obdobje 2014–2020 ter zlasti jadransko-jonskega programa sodelovanja za obdobje 2014–2020 (ADRION) zagotovljena znatna potencialna sredstva ter širok nabor orodij in tehničnih možnosti za strategijo; podpira dejstvo, da so na voljo tudi drugi skladi in instrumenti, pomembni za stebre strategije, zlasti programa Obzorje 2020 in Erasmus Plus za vse stebre, instrument za povezovanje Evrope za steber 2, program LIFE za steber 3 in za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter programa COSME in Ustvarjalna Evropa za mala in srednja podjetja v okviru stebra 4, kakor tudi program INNOVFIN za financiranje inovacij; da bi se ustvarila sinergija med razpoložljivimi skladi spodbuja sodelovanje med nadzornimi odbori programov teritorialnega sodelovanja, ki pokrivajo regijo, upravnim odborom strategije EUSAIR in upravnimi organi evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poudarja, da bi morala strategija omogočiti učinkovitejšo in uspešnejšo uporabo obstoječih instrumentov in skladov;

8.  poziva Evropsko komisijo ter nacionalne, regionalne in lokalne organe, ki so odgovorni za pripravo, upravljanje in izvajanje programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov, naj poudarjajo pomen makroregionalnih projektov in ukrepov;

9.  poudarja, da je pomembno na makroregionalni ravni opredeliti izvedbeno strukturo in usklajevalne mehanizme, da se olajša sodelovanje, vključno s skupnim načrtovanjem, usklajevanjem možnosti financiranja in pristopom od spodaj navzgor; poudarja, da je treba nacionalne in regionalne operativne programe uskladiti s cilji strategije ter EUSAIR, kjer je mogoče, vključiti v programe; meni, da je treba uskladiti in harmonizirati pobude, predloge in projekte, ki zadevajo jadransko-jonsko regijo;

10.  spodbuja Komisijo, Evropsko investicijsko banko (EIB) in države udeleženke, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki so na voljo v okviru na novo ustanovljenega Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) za financiranje projektov v regiji, ki bi ustvarili dodano vrednost, spodbudili trajnostni razvoj in ekonomsko ter socialno kohezijo, spodbudili rast, povečali zaposlovanje na makroregionalni ravni ter prispevali k doseganju ciljev strategije Evropa 2020; v zvezi s tem spodbuja dodeljevanje dodatnih točk makroregionalnim projektom v fazi izbire projektov zaradi njihove nadnacionalne narave;

11.  poudarja, da ni nobenih posebnih sredstev, namenjenih zgolj izvajanju makroregionalnih strategij, in da so močna politična volja, partnerstvo in usklajevanje med državami pogoj za uspeh; zato poziva države v regiji, naj povežejo sklade (evropske strukturne in investicijske sklade, instrument za predpristopno pomoč in Evropski sklad za strateške naložbe) ter prispevke iz nacionalnih virov v okviru Evropske investicijske banke v finančno in naložbeno platformo za podpiranje financiranja projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev strategije; poziva k oblikovanju preglednega in javno dostopnega seznama projektov za jadransko-jonsko regijo, ki bi zagotovil prepoznavnost sedanjih in potencialnih naložbenih potreb in projektov, da se vlagatelji spodbudijo k vlaganju v te projekte;

12.  poziva deležnike, naj izmenjujejo najboljše prakse, upoštevajo pridobljene izkušnje, poiščejo ozka grla v izvajanju makroregionalnih strategij EU in stopnjujejo sodelovanje s sogovorniki iz drugih makroregij, kot so Baltsko morje, Podonavje in alpska regija;

13.  poziva Komisijo, naj odstrani upravne in nefinančne ovire, ki vlagatelje pogosto odvrnejo od naložb v take projekte;

14.  meni, da je treba poiskati načine za vključevanje držav, ki niso vključene v strategijo, a so geografsko in gospodarsko blizu regije, vsaj na ravni posameznih in specifičnih projektov; v zvezi s tem poudarja pomen čezmejnega in čeznacionalnega sodelovanja v okviru kohezijske politike ter vabi zadevne države članice in regije, naj izkoristijo obstoječe najboljše prakse na tem področju;

15.  ponovno opozarja na velik vpliv gospodarske krize na regijo in poudarja, da je potrebno redno ocenjevanje strategij, namenjenih gospodarskemu okrevanju; poudarja, da so države regiji na različnih stopnjah razvoja in imajo različne potrebe; poziva Komisijo, naj poudari pomen vzpostavitve pogojev za zmanjšanje socialno-ekonomskih razlik med posameznimi državami; podpira reforme v manj razvitih državah in v zvezi s tem spodbuja izmenjavo znanja, izkušenj in praks;

16.  poudarja, da je treba spodbujati, obnoviti in poglobiti kulturno, znanstveno in izobraževalno sodelovanje, tudi s povečanjem obsega akademske mobilnosti študentov in zaposlenih na univerzah; poudarja, da so znanost in inovacije poglavitne za pametno, vključujočo in trajnostno rast; poudarja soodvisnost znanstvenega in kulturnega sodelovanja z rastjo gospodarske dinamike in ravni raznolikosti in trajnostnosti turizma v regiji;

17.  pozdravlja zastopanost Evropskega parlamenta v upravljavskih organih EUSAIR; poziva Komisijo, naj analizira skupna prizadevanja držav v regiji (držav članic EU in tretjih držav) ter dejansko sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti, ko gre za doseganje ciljev strategije;

18.  opozarja na precedenčne primere v okviru drugih makroregionalnih strategij EU in poziva k podpiranju različnih vrst ukrepov v okviru pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, od študij do začetnega kapitala za pripravo projektov na različnih prednostnih področjih;

19.  meni, da je treba v fazi izvajanja strategije njena splošna načela, zlasti pa zadeve v zvezi z varstvom okolja in izboljšanjem naravnih virov, nujno upoštevati pri vseh štirih stebrih, tudi zato, da bi zagotovili celovit pristop k zapletenim in raznolikim izzivom makroregije;

20.  poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti območjem iz člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot so otoki in hribovite in podeželske regije, da bi ugotovili in sprostili njihov specifičen potencial, zlasti na področju turizma, ter pri tem spoštovali področja ukrepanja in prednostne naloge, opredeljene v tem poročilu; poleg tega poziva Komisijo, naj predlaga uvedbo evropskega leta otokov in gora;

21.  meni, da je treba najti načine, kako naj države udeleženke vključijo druge pomembne stebre, ki bi lahko ustvarili razvojne koristi za območje, denimo kmetijstvo zaradi izjemnih geoklimatskih pogojev, biotske raznovrstnosti ter možnosti za ustvarjanje sinergijskih usklajenih učinkov in nadaljnje rasti; priporoča tesno sodelovanje in usklajevanje celine, obalnega območja in otokov, da se dosežejo sinergije med projekti za čisto energijo in proizvodnjo zdrave hrane;

22.  opozarja na pomen ustreznega poročanja o izvajanju strategije in ocenjevanja slednjega; v zvezi s tem poziva države udeleženke, naj skupaj s Komisijo zberejo zanesljive osnovne podatke in za vsak steber določijo konkretne cilje, ki bodo vsako leto ocenjeni in javno dostopni;

23.  poziva k celostnemu in integriranemu evropskemu pristopu k migraciji; poudarja, da se regija spopada z resnimi migracijskimi izzivi in obžaluje vse tragedije v Sredozemlju; odločno meni, da je treba pri soočanju s temi izzivi in izvajanju azilne politike uvesti pomembne spremembe v zvezi s solidarnostjo med državani članicami; poudarja potrebo po preučitvi splošne strategije o sodelovanju s tretjimi državami; obžaluje nezadostno sodelovanje med državami članicami EU v zvezi z migracijskimi izzivi; spodbuja izmenjavo dobrih praks pri sprejemanju migrantov in opozarja, da je nujno treba posebno pozornost nameniti socialnim in humanitarnim vprašanjem, s katerimi se sooča regija, tudi zaradi možnosti ponovne opredelitve prihodnjih prednostnih nalog EUSAIR;

24.  pričakuje nov zagon za krepitev miru in varnosti v jugovzhodni Evropi;

25.  poziva države k izmenjavi najboljših praks na področju spoštovanja pravic manjšin, da se zagotovi uporaba najvišjih standardov, saj je to z jezikovnega vidika zelo občutljivo območje;

26.  poudarja, da je treba v različnih fazah izvajanja, s pomočjo posebnega programa ter z organizacijsko in tehnično podporo poskrbeti za ustrezno usposabljanje javnih in zasebnih gospodarskih akterjev, članov družbe in različnih delov organizirane civilne družbe;

27.  poziva Komisijo, naj vsaki dve leti Parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju EUSAIR, da se oceni delovanje strategije ter njena dodana vrednost z vidika rasti in delovnih mest, zmanjševanja neenakosti ter trajnostnega razvoja;

28.  spodbuja posebne ukrepe za spodbujanje socialne razsežnosti; poudarja pomen vključevanja prednostnih nalog in ukrepov, ki so namenjeni podpiranju vključevanja invalidov in preprečevanju vseh vrst diskriminacije;

Modra rast

29.  poudarja, da ima regija zaradi edinstvene geografske lege, specifične strukture obale ter bogate morske biotske raznovrstnosti ogromne možnosti za ustvarjanje „modrih“ delovnih mest ter za inovativen in trajnosten gospodarski razvoj in rast, vključno z modrimi tehnologijami, ribištvom in akvakulturo ter boljšim pomorskim in morskim upravljanjem in storitvami;

30.  se zavzema za modro gospodarstvo kot rešitev za gospodarsko krizo, saj spodbuja odpiranje novih delovnih mest in gospodarski razvoj, zlasti delovna mesta za ženske in mlade v obalnih in otoških državah; meni, da strategije EU za jadransko in jonsko regijo ni mogoče izvajati brez upoštevanja koncepta modrega gospodarstva, ki z varstvom okolja povezuje gospodarske sektorje, vezane na morje in oceane, akvakulturo, pomorski in rečni promet ter turizem;

31.  poziva Komisijo in države, vključene v strategijo, naj zagotovijo spodbude, s katerimi bi mlade pritegnili v opravljanje poklicev v ribištvu in akvakulturi v jadransko-jonski regiji;

32.  poziva k usklajevanju politike in harmonizaciji strateških ciljev in skupnih projektov v skladu z vrednotami, načeli in cilji skupne ribiške politike;; poleg tega spodbuja pomoč razvoju trajnostnega ribiškega sektorja in proizvodnje tradicionalne zdrave hrane; poziva k oblikovanju lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, ki bi lahko služile kot naravno orodje za diverzifikacijo ribištva; poudarja, da so za trajnostno in dobičkonosno ribištvo in akvakulturo potrebne okrepljena vključenost deležnikov v splošno upravljanje ter izboljšane in diverzificirane ribiške dejavnosti;

33.  meni, da modra rast vključuje zelo raznolike sektorje in podjetja ter da je zato za njen razvoj v vseh teh sektorjih potrebna visoko usposobljena delovna sila; poziva države članice, udeležene v strategiji EUSAIR, naj v svojih programih za usposabljanje spodbujajo različne sektorje modre rasti ob upoštevanju sistemov vseživljenjskega učenja in usposabljanja za zaposlene; opozarja na zapletenost dejavnosti, sektorjev in disciplin socialno-ekonomskih sistemov, vključenih v modro rast, in zato meni, da je izredno pomembno, da države članice, udeležene v strategiji EUSAIR, sprejmejo politike trga dela, da bi izboljšale zmožnost prilagajanja spremembam, inovativnost in multidisciplinarnost, prilagodile usposabljanje človeškega kapitala in zvišale stopnjo udeleženosti žensk;

34.  poudarja pomen močnejše in resnične povezave med strategijo EU 2020 in tremi stebri (zlasti s stebrom modre rasti) strategije EUSAIR na podlagi akcijskega načrta Evropske komisije; vidi akcijski načrt kot enega od rezultatov pristopa strategije, ki opredeljuje konkretne prednostne naloge za makroregijo; poudarja, da je na podlagi tega vsak ukrep ali projekt izbran v obsežnem postopku posvetovanja od spodaj navzgor ob sodelovanju različnih deležnikov iz jadransko-jonske regije, ki predstavljajo nacionalne, regionalne in lokalne organe, socialne partnerje, pa tudi zasebni sektor, socialno gospodarstvo, akademski svet in civilno družbo;

35.  spodbuja povezovanje in sodelovanje med javnimi in zasebnimi podjetji, univerzami, raziskovalnimi inštituti in drugimi pomembnimi deležniki v morskih in pomorskih panogah s ciljem spodbujanja inovacij in polnega izkoriščanja sinergij; meni, da bi morali ukrepi v okviru stebra za modro rast temeljiti na nacionalnih in regionalnih strategijah raziskav in inovacij za pametno specializacijo, da bi tako zagotovili učinkovitejše in uspešnejše naložbe; poziva države in regije, naj sodelujejo pri platformi S3 Komisije, da bi izkoristile pomoč za razvoj, izvajanje in pregled strategij pametne specializacije; v zvezi s tem meni, da sta nujno potrebna boljši dostop do posojil za mala in srednja podjetja ter izboljšanje obstoječih poslovnih omrežij (skupin) s postopkom internacionalizacije, da se ustvarijo nova kakovostna in trajnostna delovna mesta;

36.  podpira vzpostavitev skupne oznake kakovosti za visokokakovostne morske prehranske izdelke iz regije, da bi okrepili njihovo konkurenčnost;

37.  poudarja pomen socialnega dialoga in vključenosti predstavnikov civilne družbe v dejavnosti za izgradnjo zmogljivosti v sodelovanju z javnimi organi; meni, da bi bilo to mogoče doseči z vzpostavitvijo stalne platforme na makroregionalni ravni in na regionalni ravni v vsaki državi članici za zastopanje socialnih in ekonomskih partnerjev, podobno kot je bilo že storjeno za univerze, gospodarske zbornice in mesta;

38.  poudarja pomen morskih in pomorskih raziskav ter večjega sodelovanja na tem področju med raziskovalci ter med državami članicami in regijami, ki so vključene v strategijo EUSAIR, da bi premostili sedanje vrzeli med državami članicami ter okrepili konkurenčnost obalnih območij in ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih lokalnih delovnih mest;

39.  z zaskrbljenostjo opazuje hitro zmanjševanje staleža rib v Jadranskem in Jonskem morju, ki je posledica čezmernega ribolova ter nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, ter druge velike nevarnosti za vse morsko življenje; poudarja, da je ribištvo ena ključnih gospodarskih panog obalnih območij in otokov; zato meni, da je treba zaščito in ohranitev staleža rib ter morskih ekosistemov obravnavati kot glavni cilj strategije, v skladu z načelom največjega trajnostnega donosa, vključenega v skupno ribiško politiko; poudarja, da je treba v prehodnem obdobju podpreti prilagajanje na omejitve ribolova s subvencijami Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za nakup nove opreme; poziva k sprejetju odločnih ukrepov, da se ribiška zakonodaja tretjih držav uskladi z zakonodajo EU, za izmenjavo podatkov, za skupne platforme za spremljanje in večletne načrte za upravljanje ribištva ter za prizadevanja za razvoj trajnostne akvakulture in njenih velikih možnosti, da se napaja iz obnovljivih virov energije;

40.  opozarja, da bi morale biti komercialno izkoriščane ribe in lupinarji v okviru varnih bioloških meja, s čimer bi dosegli dobro okoljsko stanje in zaščitili dolgoročno trajnost ribiške industrije;

41.  poziva Komisijo, naj evidentira količino ulova v okviru rekreativnega ribolova, da bi se ta dejavnost zakonsko uredila ter bi bile rekreativne in poklicne ribolovne dejavnosti v skladu s cilji največjega trajnostnega donosa;

42.  poziva, naj se celovito raziščejo ribji staleži, zlasti ogroženih vrst, in njihova medsebojna biološka povezanost, saj bi bila ocena stanja zaradi pomanjkanja točnih podatkov nejasna in nezanesljiva; poziva k ohranitvi naravnega drstenja;

43.  poziva k izvajanju projektov, s katerimi bi ocenili učinek posrednega ribolova (zavržene ribiške mreže ali mreže, ki se uporabljajo za gojenje školjk) in prilova zaščitenih vrst, ki jih je treba oceniti in podpirati, saj naj bi bilo samo v Jadranskem morju po nesreči ulovljenih več kot 40 000 morskih želv; meni, da so nujno potrebne okoljske presoje in študije za ublažitev te težave (denimo naprave za izločanje želv);

44.  poziva k močni podpori ladjedelništvu, tudi izdelavi čolnov za prosti čas, zlasti modernizaciji in specializaciji, da bi se ustvarila nova delovna mesta in opravile prilagoditve zahtevam za trajnostno in konkurenčno rast skladno z modrimi tehnologijami;

45.  poziva k močni podpori za proizvodna območja ter za tesno povezovanje in sodelovanje med območji v različnih delih makroregije; podpira izmenjavo dobrih praks v zvezi z najpomembnejšimi izkušnjami v sektorju in med regijami, ki želijo razvijati enak pristop, da bi se spodbudilo vzpostavljanje proizvodnih območij;

46.  poudarja pomen podpiranja in spodbujanja rekreativnega športnega in družinskega ribolova ter povezanosti politik na področju ribištva in turizma (ribolov in ribiški turizem, marikultura), zlasti na otokih, da se ohranijo lokalne kulturne tradicije in pomorski življenjski slog prebivalcev otokov in majhnih obalnih krajev; spodbuja trajnostni mali priobalni ribolov, tradicionalni ribolov in akvakulturo v povezavi z raznoliko kulinarično ponudbo in spodbujanjem lokalnih ribjih tržnic kot najboljši način za zagotavljanje trajnosti in večje podpore priobalni turistični dejavnosti;

47.  poziva Komisijo, naj podpira in spodbuja vključevanje ribolova in ribičev v projekte, denimo na področju kulturnega in dediščinskega turizma, ki bi vključevali ribolov in ponovno odkrivanje pomorske dejavnosti in tradicionalnih ribolovnih območij in poklicev;

48.  poudarja pomen socialnega gospodarstva in podjetništva žensk za uresničevanje stebra modre rasti in poziva države članice, udeležene v strategiji EUSAIR, naj spodbujajo in podpirajo sodelovanje žensk v vseh ustreznih sektorjih; opozarja na temeljno vlogo malih in mikropodjetij v zadevnih regijah in ozemljih ter poziva države članice, udeležene v strategiji EUSAIR, naj izvajajo dejavne politike za spodbujanje tovrstne gospodarske dejavnosti;

49.  podpira ukrepe za zmanjšanje hidrogeološkega tveganja in tveganja za obalno erozijo;

50.  poudarja pomen raziskovanja in poziva k močni podpori morskim in pomorskim okrožjem;

51.  poudarja, da lahko razvoj akvakulture in marikulture pomembno vpliva ne le na ponovno vzpostavitev biološke raznovrstnosti, temveč tudi na gospodarsko rast v jadransko-jonski regiji;

52.  poziva Komisijo, naj poglobi izmenjavo dobre prakse, denimo na področju trajnosti projektov, ki jih razvijajo obalne akcijske skupine;

Povezovanje regije

53.  ugotavlja, da je boljša prometna in energetska povezanost med državami udeleženkami ter med njimi in njihovimi sosednjimi državami, vključno s pomorskim prevozom, intermodalnimi povezavami z zaledjem in energetskimi omrežji, nujno potrebna za makroregijo in pogoj za njen ekonomski in socialni razvoj; poudarja nezadostno povezanost med obalama Jadranskega morja in vrzel v infrastrukturni mreži na jadransko-jonskem območju;

54.  poziva k zagotavljanju spodbud za vzpostavitev trajnostnih prometnih povezav, ki bodo skrajšale čas potovanja, zmanjšale stroške prevoza in logistike ter omejile zunanje dejavnike; poziva k večjemu strateškemu delu v zvezi z izmenjavo med morjem in kopnim, da se ustvarijo priložnosti za intermodalni prevoz med državami, kohezijo, poveča celotno omrežje in zmanjšajo cestni zastoji in torej emisije CO2; opozarja, da je treba izboljšati pomorsko in pristaniško razsežnost kabotaže, pomorskih avtocest in križarjenj med obalama Jadrana, tako poteh sever–jug kot tudi vzhod–zahod; opozarja na potrebo po večjem usklajevanju, da se preprečijo zastoji v pomorskem prometu ter izboljšata upravljanje in nadzor nad njim;

55.  spodbuja, naj se uredba o spremljanju emisij iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju (Uredba (EU) 2015/757) uporabi za inovacije in vzpostavitev trajnostnega pomorskega prometa v makroregiji z uporabo alternativnih pogonskih motorjev za plovila in goriv, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov in izboljšali energijsko učinkovitost v prometnem sektorju;

56.  poudarja pomen povezovanja pomorskih prometnih poti in pristanišč z drugimi deli Evrope in pomen medsebojne povezanosti s koridorji TEN-T; poziva države udeleženke, naj prizadevanja usmerijo v izvajanje projektov, ki so pokriti s sedanjim omrežjem TEN-T, in drugih posegov za njegovo predlagano širitev na jugovzhodno Evropo/vzhodno jadransko obalo, da bi zaprli vrzel v omrežju, ki obstaja na jadransko-jonskem območju; zato poziva vključene države, naj določijo prednostne infrastrukturne projekte z regionalno in evropsko dodano vrednostjo, ter predlaga, naj med drugim posebno pozornost namenijo:

57.  poziva k izboljšanju zmogljivosti obstoječe infrastrukturne mreže, zlasti ko gre za obstoječe cestne in železniške povezave v makroregiji, vključno s povezavami „zadnja milja“; poudarja potrebo po čimprejšnjem dokončanju jadransko-jonske avtoceste, ki bo spodbudila gospodarski in socialni razvoj makroregije; opozarja na pomen novih koridorjev, ki združujejo avtoceste, železnice in druge infrastrukture na obeh straneh jadransko-jonskega območja; opozarja na potrebo po večjem usklajevanju, da se preprečijo zastoji v pomorskem prometu ter izboljšata upravljanje in nadzor nad njim;

58.  poziva k razvoju hitre železniške infrastrukture, ki bo povezala dele makroregije in omogočila boljšo povezavo z EU in znotraj EU; opozarja na pomen izboljšanja železniških povezav jadransko-jonske regije ter med obalami Tirenskega morja in jadransko-jonskimi obalami;

59.  poziva države udeleženke, naj izboljšajo svojo pomorsko, železniško in letalsko prometno infrastrukturo ter razvijejo pomorske avtoceste v makroregiji, ki združujejo intermodalni prevoz, zlasti da se zagotovi povezanost z zaledjem, ter naj izboljšajo prometno logistiko, tako da čim bolj izkoristijo najbolj napredne tehnologije in vedno zagotavljajo visoko stopnjo varnosti in okoljske trajnosti; prav tako poziva države udeleženke k izvedbi študije možnosti za izboljšavo povezljivosti z instrumenti e-mobilnosti, ki omogočajo mednarodno elektronsko izdajanje vozovnic;

60.  poudarja pomanjkanje učinkovitih povezav z otoki; poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo boljše povezave, tako da preverijo nove usklajene možnosti, ki imajo dodano vrednost, optimizirajo uporabo tovornih in potniških prog ter vključijo zasebne in javne deležnike, da bi zagotovile povečanje kakovost življenja na teh območjih, ustavile izseljevanje in omogočile izkoristek družbeno-ekonomskih možnosti; poudarja, da je treba izboljšati notranjo komunikacijo na otokih in prometno infrastrukturo za trajnostno mobilnost v notranjosti; poudarja tudi, da je treba zagotoviti ustrezne zdravstvene in izobraževalne programe za prebivalce otokov skozi vse leto;

61.  poziva k izvajanju velikih projektov za razvoj intermodalnih povezav na otokih in si zlasti želi močne podpore za okrepitev strateško pomembnih letališč, tako z vidika infrastrukture kot tudi novih povezav z drugimi regijami v makroregiji;

62.  poziva države udeleženke, naj si še naprej prizadevajo za diverzifikacijo virov energije, s čimer bodo ne le izboljšale varnost preskrbe z energijo v makroregiji, temveč tudi povečale konkurenco in zmanjšale energetsko revščino, kar bo imelo pomembne koristi za gospodarski in socialni razvoj regije; poudarja, da je treba opraviti temeljito oceno okoljskega učinka posegov v energetski sektor; poudarja pomen skupnega načrtovanja naložb v razvoj terminalov za utekočinjeni zemeljski plin in v manjkajočo mrežo plinovodov v makroregiji, s čimer bi prispevali k večji neodvisnosti in varnosti preskrbe z energijo; poleg tega spodbuja ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in učinkovitosti virov, kar bi prispevalo tudi k konkurenčnosti;

63.  spodbuja razvoj energetske infrastrukture, ki bi bila zmožna doseči zmanjšanje ogljičnega odtisa, povečati energetsko učinkovitost in zagotoviti energetsko varnost makroregije in drugih območij; poleg tega poudarja pomen razvoja in spodbujanja koncepta pametnih mest, kar naj prispeva k dodani vrednosti obstoječe splošne energetske infrastrukture v makroregiji;

64.  priznava velik potencial obnovljivih virov energije v makroregiji, ki je trenutno premalo izkoriščen; poziva k izkoriščanju razpoložljivih obnovljivih virov, kot so sončna in vetrna energija ter energija plimovanja in, kjer je tehnično mogoče, valovanja, v okviru mešance virov za proizvodnjo energije; poudarja trajnost in konkurenčnost potencialnih hidroelektrarn v vseh državah udeleženkah; poziva države udeleženke, naj prispevajo k oblikovanju dobro delujočega in povezanega trga s plinom in električno energijo v makroregiji, ki bo zagotavljal enak dostop do poceni in cenovno ugodne energije; poudarja, da je pomembno okrepiti čezmejne energetske povezave kot podlago za naložbe v energetski sektor, vzpostaviti medsebojno povezano energetsko mrežo EU in odstraniti ovire za čezmejne naložbe v energetski sektor;

65.  podpira skupno načrtovanje in naložbe v energetsko infrastrukturo za proizvodnjo in prenos električne energije in plina v makroregiji v skladu z omrežjem TEN-E, ob izvajanju konkretnih projektov, navedenih v seznamu projektov, ki so v interesu Energetske skupnosti;

66.  izraža zaskrbljenost zaradi ponovno obujene težnje po iskanju in izkoriščanju nafte in plina na odprtem morju in na kopnem, kar bi makroregijo izpostavilo veliki nevarnosti za nesreče, ki bi imele resne posledice za okolje, gospodarstvo, tudi ribiški sektor, ter javno zdravje; poudarja, da mora biti vsaka tovrstna dejavnost v skladu s pravili in smernicami Unije glede podnebja in obnovljivih virov energije; poudarja, da je Jadransko morje zaprto, plitvo morje s slabim odvajanjem onesnaževal in z zelo razvitim turizmom na obeh obalah ter da bi morala rast makroregije temeljiti predvsem na turizmu in gospodarskih dejavnostih, povezanih z njegovimi okoljskimi posebnostmi in ekosistemi; poudarja, da je treba dosledno izvajati zakonodajo Unije in mednarodne konvencije s področja okoljske trajnosti in varnosti pomorskih dejavnosti; poziva k celovitemu izvajanju okvirne direktive o pomorski strategiji (2008/56/ES) in direktive o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju (2013/30/EU);

67.  poziva k oblikovanju skupnih evropskih standardov za prometno varnost v jadransko-jonski makroregiji;

68.  poudarja, da je treba spodbujati čezmejni zračni prevoz z izvajanjem skupnih projektov, namenjenih zaščiti in krepitvi povezav v makroregiji;

Kakovost okolja

69.  opozarja na bogastvo morskih, obalnih in kopenskih ekosistemov v državah udeleženkah; opozarja, da v Jadranskem morju živi skoraj polovica (49 %) vseh zabeleženih sredozemskih morskih vrst in da je Jadran zaradi plitvosti, omejenih tokov in velikega vpliva rek najbolj nenavadna podregija Sredozemlja; poziva k skupnim prizadevanjem pri sprejemanju vseh možnih ukrepov, kot je uporaba čistih goriv za pomorski prevoz in logistiko, da se ohrani biotska raznovrstnost morskega okolja in nadnacionalnih kopenskih habitatov ter prepreči zmanjšanje onesnaževanja morja in drugih nevarnosti za obalno in morsko biotsko raznovrstnost; poudarja pomen zaščite ogroženih morskih in zemeljskih vrst, kot so sredozemska medvedjica, človeška ribica, ris, beloglavi jastreb in druge, ter poziva države udeleženke, naj za dosego tega cilja izvajajo sorazmerne ukrepe;

70.  poziva k izmenjavi najboljših praks med državami udeleženkami na področju upravljanja naravne in kulturne dediščine, vključno z območji Natura 2000 in območji na seznamu Unesca, da bi razvili trajnostne turistične zanimivosti;

71.  poziva vse države udeleženke, naj združijo sile pri izvajanju pomorskega prostorskega načrtovanja, v skladu z Direktivo 2014/89/EU o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje, in celostnega upravljanja obalnih območij, pri čemer naj vključijo različne deležnike (nacionalne, regionalne in lokalne organe, lokalno prebivalstvo, raziskovalno skupnost, nevladne organizacije itd.); meni, da ustrezno skupno upravljanje pomorskega prostora zagotavlja pomemben okvir za trajnostno in pregledno uporabo pomorskih in morskih virov;

72.  poudarja pomen zaščite in ohranjanja rek in jezer v jadransko-jonskem bazenu;

73.  poudarja potrebo po odpravljanju onesnaženosti v preteklosti in čezmejnega onesnaževanja ter čiščenju lokacij, prizadetih zaradi industrijske kontaminacije tal, vode in zraka ter, kadar je to primerno, zaradi onesnaženosti, ki je posledica vojaških spopadov; podpira vse dejavne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti morja zaradi kemičnega in konvencionalnega orožja; pozdravlja zmanjšanje morskih odpadkov (cilj naj bo njihova popolna odprava) v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji, zlasti glede onesnaženja jadranskih otokov z odpadki;

74.  izraža zaskrbljenost zaradi škode, ki jo povzročajo plastični odpadki v morju; poziva Komisijo, naj podpre pobude za pobiranje in recikliranje teh odpadkov; poudarja, da je treba v ta proces vključiti ribiče;

75.  poziva države, naj razvijejo in izvajajo celovite načrte za ponovno uporabo opuščenih industrijskih in vojaških območij; poudarja, da ta območja ne predstavljajo le grožnje okolju, ampak imajo tudi velik ekonomski potencial, ki ostaja neizkoriščen;

76.  poziva k spodbujanju selitve industrije iz urbanih središč in obalnih območij, da bi se tako izboljšala kakovost življenja;

77.  vztraja, da je treba uporabiti vsa obstoječa orodja za uporabo najboljših rešitev na področju ravnanja z odpadki in čiščenja odpadnih voda v regiji v skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode v državah članicah EU;

78.  opozarja na različne naravne nesreče in nesreče, ki jih je povzročil človek, ki so prizadele regijo v zadnjih letih; opozarja na problem krčenja gozdov in druga tveganja, povezana s podnebnimi spremembami; poudarja, da je treba v celoti uporabljati horizontalna načela za obvladovanje tveganj za naravne nesreče in prilagajanje podnebnim spremembam, da bi se izvajal akcijski načrt in prednostne naloge vseh stebrov; spodbuja sodelovanje med hidrometeorološkimi inštituti držav, s čimer bi izboljšali delovanje ob izrednih vremenskih pojavih, posledicah podnebnih sprememb in pri obvladovanju tveganja naravnih nesreč; priznava, da so vode, kmetijstvo in turizem najbolj dovzetni za podnebne spremembe, zato spodbuja sodelovanje med nacionalnimi organi pri vzpostavljanju okvira in podpornega mehanizma za izvajanje ukrepov za prilaganje in blažitev posledic;

79.  poudarja, da je treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov, zlasti v sektorju pomorskega prometa;

80.  poudarja težavo z geografsko in sezonsko neenakostjo pri dostopu do vodnih rezerv ter opazno pomanjkanje vode na otokih in obalnem območju v poletnem času, ko se potreba po vodi bistveno poveča zaradi prihoda velikega števila turistov;

81.  poziva k ustanovitvi regionalnega centra za pripravljenost na nesreče ter oblikovanju skupnega načrta za ukrepanje ob razlitju nafte in drugih dogodkih, ki povzročijo veliko onesnaženje, da bi oblikovali sistem zgodnjega opozarjanja za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzročijo industrijske, prevozne in druge dejavnosti, kot so poplave, požari in dejavnosti izkoriščanja v Jadranskem morju; poudarja, da bi moral biti center neposredno povezan z mehanizmom EU za civilno zaščito; poudarja, da je pomembno z boljšim razumevanjem in izmenjavo najboljših praks ohraniti ekosistem in biotsko raznovrstnost regije;

82.  poziva države, ki niso članice EU, naj pospešijo izvajanje sektorskega pravnega reda (kot je okvirna direktiva o vodah), da bi lahko v prihodnosti pristopile k Uniji;

83.  odločno poziva države članice, naj se posvetujejo s pristojnimi oblastmi sosednjih držav in lokalnih skupnosti v makroregiji, zlasti ko gre za gospodarske dejavnosti, za katere velja presoja vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje;

Trajnosten in konkurenčen turizem

84.  poudarja izjemen pomen turizma za evropsko gospodarstvo in razvoj socialne kohezije v EU, zlasti za sredozemske države in regijo kot celoto; poudarja, da je treba razviti nove pristope kot prispevek k zmanjšanju sezonske odvisnosti, v skladu z vplivom turizma na okolje in trajnostjo turizma; poziva k večji podpori pri financiranju turističnih projektov iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter drugih virov;

85.  poziva k nujnemu izboljšanju čezmejnih cestnih povezav, da bi povečali konkurenčnost turizma, saj slabe povezave povzročajo ozka grla v prometu in dolge zamude; poudarja, da je za potrebe turizma nujno treba izboljšati obstoječo infrastrukturo zračnega prometa in pomorsko povezavo med obema obalama Jadrana;

86.  poudarja, da je treba spodbujati uporabo obstoječih letališč v makroregiji, da bi se izognili prekomernemu zbiranju potnikov na le nekaj letalskih vozliščih, ter podpirati trajnostne in bolj uravnotežene turistične tokove v različne kraje;

87.  priznava, da sta bogata kulturna in naravna dediščina (vključno s kulturnimi dejavnostmi, kot so kino, gledališče in glasba) največji prednosti regije, na katerih sloni turizem; opozarja, da so v vseh državah udeleženkah številna zavarovana območja, vpisana v seznam Unesca, in območja omrežja Natura 2000; meni, da kljub pomembnemu prispevku turizma h gospodarstvu njegove možnosti niso v celoti izkoriščene, zlasti zaradi poudarjene sezonskosti in pomanjkljivosti na področju inovacij, trajnosti, prometne infrastrukture, kakovosti turistične ponudbe, spretnosti in znanj vključenih deležnikov ter odgovornega upravljanja turizma; v zvezi s tem poziva države udeleženke, naj sprejmejo politike za zagotavljanje ustreznih povezav in turističnih storitev tako med poletno sezono kot zunaj nje, da bi diverzificirale turistične tokove in zagotovile prisotnost turistov v vseh letnih časih; poudarja pomen povezovanja turizma z naravno, kulturno in umetniško dediščino;

88.  spodbuja države članice, naj podpirajo trajnostne rešitve mobilnosti v turističnem sektorju ter s tem izboljšajo kakovost turističnih storitev in povečajo doseg sektorja;

89.  priznava pomen nacionalnih in naravnih parkov ter zaščitenih območij kot temeljev prihodnjega izobraževanja državljanov o vprašanjih okoljske zaščite in boja proti podnebnim spremembam;

90.  poudarja, da je sodelovanje med državami nujno za nadaljnji razvoj turizma v regiji; spodbuja oblikovanje strategij turizma za Jadransko in Jonsko morje, ki temeljijo na trajnosti ter državam omogočajo izkoriščanje sinergij in obravnavo skupnih izzivov na makroregionalni ravni; meni, da je nujno delati z združenimi močmi za povečanje prepoznavnosti destinacij v jadransko-jonski regiji;

91.  odločno poziva Evropsko komisijo, države udeleženke ter lokalne in regionalne oblasti, naj ukrepajo, da bi spodbudile deležnike k izboljšanju turistične infrastrukture;

92.  poudarja, da je pomembno podpirati kulturne in ustvarjalne dejavnosti ter zlasti razvoj in vključevanje podjetniških dejavnosti na področjih glasbe, gledališča, plesa in filma; poziva k organiziranju festivalov, konvencij in kulturnih prireditev, ki spodbujajo vključevanje;

93.  opozarja, da je treba omogočiti lažji dostop do pomoči in financiranja malih in srednjih podjetij, ki so bistvenega pomena za turistični sektor; spodbuja deležnike v regiji, naj sodelujejo v Evropski podjetniški mreži, da bi delili izkušnje, se mrežno povezovali in našli čezmejne partnerje;

94.  poudarja pomen projektov pametne specializacije in pametnih skupnosti, ki vključujejo izkoriščanje obstoječih inovacijskih platform, kot je vzpostavitev jadransko-jonskega območja ustvarjalnosti;

95.  podpira razvoj razvejane turistične ponudbe, ki vključuje turistične tematske parke in poti ter kulturni, kmečki, zdravstveni, medicinski, navtični, enogastronomski, konferenčni in športni turizem, vključno s kolesarjenjem, golfom, potapljanjem, pohodništvom, smučanjem, planinarjenjem in športi na prostem, da se spodbuja turizem skozi vse leto in izboljša konkurenčnost turističnih destinacij; podpira razvoj podeželskega turizma, da bi se zmanjšal pritisk na glavna turistična središča in ozko obalno območje, kar bi prispevalo k preseganju sezonskosti; podpira širjenje turističnih dejavnosti v zaledje z oblikovanjem integriranih turističnih proizvodov, ki vključujejo tudi najpomembnejše zanimivosti v makroregiji in njenih glavnih mestih;

96.  poudarja, kako pomembna je skladnost upravljanja turizma in infrastrukture ter da je treba izboljšati kakovost in raznolikost storitev in priložnosti, pri tem pa upoštevati posebne značilnosti regije; poudarja tudi pomen spodbujanja in ohranjanja lokalne in regionalne tradicije;

97.  poudarja pomen preučevanja nadomestnih poti in poslovnih modelov ter boljšega povezovanja ponudb križarjenja z lokalnimi prebivalci in izdelki ter meni, da bi se tako lahko boljše reševala netrajnostna prezasedenost in boljše izkoristil ves potencial z več trajnimi ekonomskimi koristmi za lokalna gospodarstva; priznava pomen razvijanja in označevanja makroregionalnih turističnih poti s pomočjo zemljevidov in dodatnega oglaševanja obstoječih poti;

98.  zagovarja izkoriščanje najbolj značilnih sklopov proizvodov območja za potrebe turizma ter razvoj programov promocije in trženja;

99.  poudarja potrebo po resnični intermodalnosti prevoza z uporabo integrirane mreže storitev in stičišč, da bi se razvil kakovosten ekoturizem;

100.  poziva k razvoju jadransko-jonske listine, ki bo vsebovala merila, načela in smernice za spodbujanje trajnostnega turizma z uporabo evropskega sistema kazalnikov turizma za ocenjevanje turističnih destinacij, da bi se izboljšal njihov trajnostni razvoj;

o
o   o

101.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav udeleženk v strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (Hrvaška, Grčija, Italija, Slovenija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija).

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 259. (3) UL C 349 E, 29.11.2013, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 2015 o kohezijski politiki in pregledu strategije Evropa 2020 (2014/2246(INI))

P8_TA(2015)0384 A8-0277/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter zlasti členov 4, 162 in od 174 do 178 Pogodbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006(6),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(7),

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom „Naložbe za delovna mesta in rast: – Spodbujanje razvoja in dobrega upravljanja regij in mest v EU“ z dne 23. julija 2014 (v nadaljevanju: šesto kohezijsko poročilo),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(8),

–  ob upoštevanju osmega poročila Komisije o napredku na področju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije z naslovom „Regionalna in urbana razsežnost krize“ z dne 26. junija 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pametni specializaciji: mrežno povezovanje centrov odličnosti za učinkovito kohezijsko politiko(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pripravljenosti držav članic EU za učinkovit in pravočasen začetek novega programskega obdobja kohezijske politike(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o 7. in 8. poročilu Komisije o napredku kohezijske politike Evropske unije ter strateškem poročilu 2013 o izvajanju programov 2007–2013(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o zamudah pri začetku izvajanja kohezijske politike za obdobje 2014–2020(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2011 z naslovom „Okvir za naslednjo generacijo inovativnih finančnih instrumentov – platformi EU za lastniški kapital in dolg“ (COM(2011)0662),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih(13),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast“ (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o šestem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: naložbe za delovna mesta in rast, ki ga je sprejel Svet za splošne zadeve (kohezijo) dne 19. novembra 2014,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. decembra 2014 o šestem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji(14),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta z naslovom „Načrt za prenovljeno strategijo Evropa 2020: prispevek usmerjevalnega odbora platforme za spremljanje strategije Evropa 2020 Odbora regij“(15),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2015 o šestem kohezijskem poročilu Komisije(16),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. marca 2015 z naslovom „Rezultati javnega posvetovanja o strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2015)0100),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast“ (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0277/2015),

A.  ker je kohezijska politika glavna politika za rast naložb in razvojna politika EU, ki je usklajena s cilji strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter katere cilj je odprava razlik med regijami in spodbujanje konvergence, njen proračun pa znaša 351,8 milijard EUR do konca leta 2020; ker se EU še vedno sooča s posledicami gospodarske in finančne krize (visoka brezposelnost, neenakomerno in počasno okrevanje gospodarstva); ker je cilj kohezijske politike zagotoviti, da bosta vsa energija in vse zmogljivosti mobilizirane in usmerjene v uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za trajnostno rast in delovna mesta;

B.  ker je bistveno, da različne pobude EU za rast in delovna mesta ter za varstvo okolja in podnebja ohranijo skladen pristop; ker imajo vodilne pobude strategije Evropa 2020 ključno vlogo pri izboljševanju usklajevanja na lokalni in regionalni ravni v zvezi z izvajanjem kohezijske politike; ker določbe o načrtovanju programov oz. o poročanju ne vsebujejo konkretnega mehanizma, ki bi bil izrecno usmerjen v prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) k uresničitvi vodilnih pobud; ker bo treba pri pregledu strategije Evropa 2020 obravnavati izvajanje vodilnih pobud ter si prizadevati za uravnoteženje finančnih, proračunskih in gospodarskih ukrepov na eni strani ter socialnih, izobraževalnih in okoljskih vidikov in vidikov enakosti (še posebej spolov) na drugi strani;

C.  ker sta vse bolj potrebni večja soodgovornost različnih udeleženih akterjev za strategijo na različnih ravneh upravljanja in deljena odgovornost, skupaj z ustreznimi pravicami in obveznostmi na vseh ravneh izvajanja projekta; ker je treba okrepiti upravljanje na več ravneh in partnerstvo, saj ta načela omogočajo odpravljanje pomanjkanja upravne zmogljivosti;

D.  ker so se cilji kohezijske politike sčasoma nedvomno razvili, da bi podprli naložbe v najpomembnejše evropske prednostne naloge, kar dokazuje njihovo prilagodljivost in učinkovitost, obenem pa je ostal osrednji cilj zmanjšanje neskladja med stopnjami razvoja različnih regij, krepitev potenciala regij in spodbujanje trajnostnega razvoja; ker Evropski sklad za strateške naložbe vnaša nove elemente v splošno strategijo EU za ustvarjanje inovativne, trajnostne in vključujoče rasti ter kvalificiranih delovnih mest;

E.  ker bi bilo treba pri pregledu strategije Evropa 2020 upoštevati resne in raznolike posledice ekonomske in finančne krize za države članice in regije ter biti zaradi doslednosti in učinkovitosti pameten in uravnotežen; ker se bo vseeno morda razmišljalo o drugih ukrepi, kot so infrastrukturni ukrepi, ukrepi na notranjem trgu in ukrepi, povezani z upravnimi zmogljivostmi; ker je treba upoštevati posebne ozemeljske značilnosti, s posebnim poudarkom na regijah iz členov 174 and 349 PDEU;

F.  ker je vmesni pregled strategije Evropa 2020 (čeprav z zamudo leta 2015), predvsem priložnost za oceno (in priznanje) prispevka kohezijske politike k doseganju ciljev strategije in izboljšanju obstoječih medsebojnih povezav in vplivov med različnimi politikami EU ter s proračunom EU, da bi bila za njih učinkovito gonilo za izvajanje te strategije; ker je ta faza bistvenega pomena za oblikovanje prihodnje kohezijske politike kot naložbene politike EU, obenem pa daje prednost zmanjšanju razvojnih razlik in ponovnem pospeševanju konvergenčnega procesa;

Strategija Evropa 2020 in njena medsebojna povezanost s kohezijsko politiko

1.  opozarja, da je strategija Evropa 2020 krovna dolgoročna strategija Evropske unije za rast in delovna mesta, ki temelji na petih ambicioznih ciljih: zaposlovanje, inovacije, podnebne spremembe in energetska trajnost, izobraževanje ter boj proti revščini in socialni izključenosti; ugotavlja, da cilje dopolnjuje sedem vodilnih pobud in da so izzivi, ki so bili opredeljeni leta 2010, neenako obravnavani, napredek na ravni EU pri izpolnjevanju nekaterih od njih, kot je boj proti brezposelnosti, pa je še vedno zmeren; poudarja, da bi se morala EU osredotočiti na trajnostno rast in razvoj ter dostojnih delovnih mestih, da bi zagotovila dolgoročne koristi od svojih naložb;

2.  poudarja dejstvo, da bi lahko tudi napredek na področju enakosti spolov prispeval h gospodarski rasti, trajnostnemu razvoju in socialni koheziji;

3.  poudarja, da sta bila leta 2010 vzpostavljena okvir gospodarskega upravljanja EU in njegov izvedbeni mehanizem (evropski semester), da bi se zagotovilo usklajevanje ukrepov fiskalne politike in strukturnih reform in boljše usklajevanje nacionalnih proračunskih politik za rast in delovna mesta na ravni EU in na nacionalni ravni, ter za podporo uresničevanju strategije; opozarja na dejstvo, da je treba obravnavati še nadaljnje izzive, povezane z usklajevanjem in sinhronizacijo;

4.  poudarja, da je bila kohezijska politika za obdobje 2007–2013, ki je bila usklajena s predhodnico, tj. lizbonsko strategijo, in je imela podobne temeljne cilje, že v fazi izvajanja, ko je bila uvedena strategija Evropa 2020, in da bi bilo zato reprogramiranje v skladu s cilji nove strategije težavno in neproduktivno; poudarja, da kohezijska politika za številne države članice v času gospodarske krize ni bila zgolj edini vir naložb, temveč je s sredstvi za lizbonsko strategijo tudi znatno podprla izvajanje strategije, kot kažejo šesto kohezijsko poročilo ter različna sporočila in študije Komisije; opozarja, da je sčasoma lizbonska strategija izgubila zavezanost držav članic, regij in mest in da je upravljanje strategije Evropa 2020 zlasti v skladu z načeli kohezijske politike in instrumenti, ki lahko zagotovijo prevzem odgovornosti za izvajanje strategije;

5.  poziva Komisijo, naj v okviru naknadnih vrednotenj za programsko obdobje 2007–2013 zagotovi informacije o usmerjenosti na izid in rezultate ter konkretnem prispevku kohezijske politike k ciljem strategije Evropa 2020; poudarja pomen razumevanja realnosti in omejitev razpoložljivih dokazov o prispevku kohezijske politike h krovnim ciljem strategije ter glede na pretrese, ki so jih utrpela gospodarstva EU, še posebej v primeru držav, ki jih je kriza močno prizadela; se zaveda, da bi lahko te ugotovitve pripomogle pri sedanjem izvajanju strategije;

6.  poudarja, da je kohezijska politika ključni instrument EU za naložbe v realno gospodarstvo in je izraz evropske solidarnosti, ko povečuje rast in blaginjo ter zmanjšuje gospodarske, socialne in ozemeljske razlike; opozarja, da je kohezijska politika v celoti usklajena s cilji strategije Evropa 2020 in zagotavlja potreben okvir za naložbe, ne da bi bila samo sredstvo za njegovo izvajanje; v zvezi s tem poudarja, da so skladi ESI na podlagi tematske osredotočenosti po novi strukturi, usmerjeni v 11 tematskih ciljev, ki izhajajo neposredno iz ciljev strategije Evropa 2020, in da so bili za zagotovitev, da izvedene naložbe povečujejo učinkovitost teh ciljev, določeni pogoji, ki so neposredno povezani s temi tematskimi cilji; poudarja, da v celoti podpira ta novi pristop, ki bo prispeval k povečanju učinkovitosti porabe;

7.  poudarja, da kohezijska politika razvija sinergije z drugimi politikami EU, kot so digitalni enotni trg, energetska unija, enotni kapitalski trg in socialna politika ter da je z vsemi svojimi instrumenti in cilji, vključno z makroregionalnimi strategijami, agendo za urbana območja, teritorialno agendo, naložbami v MSP, pametno rast in strategije pametne specializacije, bistveno prispevala h krepitvi enotnega trga in doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poziva nacionalne in regionalne organe v vsej Evropi, naj oblikujejo strategije za pametno specializacijo in izkoriščajo sinergije med različnimi evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi instrumenti, tako javnimi kot zasebnimi;

8.  opozarja tudi na povezavo s širšim procesom gospodarskega upravljanja prek ukrepov, ki povezujejo učinkovitost skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem; poziva države članice, da ukrepajo z vso odgovornostjo, da bi se kar najbolje preprečili njihova uporaba in negativni učinki na izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter doseganje ciljev kohezijske politike; poleg tega poudarja, da je treba zagotavljati podporo državam članicam, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami; pozdravlja mehanizme prožnosti v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012) za krepitev povezave med naložbami, strukturnimi reformami, naložbami in uporabo sredstev za spodbujanje dolgoročne trajnostne rasti ter pospeševanje napredka pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

9.  z zaskrbljenostjo poudarja, da v sedanjem programskem obdobju prihaja do zamud pri izvajanju kohezijske politike; poudarja, da je samo izvajanje na zelo zgodnji stopnji, čeprav je večina operativnih programov že določena; kljub temu poudarja, da je že mogoče izvesti ocene glede usmerjenosti sredstev politike v prednostne naloge, ki prispevajo k trajnostni rasti in delovnim mestom; v zvezi s tem ugotavlja, da so se v skladu s prvo oceno, ki jo je izdala Komisija, zneski, dodeljeni za raziskave in inovacije, podporo malim in srednjim podjetjem, IKT, nizkoogljično gospodarstvo, zaposlovanje, socialno vključevanje, izobraževanje in krepitev zmogljivosti, v primerjavi s prejšnjimi programskimi obdobji bistveno povišali, medtem ko se je raven podpore za prometno in okoljsko infrastrukturo znižala; opozarja, da bodo podatki o izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020 v času vmesnega pregleda strategije Evropa 2020 še vedno pomanjkljivi, zato konkretna ocena prispevka teh skladov k doseganju ciljev strategije morda še vedno ne bo mogoča na tej stopnji; ceni, da so države članice že sprejele ukrepe, na primer za zagotovitev, da bo 20 % njihovih virov porabljenih za podnebne ukrepe;

10.  priznava, da bi se z opredelitvijo okvira uspešnosti in uvedbo predhodne pogojenosti ter povezavami s priporočili za posamezne države v načrtovanju kohezijske politike za obdobje 2014-2020 lahko zagotovilo boljše investicijsko okolje za kar največji prispevek kohezijske politike k uresničevanju vodilnih ciljev strategije Evropa 2020;

Dinamika pregleda in s tem povezani izzivi

11.  opozarja, da je Komisija leta 2014 začela postopek pregleda strategije z objavo sporočila z naslovom „Ocena izvajanja strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, in obžaluje, da je ta dokument nezadostno obravnaval kohezijsko politiko in z njo povezane instrumente; ceni, da se je postopek nadaljeval z javnim posvetovanjem, ki je bilo izvedeno med majem in oktobrom 2014, da bi tako zbrali dokaze za postopek pregleda, in izraža zadovoljstvo, da sta bili potrjeni ustreznost in pomembnost strategije ter njenih ciljev in prednostnih nalog;

12.  ugotavlja, da so vodilne pobude izpolnile svoj namen, vendar tudi poudarja, da je njihova prepoznavnost dokaj nizka; obžaluje, da je gospodarska in finančna kriza poglobila razlike v Evropski uniji in je bilo storjenega premalo napredka pri doseganju več vodilnih ciljev strategije, zlasti cilje glede zaposlovanja, raziskav in razvoja, revščine in socialne izključenosti; pozdravlja ugotovitev, da je treba za izboljšanje uresničevanja strategije okrepiti odgovornost in delovanje na kraju samem, tako da se utrdijo vertikalna in horizontalna partnerstva; poudarja, da bi morala strategija spodbujati k premiku od pristopa, osredotočenega na proces in izid, k pristopu, usmerjenemu v dejanske rezultate, da bi se zagotovila kar najvišjo učinkovitost in uspešnost za EU politike, ki so z njo povezane;

13.  pozdravlja, da Eurostat redno objavlja kazalnike napredka v zvezi z izvajanjem strategije Evropa 2020; vendar poziva k večji podrobnosti in točnosti na regionalni ravni v zvezi s podatki, zagotovljenimi na ravni NUTS II in NUTS III, ker bo to vse bolj pomembno zaradi nepredvidenih gospodarskih in socialnih problemov, ki se pojavljajo v različnih regijah EU ne glede na njihovo stopnjo razvitosti; poleg tega opozarja na tri razsežnosti kohezijske politike – gospodarsko, socialno in ozemeljsko, ter meni, da je zato mogoče meriti samo na podlagi gospodarskih kazalnikov; Komisijo in države v zvezi s tem poziva, naj nadaljujejo razpravo in učinkoviteje sodelujejo pri razvoju bolj vključujočih kazalnikov, ki bodo dopolnjevali BDP, da bi postali bolj ustrezni za ocenjevanje napredka pri doseganju prednostnih ciljev strategije Evropa 2020;

14.  ugotavlja, da naj bi bil predlog Komisije o pregledu strategije Evropa 2020 objavljen pred koncem leta 2015 in obžaluje to zamudo, saj je bil prvotno načrtovan za začetek leta 2015; ponovno poudarja, da bo pregled potekal v precej neugodnem trenutku cikla kohezijske politike, ko poteka dejanski proces izvajanja; poleg tega poudarja, da bi bilo predčasno reprogramiranje povsem neproduktivno za dolgoročno strateško načrtovanje kohezijske politike:

15.  pozdravlja ustanovitev projektne skupine za boljše izvajanje skladov EU; pozdravlja tudi ustanovitev službe za podporo strukturnim reformam, ki je uradno začela delovati 1. julija 2015 in ki bo državam članicam nudila tehnično podporo, da bodo lahko učinkoviteje izvajale strukturne reforme in priporočila za posamezne države;

16.  hkrati priznava, da je treba obravnavati razvoj gospodarskih obetov, uporabo novih instrumentov, napredek, dosežen pri uresničevanju ciljev strategije, in posledično potrebo po operativnih prilagoditvah;

17.  zato poziva, naj bo vmesni pregled strategije Evropa 2020 pameten in uravnotežen ter osredotočen na večjo medsebojno povezanost petih ciljev strategije in njenih vodilnih pobud ter na opredelitev metod, s katerimi bi jih lahko bolje prenesli naprej in ocenili brez ustvarjanja dodatnih plasti zapletenosti in pretiranega upravnega bremena; poudarja, da bi moral upoštevati prednosti in slabosti gospodarstva EU, kot so vse večje neenakosti (na primer v premoženju), visoka brezposelnost in visok javni dolg; poudarja, da je treba vzporedno s poudarkom na makroekonomskih merilih fiskalnega in gospodarskega upravljanja stremeti tudi k napredku pri doseganju krovnih ciljev strategije Evropa 2020; meni, da je treba pozornost nameniti tudi večji družbeni in okoljski trajnosti, večji socialni vključenosti in enakosti spolov; poudarja pomen ohranitve podpore, ki jo službe Komisije nudijo organom držav članic za izboljšanje upravne zmogljivosti;

18.  ponovno poziva k okrepitvi razsežnosti odgovornosti za strategijo, preglednosti strategije, sodelovanja in poistovetenja z njo z vključevanjem lokalnih in regionalnih organov ter ustreznih deležnikov civilne družbe in zainteresiranih strani, od določanja in oblikovanja ciljev do izvajanja, spremljanja in ocenjevanja strategije; poudarja ključni pomen okrepljene strukture upravljanja, ki temelji na upravljanju na več ravneh, struktur spodbud, učinkovitega mešanega pristopa od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor, modela partnerstva kohezijske politike in javno-zasebnih partnerstev na splošno za posvetovanje in sodelovanje z vsemi deležniki za zagotovitev ustrezne zmogljivosti za doseganje dolgoročnih ciljev; opozarja, da so v skladu z institucionalnimi in pravnimi okviri držav članic, tudi regionalni in lokalni organi odgovorni za javne naložbe in bi zato morala biti priznani kot ključni akterji pri izvajanju strategije;

19.  poleg tega predlaga, da bi morali lokalni in regionalni organi ter deležniki v projektu strategije Evropa 2020 obnoviti zavezo v obliki pakta med njimi, državami članicami in Komisijo, da bi se zagotovila odgovornost in udeležba in da bi bilo treba sprejeti kodeks ravnanja, ki bo podoben kodeksu za partnerstva, ki je bila uveden v okviru kohezijske politike za obdobje 2014–2020;

20.  poudarja, da je treba uporabiti resnično ozemeljski pristop k strategiji Evropa 2020, da bi javne ukrepe in naložbe prilagodili različnim ozemeljskim značilnostim in posebnim potrebam; meni, da je zelo pomembno povezati splošni pristop strategije Evropa 2020 in teritorialni pristop teritorialne agende 2020; meni tudi, da bi morali biti možni prilagojeni prostovoljni regionalni cilji strategije Evropa 2020 in da bi bilo treba o njih razpravljati na regionalni ravni brez dodatnega birokratskega bremena na terenu; poudarja, da bi morali biti takšni prilagojeni prostovoljni regionalni cilji skladni s krovnimi cilji strategije in ne bi smeli biti omejeni na vnaprej določene cilje; v zvezi s tem opozarja tudi na pomen strategij lokalnega razvoja, ki jih vodi skupnost;

21.  priznava pomembno vlogo mest in mestnih območij kot gonil rasti in delovnih mest in se zavzema za to, da bi bil pri pregledu strategije Evropa 2020 upoštevan širši holističen pristop k prihodnjemu razvoju mest kot subjektov, ki igrajo aktivno vlogo pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020; poziva Komisijo, naj torej preuči nedavno deklaracijo iz Rige o agendi za mesta glede na osrednjo vlogo mestnih območij (velikih pa tudi majhnih in srednjih); zlasti poudarja, da je treba predvideti ustrezno strategijo za srednja in majhna urbana območja na podlagi pristopa, ki ustvarja sinergije z digitalno agendo in instrumentom za povezovanje Evrope;

22.  poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o vlogi ozemeljskih vidikov kot dejavnikov gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest in trajnostnega razvoja, in zahteva, da se v pregledu strategije Evropa 2020 obravnavajo ozemeljski učinki in zagotovijo smernice o tem, kako jih reševati; poudarja pomen posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi na tem področju, saj imajo odločilno vlogo pri izvajanju teritorialnih razvojnih strategij; poudarja tudi vlogo, ki bi jo lahko imele makroregionalne strategije in evropsko teritorialno sodelovanje na splošno za uspešno izvajanje ciljev strategije Evropa 2020, saj mnogi razvojni projekti vključujejo čezmejna območja, tudi več regij in držav in so sposobne razviti krajevne odzive na dolgoročne izzive;

23.  ugotavlja pomen novega instrumenta EU za naložbe, tj. Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki bo podprl mobilizacijo do 315 milijard EUR naložb, da bi se odpravile vrzeli pri naložbah v EU in povečal učinek javnih izdatkov; poudarja, da bi moral biti dodatek k skladom ESI in njihova dopolnitev; obžaluje, da ni jasno povezan s strategijo Evropa 2020, vendar meni, da bi moral prek svojih ciljev in z izborom uresničljivih, trajnostnih projektov prispevati k izvajanju strategije na določenih področjih;

24.  poleg tega poudarja, da je nujno treba zagotoviti popolno skladnost in sinergije med vsemi instrumenti EU, tako da se strategija pametne specializacije postavi v ospredje investicijskih instrumentov, da bi preprečili podvajanja ali navzkrižja med njimi ali med različnimi ravnmi izvajanja politike; zato zahteva, da se strategija Evropa 2020 pri pregledu potrdi kot dolgoročni okvir EU za rast in obravnava izziv usklajevanja instrumentov politike, vključno z Evropskim skladom za strateške naložbe, da bi učinkovito uporabili vse razpoložljive vire in dosegli pričakovane rezultate v zvezi s splošnimi strateškimi cilji;

25.  poziva Komisijo, naj z namenom spodbujanja splošnega skladnega razvoja EU in glede na ključno vlogo kohezijske politike pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020, pri pregledu ciljev strategije ter ciljev v skladu s členom 174 in 349 upošteva značilnosti in omejitve posebnih območij, kot so podeželska območja, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, regije, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, otoške, čezmejne in gorske regije ter najbolj oddaljene regije EU; s tem v zvezi opozarja na potencial takšnih področij, kot so biotehnologija, energija iz obnovljivih virov in biotska raznovrstnost;

26.  poudarja vse boljše rezultate glede povečevanja količine, kakovosti in učinka naložb v raziskave in inovacije z usklajeno uporabo instrumentov kohezijske politike in programa Obzorje 2020 v okviru vmesnega pregleda strategije Evropa 2020; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pri pregledu ciljev strategije Evropa 2020 okrepi vse morebitne povezave in sinergije med tema dvema pomembnima okviroma politik ter vzpostavi spletni sistem sledenja za ugotavljanje v katerih primerih se financiranje iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov kombinira s programom Obzorje 2020, Evropskim skladom za strateške naložbe in drugimi programi, ki jih financira Unija; pozdravlja načrt, da se za prosilce, ki so ocenjeni kot odlični, ne morejo pa pridobiti financiranja iz programa Obzorje 2020, uvede „znak odličnosti“, da bi jim tako pomagali pri dostopu do skladov ESI;

27.  poziva Komisijo, naj oblikuje dosleden in stalen postopek ocenjevanja, s katerim bo lahko redno ocenjevala napredek v zvezi s cilji strategije Evropa 2020 ter predlagala niz ustreznih ukrepov za njihovo uresničitev ter priporočila za kohezijsko politiko po letu 2020; poudarja, da je vloga Parlamenta usklajeno nadzorovati izvajanje strategije Evropa 2020 in kohezijske politike, pri čemer se mora usklajevati v Parlamentu pa tudi z vsemi relevantnimi institucijami; v zvezi s tem poziva, naj se Parlament pravočasno vključi v vse ustrezne razprave, namenjene oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju politik iz strategije; opozarja, kako pomembno je v te izmenjave mnenj vključiti tudi Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor, nacionalne parlamente, lokalne in regionalne organe ter druge deležnike in zainteresirane strani;

Prihodnja kohezijska politika – pogled onstran bližnje prihodnosti

28.  meni, da bo pregled strategije Evropa 2020, ki bo izveden pred predložitvijo predloga za vmesno revizijo večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, zagotovil podlago za prihodnjo kohezijsko politiko po letu 2020 in druge instrumente večletnega finančnega okvira; v zvezi s tem poudarja pomen učinkovitega obravnavanja vseh zgoraj izraženih pomislekov in hkratnega zagotavljanja neprekinjenosti strateškega pristopa; opozarja tudi na dodano vrednost vseevropske kohezijske politike, ki mora ostati eden od glavnih instrumentov EU za naložbe v rast, ustvarjanje delovnih mest in varstvo podnebja, ob zagotavljanju uravnoteženega in usklajenega razvoja v vsej EU, kot katalizator sprememb in spodbuda za blaginjo tudi v manj razvitih regijah; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti trajnostno raven financiranja za evropske strukturne in investicijske sklade po letu 2020;

29.  poudarja, da bi bilo treba prihodnjo kohezijsko politiko in prihodnjo dolgoročno strategijo EU oblikovati pred koncem sedanjega mandata Komisije, ob upoštevanju, da bodo leta 2019 volitve v Parlament, kar bo pomenilo znatno časovno omejitev za sozakonodajalce v zvezi s koledarjem pogajanj, za Komisijo in države članice pa pri pripravi in sprejetju novih partnerskih sporazumov in operativnih programov pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira; hkrati ugotavlja, da se bodo začela tudi pogajanja v zvezi s prihodnjim večletnim finančnim okvirom; zato poziva Komisijo, naj upošteva vse posebne omejitve, ki so jih ustvarile medsebojne povezave in zahteve glede časovnega usklajevanja, ter razvije usklajen pristop v zvezi s prihodnjo dolgoročno strategijo EU za trajnostno rast in delovna mesta, proračunom EU, zlasti kohezijsko politiko, in instrumenti večletnega finančnega okvira;

o
o   o

30.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam in njihovim regijam.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 289. (3) UL L 347, 20.12.2013, str. 470. (4) UL L 347, 20.12.2013, str. 259. (5) UL L 347, 20.12.2013, str. 303. (6) UL L 347, 20.12.2013, str. 281. (7) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (8) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (9) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0002. (10) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0015. (11) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0132. (12) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0068. (13) UL L 123, 19.5.2015, str. 98. (14) UL C 19, 21.1.2015, str. 9. (15) https://portal.cor.europa.eu/europe2020/SiteCollectionDocuments/2459-brochure-BlueprintEU2020.pdf (16) UL C 242, 23.7.2015, str. 43.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 2015 o evropskih strukturnih in investicijskih skladih ter dobrem gospodarskem upravljanju: smernice za izvajanje člena 23 uredbe o skupnih določbah (2015/2052(INI))

P8_TA(2015)0385 A8-0268/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov z dobrim gospodarskim upravljanjem v skladu s členom 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 (COM(2014)0494) (v nadaljnjem besedilu: 'smernice'),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter zlasti členov 4, 162, od 174 do 178 in 349 Pogodbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju izjave Komisije v zvezi s členom 23, vključene v Izjave v zvezi z Uredbo (EU) št. 1303/2013 (2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2013 o vplivu proračunskih omejitev za lokalne in regionalne oblasti glede izdatkov strukturnih skladov EU v državah članicah(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o prispevku kohezijske politike k doseganju lizbonskih ciljev in ciljev strategije EU 2020(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o 7. in 8. poročilu Evropske Komisije o napredku kohezijske politike Evropske unije ter strateškem poročilu 2013 o izvajanju programov 2007–2013(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2014 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2014(6),

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom „Naložbe za delovna mesta in rast: Spodbujanje razvoja in dobrega upravljanja regij in mest v EU“ z dne 23. julija 2014,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Kohezijska politika: Strateško poročilo 2013 o izvajanju programov v obdobju 2007–2013“ z dne 18. aprila 2013 (COM(2013)0210),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. februarja 2015 o smernicah o ukrepih za povezovanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov z dobrim gospodarskim upravljanjem,

–  ob upoštevanju študije Parlamenta iz januarja 2014 o evropskem gospodarskem upravljanju in kohezijski politiki (generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika),

–  ob upoštevanju informativnega obvestila Parlamenta iz decembra 2014 z naslovom „The European Structural and Investment Funds and sound economic governance: guidelines for the implementation of Article 23 of the Common Provisions Regulation“ (Evropski strukturni in investicijski skladi ter dobro gospodarsko upravljanje: smernice za izvajanje člena 23 uredbe o skupnih določbah) (generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za proračun in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0268/2015),

A.  ker kohezijska politika temelji na Pogodbi in je izraz evropske solidarnosti, njen cilj pa je okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v Uniji, predvsem pa zmanjšati razlike med regijami ter spodbujati skladen in uravnotežen družbeno-gospodarski razvoj; ker je tudi naložbena politika, ki prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

B.  ker sedanji zakonodajni okvir za kohezijsko politiko, ki sicer vzpostavlja povezave s strategijo EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast, evropskim semestrom in integriranimi smernicami Evrope 2020 ter z zadevnimi priporočili za posamezne države in priporočili Sveta, kljub temu pogojujejo zelo posebne naloge, cilji in horizontalna načela;

C.  ker je cilj sedanjega pravnega okvira evropskih strukturnih in investicijskih skladov okrepiti usklajevanje, dopolnjevanje in sinergije z drugimi politikami in instrumenti EU;

D.  ker obstajajo dokazi, da so dobro upravljanje in učinkovite javne institucije nujni za trajnostno in dolgoročno gospodarsko rast, ustvarjanje novih delovnih mest ter socialni in teritorialni razvoj, čeprav je dokazov o makroekonomskih dejavnikih, ki vplivajo na način delovanja kohezijske politike, manj;

E.  ker lahko ekonomska in finančna nepredvidljivost ter pravna negotovost povzročita upad javnih in zasebnih naložb, kar bi ogrozilo doseganje ciljev kohezijske politike;

F.  ker se smernice nanašajo na prvi del ukrepov za povezovanje uspešnosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov z dobrim gospodarskim upravljanjem v skladu s členom 23 uredbe o skupnih določbah; ker se to nanaša na reprogramiranje in začasno ustavitev plačil, ki niso obvezna, za razliko od drugega dela člena 23 uredbe o skupnih določbah, ki zahteva začasno ustavitev obveznosti ali plačil, kadar države članice ne sprejmejo popravnih ukrepov v okviru postopka gospodarskega upravljanja;

G.  ker so države članice, kot kažejo rezultati Komisije, ki je ocenila napredek v izvajanju 279 priporočil za posamezne države, izdanih leta 2012 in 2013, do sedaj dosegle nizko stopnjo izvajanja zadevnih priporočil, in sicer popolno upoštevanje ali velik napredek pri 28 priporočilih za posamezne države (10 %), delni napredek pri 136 priporočilih (48,7 %) ter omejeni napredek ali nobenega napredka pri 115 priporočilih (41,2 %);

Povezovanje uspešnosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov z dobrim gospodarskim upravljanjem

1.  poudarja pomen instrumentov in sredstev kohezijske politike za ohranjanje stopnje naložb z evropsko dodano vrednostjo v državah članicah in regijah, namenjenih pospešenemu ustvarjanju novih delovnih mest in izboljšanju socialno-ekonomskih razmer, zlasti tam, kjer so naložbe zaradi gospodarske in finančne krize močno upadle;

2.  meni, da mehanizmi gospodarskega upravljanja ne smejo ovirati uresničevanja ciljev politike evropskih strukturnih in investicijskih skladov, čeprav je treba upoštevati njihov prispevek k ustvarjanju stabilnega makroekonomskega okolja in uspešne, učinkovite in v rezultate usmerjene kohezijske politike;

3.  meni, da je treba člen 23 uredbe o skupnih določbah uporabiti zgolj kot skrajni ukrep za učinkovitejše izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov,

4.  poudarja večletni in dolgoročni značaj programov in ciljev v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov v nasprotju z letnim ciklom evropskega semestra; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti jasne mehanizme za izvajanje evropskega semestra, in poziva k tesnemu sodelovanju med obema postopkoma ter organi, pristojnimi za njuno izvajanje;

5.  poudarja, da mora Komisija pripraviti belo knjigo, v kateri bo upoštevala dolgoročne učinke javnih naložb in vzpostavila tipologijo kakovostnih naložb, s katero bo mogoče jasno prepoznati naložbe, ki imajo dolgoročno najboljše učinke;

6.  opozarja, da je imela kohezijska politika ključno vlogo in se je izkazala za zelo odzivno na makroekonomske in javnofinančne omejitve v okviru sedanje krize z reprogramiranjem več kot 11 % razpoložljivih proračunskih sredstev v obdobju od 2007 do 2012, da je podprla najbolj pereče potrebe in okrepila določene ukrepe; v zvezi s tem poudarja, da je v več državah članicah kohezijska politika predstavljala več kot 80 % javnih naložb v obdobju 2007–2013;

7.  poziva Komisijo, naj zagotovi dodatne analitične podatke o učinku in pomembnosti makroekonomskih mehanizmov na regionalni razvoj, učinkovitosti kohezijske politike ter o medsebojnem učinkovanju med evropskim okvirom gospodarskega upravljanja in kohezijsko politiko, pa tudi natančne informacije o tem, kako kohezijska politika prispeva k zadevnim priporočilom za posamezne države in priporočilom Sveta;

8.  poziva države članice, naj čim bolje izkoristijo obstoječo prožnost v okviru pravil pakta za stabilnost in rast;

Reprogramiranje na podlagi člena 23 uredbe o skupnih določbah

Splošni premisleki

9.  opozarja, da morajo biti vse odločitve v zvezi z reprogramiranjem ali začasno ustavitvijo plačil na podlagi člena 23 uredbe o skupnih določbah sprejete izjemoma, dobro premišljene in podrobno utemeljene ter se morajo izvesti previdno, pri tem pa je treba navesti programe ali prednostne naloge, na katere se nanašajo, da se zagotovi preglednost ter omogočita preverjanje in pregled; poleg tega poudarja, da te odločitve ne smejo poslabšati težav, ki jih imajo regije ali države članice zaradi socialno-ekonomskega okolja, geografske lokacije ali posebnosti v smislu členov 174 in 349 PDEU;

10.  meni, da sporazumi o partnerstvu in programi, sprejeti v tekočem programskem obdobju, upoštevajo zadevna priporočila za posamezne države in zadevna priporočila Sveta in zagotavljajo dobro podlago za izogibanje srednjeročnemu reprogramiranju, razen če bi se gospodarske razmere občutno poslabšale;

11.  poudarja, da bi bilo pogosto reprogramiranje kontraproduktivno in da se mu je treba čim bolj izogniti, da ne bi motili upravljanja skladov ali spodkopavali stabilnosti in predvidljivosti večletne naložbene strategije ter da bi preprečili negativne učinke, tudi na črpanje sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

12.  pozdravlja previden pristop Komisije v zvezi z reprogramiranjem in njen namen, da ga ohrani na strogem minimumu; poziva k uvedbi pristopa zgodnjega opozarjanja, s katerim bi posamezne države članice opozorili na sprožitev postopka reprogramiranja na podlagi člena 23 uredbe o skupnih določbah, in poudarja, da bi se bilo treba pred vsako zahtevo za reprogramiranje posvetovati z odborom za spremljanje;

13.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju s posameznimi državami članicami izvede celovito analizo vseh razpoložljivih možnosti razen uporabe člena 23 uredbe o skupnih določbah za obravnavo vprašanj, ki so lahko povod za zahtevo za reprogramiranje;

14.  obžaluje vsako nesorazmerno povečanje upravnega bremena in stroške takega povečanja za vse upravne ravni, saj so roki kratki, postopek reprogramiranja na podlagi člena 23 uredbe o skupnih določbah pa zapleten; svari pred vsakršnim prekrivanjem postopkov reprogramiranja na podlagi člena 23 uredbe o skupnih določbah z naknadnimi cikli evropskega semestra; poziva Komisijo naj pretehta možnost, da se v okviru pregleda iz člena 23(16) uredbe o skupnih določbah na novo določi uporaba rokov;

Horizontalna načela na podlagi uredbe o skupnih določbah

15.  izraža zaskrbljenost, ker v smernicah niso izrecno navedena splošna in horizontalna načela iz členov 4 do 8 uredbe o skupnih določbah, ter opozarja, da mora razlaga člena 23 te uredbe upoštevati ta načela in biti skladna z njimi, zlasti z načeli partnerstva in upravljanja na več ravneh, ter z uredbo in skupnim strateškim okvirom kot celoto; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pojasni, kako bodo načela izrecno upoštevana pri uporabi določb člena 23 uredbe o skupnih določbah;

Podnacionalna razsežnost člena 23 uredbe o skupnih določbah

16.  poudarja, da je večji javni dolg predvsem posledica vladnih politik v državah članicah, in je resno zaskrbljen, da bodo zaradi nezmožnosti ustreznega obravnavanja makroekonomskih vprašanj na nacionalni ravni oškodovani podnacionalni organi ali upravičenci do sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov in prosilci zanje;

17.  opozarja, da pravila o tematski osredotočenosti iz kohezijske politike za obdobje 2014–2020 omogočajo nekaj prožnosti pri obravnavi potreb držav članic in regij, ter ugotavlja, da bi lahko uporaba člena 23 uredbe o skupnih določbah to prožnost omejila; opozarja, da je treba upoštevati ključne teritorialne izzive in načelo subsidiarnosti, kot določa člen 4(3) uredbe o skupnih določbah;

18.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami in partnerji iz člena 5 uredbe o skupnih določbah oceni učinek in stroškovno učinkovitost vseh ukrepov, sprejetih na podlagi člena 23 uredbe o skupnih določbah, na regionalni in lokalni ravni;

19.  poudarja, da je treba lokalne in regionalne organe aktivno vključiti v kakršno koli reprogramiranje, in meni, da je treba z njihovo vključitvijo evropskemu semestru dati ozemeljsko razsežnost zaradi povezave med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter dobrim gospodarskim upravljanjem;

20.  poziva Komisijo, naj člen 23 uredbe o skupnih določbah tolmači v skladu z načelom sorazmernosti, tako da ustrezno upošteva položaj tistih držav članic in regij, ki se soočajo s socialno-ekonomskimi težavami in v katerih evropski strukturni in investicijski skladi predstavljajo velik delež naložb, kar je še toliko pomembnejše zaradi krize; poudarja, da držav članic in regij, zlasti tistih, ki zaostajajo, ne bi smeli dodatno prizadeti;

Institucionalno usklajevanje, preglednost in odgovornost

21.  opozarja, da je močno institucionalno usklajevanje nujno, da se zagotovijo pravo dopolnjevanje in sinergije med politikami ter ustrezno in ustaljeno tolmačenje okvira dobrega gospodarskega upravljanja in njegovo medsebojno učinkovanje s kohezijsko politiko;

22.  poziva k ustreznemu pretoku informacij med Komisijo, Svetom in Parlamentom ter k razpravi na ustrezni politični ravni, da bi zagotovili enotno razumevanje glede razlage pogojev uporabe člena 23 uredbe o skupnih določbah; v zvezi s tem opozarja, da bi za sprejemanje sklepov iz člena 23 uredbe o skupnih določbah potrebovali posebno sestavo Sveta za kohezijsko politiko;

23.  meni, da je treba nujno zagotoviti preglednost in odgovornost, tako da se Parlamentu dodeli demokratični nadzor nad sistemom upravljanja v smislu člena 23 uredbe o skupnih določbah, ki uvaja pomembne omejitve v pristopu od spodaj navzgor, ki je pomemben del kohezijske politike;

Začasna ustavitev plačil

24.  opozarja, da je začasna ustavitev plačil zadeva, o kateri odloča Svet na podlagi predloga, ki ga Komisija lahko sprejme v primeru, kadar država članica ne ukrepa učinkovito; poudarja, da člen 23 uredbe o skupnih določbah določa pomembno pravno varstvo, ki zagotavlja, da se mehanizem začasne ustavitve lahko uporablja le izjemoma;

25.  poudarja kaznovalni značaj vseh začasnih ustavitev plačil in poziva Komisijo, naj na podlagi svoje diskrecijske pravice nadvse previdno in strogo v skladu s členom 23(6) uredbe o skupnih določbah predlaga začasno ustavitev plačil po ustreznem upoštevanju vseh pomembnih informacij in elementov, ki izhajajo iz strukturiranega dialoga, in mnenj, ki so bila podana v tem dialogu;

26.  v zvezi z merili za določanje začasno ustavljenih programov in ravni začasne ustavitve v okviru prvega dela pozdravlja previdni pristop, sprejet s smernicami, po katerem se bodo upoštevale ekonomske in socialne razmere v državah članicah z upoštevanjem olajševalnih dejavnikov, podobnih tistim, ki so predvideni v okviru začasnih ustavitev na podlagi člena 23(9) uredbe o skupnih določbah;

27.  poziva Komisijo, naj določi roke, ko je treba odpraviti začasno ustavitev plačil iz člena 23(8) uredbe o skupnih določbah;

Vloga Parlamenta v okviru člena 23 uredbe o skupnih določbah

28.  obžaluje, da smernice ne omenjajo vloge Parlamenta kljub dejstvu, da je bila uredba o skupnih določbah sprejeta z rednim zakonodajnim postopkom, in kljub stalnim pozivom Parlamenta, da je treba okrepiti demokratično odgovornost in nadzor v okviru gospodarskega upravljanja;

29.  meni, da bi bilo treba sodelovanje Parlamenta kot glavnega demokratičnega poroka za pravilno izvrševanje člena 23(15) uredbe o skupnih določbah formalizirati z jasnim postopkom, ki bi Parlamentu omogočal, da bi ga v vseh fazah obveščali o sprejetju zahtev za reprogramiranje ali katerih koli predlogov in sklepov o začasni ustavitvi obveznosti ali plačil;

30.  poudarja potrebo po stalnem, jasnem in preglednem sodelovanju na medinstitucionalni ravni in meni, da bi moral takšen postopek vključevati najmanj naslednje korake:

31.  poziva Komisijo, naj v okviru pregleda uporabe člena 23 uredbe o skupnih določbah v skladu z odstavkom 17 omenjenega člena poroča o učinku in rezultatih, doseženih z uporabo člena 23 uredbe o skupnih določbah, in podrobno poroča tudi o tem, v kolikšnem obsegu je vsaka zahteva za reprogramiranje temeljila na izvajanju zadevnih priporočil za posamezne države ali priporočil Sveta ali povečala rast in učinek konkurenčnosti razpoložljivih evropskih strukturnih in investicijskih skladov za države članice, vključene v programe finančne pomoči, ter zagotovi podatke o vseh začasno ustavljenih zneskih in zadevnih programih;

o
o   o

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter državam članicam in njihovim regijam.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320. (2) UL C 375, 20.12.2013, str. 2. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0401. (4) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 120. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0132. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0038.