Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2015 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane (ISA2) – Interoperabilnost kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja (COM(2014)0367 – C8-0037/2014 – 2014/0185(COD))

P8_TA(2015)0393 A8-0225/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0367),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0037/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. oktobra 2014(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. februarja 2015(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 23. septembra 2015, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0225/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. novembra 2015 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu (EU) 2015/2240.)

(1) UL C 12, 15.1.2015, str. 99. (2) UL C 140, 28.4.2015, str. 47.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2015 o letalstvu (2015/2933(RSP))

P8_TA(2015)0394 RC-B8-1146/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2007(1) o ustanovitvi skupnega evropskega zračnega prostora,

–  ob upoštevanju direktive 2009/12/ES z dne 11. marca 2009 o letaliških pristojbinah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2011 o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu v okviru Lizbonske pogodbe(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov(3),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega dne 12. marca 2014 v prvi obravnavi, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba (prenovitev)(4),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega dne 12. marca 2014 v prvi obravnavi, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z aerodromi, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. oktobra 2015 o dodelitvi potrebnih pasov radiofrekvenčnega spektra v okviru Svetovne konference o radiokomunikacijah, ki bo potekala od 2. do 27. novembra 2015 v Ženevi (WRC-15), za podporo prihodnjemu razvoju satelitske tehnologije za omogočanje delovanja globalnih sistemov sledenja letalom(6),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njenih členov 90, 100(2) in 218,

–  ob upoštevanju prihodnjega svežnja zakonodajnih ukrepov za letalstvo, ki ga bo pripravila Komisija,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je leta 2012 gospodarstvo letalskega prometa v Evropi neposredno podpiralo 2,6 milijona delovnih mest in prispevalo več kot 2,4 % BDP EU;

B.  ker je leta 2014 število letalskih potnikov v EU doseglo 849,4 milijona, kar je 4,4 % več kot leta 2013 in 16,9 % več kot leta 2009;

C.  ker so evropske letalske družbe od leta 2012 ukinile ali nameravajo ukiniti več kot 20 000 delovnih mest;

D.  ker letalske družbe EU tako na notranjem kot na zunanjem trgu delujejo v vse bolj konkurenčnem, hitro spreminjajočem se okolju;

E.  ker morajo Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), EU in države članice izboljšati različne pravne in finančne predpise, na primer za sistem trgovanja z emisijami znotraj EU, povečanje pravic potnikov, dajatve in nacionalne davke, zmanjševanje hrupa na letališčih in omejitev časa obratovanja;

F.  ker ima zračni promet posledice za podnebne spremembe, saj je odgovoren za približno 13 % emisij CO2 v prometu EU, pa tudi za druge emisije, na primer NOx;

G.  ker namerava Komisija do konca leta 2015 pripraviti letalski sveženj, v katerem bo opredelila in obravnavala izzive, s katerimi se spopada letalski sektor EU;

Izboljšanje konkurenčnosti letalske industrije

1.  meni, da bi moral sveženj ukrepov za letalstvo zagotoviti nadvse potreben zagon za bolj trajnostno evropsko letalsko industrijo, okrepiti evropske letalske družbe, letališča in aeronavtično industrijo, poskrbeti za enake pogoje na svetovnem trgu in določiti dolgoročno strategijo za evropski letalski sektor;

2.  poziva Komisijo, naj pri pripravi svežnja ukrepov za letalstvo upošteva in vključi osrednje točke stališča Parlamenta iz prve obravnave o enotnem evropskem nebu 2+ (SES2+) in o Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA), pa tudi iz resolucije z dne 2. julija 2013 o zunanji letalski politiki EU;

3.  poudarja, da aeronavtična industrija veliko prispeva k rasti in delovnim mestom v EU ter je tesno povezana s konkurenčnostjo njenega letalskega sektorja (npr. pozitivna izvozna bilanca, čistejša tehnologija za evropska letala, izvajanje programa SESAR, enotno evropsko nebo (SES), veriga vzdrževanja), poleg tega pa ustvarja približno 100 milijard EUR prihodkov letno in ohranja 500 000 neposrednih delovnih mest; zato zahteva proaktivne politike za podporo in razvoj aeronavtične industrije;

4.  poudarja, da so inovacije pogoj za konkurenčno evropsko letalsko industrijo; zato priporoča Komisiji, naj upošteva in podpre inovacije na področju upravljanja zračnega prometa (avtomatizirana kontrola zračnega prometa (ATC), prosto usmerjanje), sistemov daljinsko pilotiranega zrakoplova (RPAS), uporabe alternativnih goriv, zasnove zrakoplovov in motorjev (večja učinkovitost, manj hrupa), varnosti na letališčih (brezdotične rešitve, enkratni varnostni pregled), digitalizacije in multimodalnih rešitev (računalniško podprte storitve zemeljske oskrbe); poleg tega priporoča Komisiji, naj podpre globalne okoljske rešitve, kot je na svetovnem trgu temelječi ukrep za zmanjšanje emisij CO2 iz mednarodnega letalskega prometa, in uskladi regionalne programe, kot je sistem za trgovanje z letalskimi emisijami (ETS), da bi jih združila v globalni sistem, okolju prijaznejša letališča in nove poslovne modele (kot je program NDC (New Distribution Capability) Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA), samodejno povezovanje letov ali enotne vozovnice);

5.  poziva Komisijo, naj ravna v skladu s svojimi pristojnostmi in zmanjša prepreke za evropske letalske družbe, ki jih je opaziti v EU in posameznih državah, da bi povečala konkurenčnost v evropskem sektorju letalskega prevoza;

6.  opozarja na zmanjšanje konkurenčnosti letalskih družb in letališč iz EU v primerjavi s subvencioniranimi prevozniki in letališči iz tretjih držav; v zvezi s tem zahteva proaktivno politiko, s katero bi zagotovili enake pogoje za lastništvo, ter odločno spodbuja države članice, naj izboljšajo nacionalno infrastrukturo, da bi izboljšale pogoje za konkurenčnost svojih letalskih družb;

7.  obžaluje, da se je Uredba (ES) št. 868/2004 o varstvu pred nepošteno prakso oblikovanja cen v sektorju letalskega prevoza izkazala kot neprimerna in neučinkovita, kar zadeva njeno področje uporabe; poziva Komisijo, naj najpozneje v novembru 2015 objavi analizo vzrokov njenega neizvajanja; poziva Komisijo, naj spremeni Uredbo (ES) št. 868/2004, da bi zavarovala pošteno konkurenco v zunanjih odnosih EU na področju letalstva in okrepila konkurenčni položaj letalske industrije EU, učinkoviteje preprečevala nepošteno konkurenco, zagotovila vzajemnost in odpravila nepoštene prakse, vključno s subvencijami in državno pomočjo, ki jih nekatere tretje države namenjajo letalskim družbam in tako izkrivljajo trg; poudarja, da bi morali za rešitev tega spora izboljšati politično strategijo na evropski ravni, predvsem z uporabo pregledne določbe o pošteni konkurenci; prav tako poziva Komisijo, naj obravnava pojem učinkovitega nadzora letalskih družb;

8.  ugotavlja, da se evropska letališča spopadajo z velikim konkurenčnim pritiskom – tako s strani letalskih družb kot s strani konkurenčnih letališč; zato poziva Komisijo, naj to upošteva pri izvajanju direktive o letaliških pristojbinah ter zagotovi, da bodo imeli vsi deležniki in potniki koristi;

9.  poziva, naj se v Svetu okrepijo prizadevanja za potrditev predloga uredbe o slotih, da bi – ob pričakovani podvojitvi prometa do leta 2030 – izboljšali zmogljivosti letališč in omogočili nemoteno delovanje zračnega prometa v Evropi;

10.  poudarja, da so majhna in regionalna letališča v Uniji pomembna za regionalno povezljivost; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami predstavi dolgoročni strateški načrt EU za obravnavanje izzivov in priložnosti za regionalna letališča v EU, tudi pravil za državno pomoč v zvezi s prometno infrastrukturo, saj bi bilo treba spodbujati njihovo vlogo pri zagotavljanju kohezije med regijami EU in ker naj bi postala eden od stebrov strategije EU za rast in delovna mesta;

Mednarodna razsežnost

11.  poudarja, da bi morala biti pogajanja o celovitih letalskih sporazumih z najpomembnejšimi trgovinskimi partnerji EU strateški cilj in da bi jih bilo treba začeti ali pospešiti; poziva Komisijo, naj poskuša od držav članic čim prej pridobiti celovit mandat, pri čemer naj prednost nameni državam Sveta za sodelovanje v Zalivu, da bi zagotovila enakopravne konkurenčne pogoje za evropske letalske družbe in letališča, poskrbela za vzajemnost in vključila učinkovito določbo o pošteni konkurenci; vztraja, da je treba v celovite letalske sporazume vključiti varnostno določbo, v kateri bo opredeljeno kaznivo dejanje in pravne posledice njegove kršitve, sicer ti sporazumi ne bodo učinkoviti v praksi;

12.  ugotavlja, da sektor letalskega prevoza ni urejen na svetovni ravni, saj ga Svetovna trgovinska organizacija ne obravnava; poudarja pomen pravil za zmanjšanje emisij v letalstvu in njegovega vpliva na podnebje, o katerih je dogovor dosežen na svetovni ravni v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva (ICAO); priznava, da je ta organizacija zavezana razvijanju svetovnih, na trgu temelječih mehanizmov;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje enotnega evropskega neba s sprejetjem svežnja SES2+, saj je sedanja razdrobljenost evropskega zračnega prostora veliko breme za evropske letalske prevoznike;

14.  pričakuje, da bo sveženj ukrepov za letalstvo obravnaval in zagotovil polno vključitev letališč v evropsko prometno omrežje; opozarja, da mora biti letalski sveženj usklajen s sedanjo in prihodnjo zakonodajo o pravicah potnikov, ter poziva Svet, naj se glede tega izjasni, saj tako potniki kot letalski prevozniki potrebujejo jasna pravila;

Socialna agenda v letalskem sektorju

15.  poudarja, da bi nekateri delovni pogoji v letalskem sektorju lahko vplivali na varnost letov; priporoča, da GD MOVE in GD EMPL sodelujeta in da se v letalski sveženj vključijo socialne določbe in potrebni zaščitni ukrepi, o čemer se je razpravljalo na konferenci na visoki ravni z naslovom „A Social Agenda for Transport‟ (Socialna agenda za promet), ki jo je organizirala Komisija 4. junija 2015;

16.  zahteva okrepitev in uskladitev varnostne verige, in sicer tako, da se privabi in obdrži kvalificirano, visoko usposobljeno delovno silo;

17.  poudarja, da je letalska industrija rastoč sektor, ki pritegne in ima na voljo visoko usposobljene in motivirane strokovnjake, in da je treba ohraniti obstoječe regulativne določbe EU o zaposlovanju in delovnih pogojih, standardih in praksah, vključno s kolektivnimi pogajanji, če želimo ta trend nadaljevati;

18.  priporoča opredelitev koncepta glavnega kraja poslovanja, da bi država podelila operativno licenco, če je obseg zračnega prometa v njej znaten, glede usklajevanja sistemov socialne varnosti in delovnega prava pa priporoča, da se opredelitvi domače baze v Uredbi Komisije (EU) št. 83/2014 in Uredbi (EU) št. 465/2012 uskladita; poudarja tudi, da je treba skrajšati prehodno obdobje in razjasniti položaj letalskega osebja, ki ima več domačih baz;

19.  ugotavlja, da se pri izvajanju direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (2008/104/ES) pojavljajo izzivi, in predlaga, da Komisija preuči njeno uporabo v tem sektorju in na osnovi tega odloči, kako se bo soočila s temi izzivi;

20.  je zaskrbljen zaradi porasta socialno spornih poslovnih praks, kot so zastave ugodnosti, in uporabe netipičnih oblik zaposlitve, kot so navidezno samozaposlovanje, sistemi „pay-to-fly“ (plačaj za letenje) in pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, ki utegnejo vplivati na varnost; meni, da je treba socialne standarde ohraniti v vseh letalskih dejavnostih;

Zagotavljanje visoke ravni varnosti v zračnem prostoru EU

21.  poziva k celovitemu izvajanju programa SESAR, ki zahteva tesno sodelovanje med Komisijo, navigacijskimi službami zračnega prometa, letalskimi prevozniki in letališči ter finančno podporo Komisije; zato poziva k vseobsegajočemu pristopu k vsem področjem letalstva, ki bo pokrival vse faze leta, začenši na tleh, pri čemer bo imela Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) večjo vlogo v sistemu enotnega evropskega neba in projekta SESAR in bo urejala varnost, okoljske vidike in uspešnost; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo proračun instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), na katerega je vplivala ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), takšen, kot je bil prvotno;

22.  pozdravlja namero o povečanju pristojnosti agencije EASA in pričakuje, da bo s spremenjeno temeljno uredbo Uredba (ES) št. 216/2008 vzpostavljen celovit sistem upravljanja varnosti, agencija EASA pa bo dobila pristojnosti v zvezi z varnostnimi vidiki zaščitnih ukrepov EU, komercialnega prevoza v vesolje ter daljinsko pilotiranih zrakoplovov; poziva Komisijo, naj agenciji EASA podeli status skupnega letalskega organa v Evropi, saj ji bo zakonodajalec podelil velik nabor pristojnosti;

23.  poziva Komisijo, naj vseh osem sedežev, ki jih imajo države članice EU v svetu Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), izkoristi za vplivno zastopstvo, okrepi vlogo agencije EASA na mednarodnem prizorišču in zagotovi, da bo uradno priznana v ICAO, da bi tako zavzela enotno stališče EU, ki bo državljanom EU zagotavljalo višjo raven varnosti povsod po svetu ter ohranjalo konkurenčnost in izvoz letalske industrije EU;

24.  poziva Komisijo, naj odpravi regulativne ovire za nadzor zračnega prometa s satelitsko tehnologijo, da bi državljanom EU zagotovili storitve reševanja življenj, Mednarodno telekomunikacijsko zvezo pa prosi, naj ustrezno razporedi spekter, saj je ICAO satelit ADS-B opredelila kot tehnologijo, ki lahko pomaga pri sledenju letalom, tudi za namene upravljanja zračnega prometa, zunaj najgosteje poseljenih območij, kjer so druge tehnologije za prizemni nadzor upravljanja zračnega prometa omejene; poudarja, da je treba pri izvajanju tehnologije ADS-B upoštevati potrebe vseh uporabnikov zračnega prostora ter zagotoviti interoperabilnost med alternativnimi tehnologijami, da bi se izognili kršitvam varnosti; poudarja, da bi povečanje učinkovitosti in zmogljivosti upravljanja zračnega prometa ter zmanjšanje emisij in znatno povečanje varnosti v letalstvu lahko koristilo državam, navigacijskim službam zračnega prometa in letalskim prevoznikom v Evropi in po svetu, pri čemer bi evropskemu zračnemu prostoru zagotovili dodatno plast nadzora, ki bo nadgradila obstoječo;

25.  poziva Komisijo, naj v skladu z oceno tveganja iz poročila delovne skupine agencije EASA sprejme ukrepe za izboljšanje ocen zdravstvenega stanja pilotov ter varnosti in postopkov vstopa in izstopa skozi vrata pilotske kabine;

26.  poziva, da se trenutni ukrepi za odzivanje v potniškem in tovornem prometu nadomestijo z varnostnim pristopom na podlagi tveganj in da se občutljiva vprašanja varnosti v letalstvu obravnavajo pravično in uravnoteženo, da bi izpolnili potrebe in pričakovanja držav članic, se izognili nezadovoljstvu potnikov na letališčih ter utrdili sistem odbora za varnost letalstva (AVSEC) in svetovalne skupine deležnikov za varnost letalstva (SAGAS); zato poziva Komisijo, naj na osnovi dobrih izkušenj v drugih regijah opravi študijo izvedljivosti o uvedbi sistema predhodnega preverjanja in sistema „Global Entry“ v Evropi;

27.  poziva proračunski organ, naj ohrani konkurenčen proračun agencije EASA in upošteva nove pristojnosti, da bi letalskim proizvajalcem in prevoznikom v EU dali prožna in učinkovita orodja, s katerimi bodo lahko konkurenčni v svetovnem merilu, ob upoštevanju, da industrija prispeva 70 % proračuna agencije EASA;

28.  ugotavlja, da na obravnavo v Svetu čaka precejšnje število zakonodajnih dokumentov s področja letalstva, zato poziva Komisijo, naj poišče rešitev za trenutni zastoj;

29.  poziva Komisijo, naj zgoraj omenjena vprašanja obravnava v zakonodajnem svežnju o letalstvu, ki ga bo pripravila do konca leta 2015;

o
o   o

30.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 658. (2) UL C 380 E, 11.12.2012, str.5. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0290. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0220. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0221. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0392.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2015 o reformi volilne zakonodaje Evropske unije (2015/2035(INL))

P8_TA(2015)0395 A8-0286/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi eposrednimi volitvami (Akt o volitvah), priloženega sklepu Sveta z dne 20. septembra 1976, kakor je bil spremenjen(1), zlasti člena 14,

–  ob upoštevanju Pogodb in zlasti členov 9, 10, 14 in 17(7) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členov 22, 223(1) in 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter člena 2 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o volilnem postopku Evropskega parlamenta, zlasti resolucije z dne 15. julija 1998 o osnutku volilnega postopka, ki bi vseboval skupna načela za izvolitev poslancev Evropskega parlamenta(2), resolucije z dne 22. novembra 2012 o volitvah v Evropski parlament leta 2014(3) in resolucije z dne 4. julija 2013 o izboljšavi praktičnih dogovorov za izvedbo evropskih volitev leta 2014(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2013 o sestavi Evropskega parlamenta glede na volitve leta 2014(5),

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/142/EU z dne 12. marca 2013 o krepitvi demokratične in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. maja 2015 z naslovom Poročilo o volitvah v Evropski parlament leta 2014 (COM(2015)0206),

–  ob upoštevanju ocene evropske dodane vrednosti o reformi volilne zakonodaje Evropske unije(7),

–  ob upoštevanju Okvirnega sporazuma z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(8),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij(10), zlasti členov 13, 21 in 31,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina), zlasti členov 11, 23 in 39,

–  ob upoštevanju členov 45 in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A8-0286/2015),

A.  ker člen 223 PDEU Evropskemu parlamentu daje pravico, da sproži reformo svojega volilnega postopka, da bi se oblikoval enoten postopek, ki bi veljal na celotnem ozemlju Unije, ali postopek, ki bi temeljil na skupnih načelih za vse države članice, in da to odobri,

B.  ker bi moral biti namen reforme volilnega postopka Evropskega parlamenta povečanje demokratične in nadnacionalne razsežnosti evropskih volitev in demokratične legitimnosti procesa sprejemanja odločitev v Uniji, okrepitev koncepta državljanstva Unije, izboljšanje delovanja Evropskega parlamenta in vodenja Unije, okrepitev legitimnosti dela Evropskega parlamenta, okrepitev načel enake volilne pravice in enakih možnosti, izboljšanje uspešnosti sistema za izvedbo evropskih volitev ter približanje Evropskega parlamenta njegovim volivcem, zlasti najmlajšim;

C.  ker je treba pri reformi volilnega postopka upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter se ne bi smelo vsiljevati poenotenja, ki bi bilo samo sebi namen;

D.  ker je možnost o oblikovanju enotnega volilnega postopka na podlagi neposrednih splošnih volitev že od leta 1957 zapisana v Pogodbah;

E.  ker volilna udeležba na evropskih volitvah stalno upada, zlasti udeležba najmlajših volivcev, pomanjkanje zanimanja volivcev za evropske zadeve pa ogroža prihodnost Evrope, zaradi česar potrebujemo ideje, ki bodo prispevale k oživitvi evropske demokracije;

F.  ker bi resnična harmonizacija postopka za izvolitev poslancev Evropskega parlamenta v vseh državah članicah bolje spodbujala pravico vseh državljanov Unije do enakopravnega udejstvovanja v demokratičnem življenju Unije ter obenem krepila politično razsežnost evropskega povezovanja;

G.  ker so se pristojnosti Evropskega parlamenta od prvih neposrednih volitev leta 1979 postopoma večale in ker ima sedaj kot sozakonodajalec enak položaj kot Svet na večini področij politike Unije, kar je zlasti posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe;

H.  ker se je z Lizbonsko pogodbo spremenil mandat poslancev Evropskega parlamenta, ki so po novem neposredni predstavniki državljanov Unije(11), ne pa več predstavniki narodov držav, združenih v Skupnosti(12),

I.  ker je bila edina reforma Akta o volitvah sprejeta leta 2002 s Sklepom Sveta 2002/772/ES, Euratom(13), v skladu s katerim morajo države članice volitve izvesti na podlagi proporcionalne zastopanosti ob uporabi sistema list ali sistema enega prenosljivega glasu in s katerim se je odpravil dvojni mandat poslancev Evropskega parlamenta; ker so tako države članice dobile izrecno pravico, da oblikujejo volilne enote na nacionalni ravni in uvedejo nacionalni prag, ki ne sme presegati 5 % oddanih glasov;

J.  ker doslej še ni bil dosežen celovit dogovor o resnično enotnem volilnem postopku, čeprav so se volilni sistemi postopoma nekoliko približevali, med drugim prek sekundarne zakonodaje, kot je Direktiva Sveta 93/109/ES;

K.  ker koncept državljanstva Unije, ki je bil v ustavni red formalno uveden leta 1993 z Maastrichtsko pogodbo, vključuje pravico državljanov Unije do udeležbe na evropskih in občinskih volitvah v njihovi državi članici in v državi članici, kjer prebivajo, pod enakimi pogoji kot državljani te države(14); ker se je ta pravica z Listino, ki je v skladu z Lizbonsko pogodbo pravno zavezujoča, še okrepila;

L.  ker kljub tem reformam evropske volitve še vedno večinoma potekajo v skladu z nacionalnimi zakoni, volilne kampanje še vedno potekajo na nacionalni ravni, evropske politične stranke pa ne morejo uspešno izpolnjevati svojega ustavnega mandata in na evropski ravni prispevati k oblikovanju evropske politične zavesti in izražanju volje državljanov unije, kakor to zahteva člen 10(4) PEU;

M.  ker lahko prav evropske politične stranke najbolje prispevajo k oblikovanju evropske politične zavesti in bi zato morale prevzeti pomembnejšo vlogo v kampanjah za volitve Parlamenta, saj bi se tako povečala njihova prepoznavnost in bi se pokazalo, kako glasovanje za določeno nacionalno stranko vpliva na velikost evropske politične skupine v Evropskem parlamentu;

N.  ker se postopek v zvezi z imenovanjem kandidatov za volitve v Evropski parlament v posameznih državah članicah in strankah bistveno razlikuje, zlasti z vidika preglednosti in demokratičnih standardov, medtem ko so odprti, pregledni in demokratični postopki bistveni pri izbiri kandidatov za oblikovanje zaupanja v politični sistem;

O.   ker se roki v posameznih državah članicah za dokončno oblikovanje volilnih list pred evropskimi volitvami zelo razlikujejo, in sicer od 17 do 83 dni, in ker so kandidati in volivci v Uniji zaradi tega v neenakem položaju, kar zadeva čas za kampanjo ali za razmislek o tem, komu oddati svoj glas;

P.  ker se roki za dokončno oblikovanje volilnih imenikov pred evropskimi volitvami v posameznih državah članicah zelo razlikujejo, kar lahko oteži ali celo onemogoči izmenjavo informacij med državami članicami o volivcih (da se prepreči dvojno glasovanje);

Q.  ker bi z ustanovitvijo enotnega volilnega okrožja, v katerem bi bili nosilci volilnih list kandidati političnih družin za mandat predsednika Komisije, močno okrepili evropsko demokracijo in zagotovili dodatno legitimnost izvolitve predsednika Komisije;

R.  ker veljavna evropska volilna pravila dovoljujejo neobvezen prag do 5 % oddanih glasov za evropske volitve in ker je 15 držav članic to možnost uporabilo in uvedlo prag med 3 % in 5 %; ker ta prag v manjših državah članicah in tistih, ki so svoje volilno območje razdelile na volilne enote, dejansko presega 3 %, čeprav ni zakonsko določenih pragov; ker se uvedba obveznih pragov po ustavni tradiciji priznava kot legitimna za zagotovitev učinkovitega delovanja parlamentov;

S.   ker so bili v preteklosti rezultati volitev predčasno objavljeni, čeprav je to na podlagi člena 10(2) Akta o volitvah izrecno prepovedano; ker bi s harmonizacijo časa za zaprtje volišč v vseh državah članicah bistveno prispevali k enotnemu evropskemu značaju evropskih volitev in zmanjšali možnost, da bi nekatere države članice z objavo rezultatov pred zaprtjem volišč v vseh državah članicah vplivale na končni izid volitev;

T.  ker bi bilo treba prve uradne napovedi volilnih izidov v vseh državah članicah razglasiti sočasno, in sicer zadnji dan volilnega obdobja ob 21.00 po srednjeevropskem času;

U.  ker bi se z uvedbo enotnega evropskega volilnega dne bolje izražala enotna udeležba državljanov v Uniji, okrepila participativna demokracija in spodbudila vzpostavitev enotnejših vseevropskih volitev;

V.  ker je bil z Lizbonsko pogodbo uveden nov ustavni red, v katerem ima Evropski parlament pravico, da izvoli predsednika Evropske komisije(15), ne pa da za to poda zgolj soglasje; ker je bil na evropskih volitvah leta 2014 glede tega vzpostavljen pomemben precedens in se je izkazalo, da se državljani bolj zanimajo za evropske volitve, če se predhodno imenujejo nosilci list;

W.  ker imenovanje nosilcev list za predsednika Evropske komisije zagotavlja povezavo med oddanimi glasovi na nacionalni in evropski ravni ter državljanom omogoča, da se informirano odločajo za izbiro med različnimi političnimi programi; ker imenovanje nosilcev list na podlagi odprtih in preglednih postopkov krepi demokratično legitimnost in odgovornost;

X.  ker je postopek za imenovanje in izbiro nosilcev list za ta mandat trden izraz evropske demokracije; ker bi moral biti ta postopek vključen v volilno kampanjo;

Y.  ker bi moral biti rok, do katerega lahko evropske politične stranke imenujejo nosilce list, določen v Aktu o volitvah, glavni kandidati za predsednika Komisije pa bi morali hkrati kandidirati za izvolitev v Evropski parlament;

Z.  ker nekatere države članice svojim državljanom ne omogočajo, da glasujejo iz tujine, in ker se v tistih državah, ki to omogočajo, okoliščine, ko te pravice ni mogoče uveljavljati, zelo razlikujejo; ker bi z zagotavljanjem pravice do udeležbe na volitvah za vse državljane Unije pripomogli k enaki volilni pravici; ker pa morajo države članice bolje uskladiti svoje upravne sisteme, da volivci ne bi volili dvakrat v različnih državah članicah;

AA.  ker najmanj 13 držav članic nima ustreznih notranjih pravil, ki bi državljanom Unije z dvojnim državljanstvom držav članic onemogočila dvojno glasovanje na volitvah, s čimer se krši člen 9 Akta o volitvah;

AB.  ker bi bilo treba na ravni Unije ustanoviti volilni organ, ki bi povezoval posamezne kontaktne organe iz držav članic in omogočal dostop do informacij v zvezi s predpisi, ki urejajo evropske volitve, s tem pa bi tudi racionalizirali volilni postopek in krepili evropski značaj teh volitev; ker zato Komisijo poziva, naj preuči praktične možnosti za ustanovitev tovrstnega organa na ravni Unije;

AC.  ker je v 28 državah članicah zaradi različnih ustavnih in volilnih tradicij določena različna najnižja starost, pri kateri lahko oseba kandidira na volitvah, in sicer od 18 let do 25 let, najnižja starostna meja, pri kateri ima oseba volilno pravico, pa je od 16 do 18 let; ker bi bilo zelo zaželeno, da bi se starostna meja za pridobitev aktivne in pasivne volilne pravice harmonizirala in da bi se vsem državljanom Unije zagotovila resnično enaka volilna pravica, s čimer bi preprečili diskriminacijo na najbolj temeljnem področju državljanstva, in sicer na področju pravice do udeležbe v demokratičnem procesu;

AD.  ker se na podlagi uradne ustanovitve in utrditve političnih strank na ravni Unije spodbuja oblikovanje evropske politične ozaveščenosti in izražajo želje državljanov Unije, kar je tudi pripomoglo k postopni uskladitvi različnih volilnih sistemov;

AE.  ker bi lahko glasovanje po pošti ter elektronsko in spletno glasovanje omogočilo učinkovitejšo izvedbo evropskih volitev, volitve pa bi lahko bile zaradi teh oblik glasovanja za volivce privlačnejše, pod pogojem, da bi zagotovili čim višje standarde glede varstva podatkov;

AF.  ker se lahko člani izvršne oblasti v večini držav članic potegujejo za izvolitev v nacionalni parlament, ne da bi morali za to prenehati opravljati svoje delo v teh organih;

AG.  ker so kljub nenehnemu napredku od leta 1979 na področju uravnotežene razporeditve sedežev med moške in ženske v različnih državah članicah na tem področju še vedno znatne razlike, pri čemer je delež manj zastopanega spola v desetih državah pod 33 %; ker sedanja sestava Evropskega parlamenta (samo 36,62 % je žensk) ni v skladu z vrednotami in cilji enakosti med spoloma iz Listine;

AH.  ker je treba v skladu s temeljnimi vrednotami Unije doseči enakost med ženskami in moškimi, čeprav je zelo malo držav članic to načelo vključilo v nacionalno volilno zakonodajo; ker so se kvote po spolu v okviru političnega odločanja in izmenjavanje kandidatov in kandidatk na listah izkazali kot zelo učinkovito orodje pri odpravljanju diskriminacije in neravnovesij glede spola na položajih moči ter za izboljšanje demokratične zastopanosti v političnih organih odločanja;

AI.  ker je načelo padajoče sorazmernosti iz PEU znatno prispevalo k prevzemanju skupne odgovornosti vseh držav članic za evropski projekt;

1.  sklene, da bo pravočasno pred volitvami 2019 reformiral volilni postopek, da bi se povečala demokratična in nadnacionalna razsežnost evropskih volitev ter demokratična legitimnost procesa sprejemanja odločitev v Uniji, okrepil koncept državljanstva Unije in enake volilne pravice, spodbudilo načelo reprezentativne demokracije in neposredne zastopanosti državljanov Unije v Evropskem parlamentu v skladu s členom 10 PDEU, izboljšalo delovanje Evropskega parlamenta in vodenje Unije, zagotovila večja legitimnost in učinkovitost dela Evropskega parlamenta, izboljšala uspešnost sistema za izvedbo evropskih volitev, spodbudilo občutek skupnega lastništva s strani državljanov vseh držav članic, zagotovila bolj uravnotežena sestava Evropskega parlamenta ter zagotovila čim bolj enaka volilna pravica in čim večja udeležba državljanov Unije;

2.  predlaga, naj se poveča prepoznavnost evropskih političnih strank, tako da se na glasovnice dodajo njihova imena in logotipi, ter priporoča, naj se to vključi tudi v televizijske in radijske kampanje, posterje in drug v drugo gradivo, ki se uporablja v kampanji za evropske volitve, zlasti na volilne programe nacionalnih strank, saj bi ti ukrepi pripomogli k temu, da bi bile evropske volitve preglednejše in bi se izvedle bolj demokratično, ker bi državljani jasno videli, kako njihov glas vpliva na politični vpliv evropskih političnih strank in njihovo zmožnost za oblikovanje političnih skupin v Evropskem parlamentu;

3.  hkrati meni, da bi morale regionalne politične stranke, ki se potegujejo za izvolitev na evropskih volitvah, ob upoštevanju zavezanosti Unije načelu subsidiarnosti slediti enakemu postopku in da bi bilo treba regionalne oblasti spodbuditi, da v okviru volilne kampanje uporabijo uradno priznane regionalne jezike;

4.  spodbuja države članice, naj podpirajo sodelovanje evropskih političnih strank in njihovih nosilcev list v volilni kampanji, zlasti na televiziji in v drugih medijih;

5.  sklene določiti enotni najkrajši rok 12 tednov pred dnem volitev za pripravo volilnih list, da se bo okrepila enaka volilna pravica, saj bodo imeli kandidati in volivci v Uniji na voljo enako dolgo obdobje za pripravo na volitve in za razmislek o glasovanju; spodbuja države članice, naj preučijo možnosti za zagotovitev večje konvergence predpisov, ki urejajo volilno kampanjo v okviru evropskih volitev;

6.  meni, da je bistveno, da politične stranke na vseh ravneh sprejmejo demokratične in pregledne postopke za izbiro kandidatov; priporoča, da nacionalne stranke demokratično glasujejo za izbiro svojih kandidatov za evropske volitve;

7.  priporoča uvedbo obveznega praga med 3 in 5 % glasov za dodelitev poslanskih mest v državah članicah z eno volilno enoto in v volilnih enotah, kjer se uporablja sistem list in ki vsebujejo več kot 26 poslanskih mest; meni, da je ta ukrep pomemben, da se zagotovi delovanje Evropskega parlamenta, saj se bo preprečila nadaljnja fragmentacija;

8.  predlaga, naj se kljub temu, da lahko države članice svobodno določajo dan oziroma dneve evropskih volitev v času volilnega obdobja, volitve v vseh državah članicah zaključijo na nedeljo evropskih volitev ob 21.00 po srednjeevropskem času, saj bo to zagotovilo pravilno uporabo člena 10(2) Akta o volitvah in zmanjšalo možnost, da bi rezultati volitev iz nekaterih držav članic, ki se objavijo pred zaprtjem volišč v vseh državah članicah, vplivali na končni izid volitev; zagovarja, da se v vseh državah članicah ohrani prepoved zgodnje objave volilnih rezultatov;

9.  sklene določiti enotni rok, do katerega morajo evropske politične stranke imenovati svoje nosilce list, in sicer 12 tednov pred evropskimi volitvami, da bi omogočili predstavitev njihovih volilnih programov ter izvedli politične razprave med kandidati in volilne kampanje na ravni Unije; meni, da je postopek imenovanja nosilcev list pomemben vidik volilne kampanje, saj so rezultati evropskih volitev posredno povezani z izbiro predsednika Komisije, kot je določeno v Lizbonski pogodbi;

10.  sklene določiti enotni osemtedenski rok za oblikovanje volilnih imenikov in šesttedenski rok za izmenjavo informacij v zvezi z državljani Unije z dvojnim državljanstvom in državljani Unije, ki živijo v drugi državi članici, z nacionalnim enotnim organom, pristojnim za volilne imenike;

11.  predlaga, da se podpre celovitost volitev z razumno omejitvijo stroškov kampanje, tako da bi omogočili ustrezno predstavitev političnih strank, kandidatov in njihovih volilnih programov;

12.  predlaga, naj se vsem državljanom Unije, ki prebivajo ali delajo v tretji državi, prizna pravica do glasovanja na volitvah v Evropski parlament; meni, da bi s tem vsi državljani Unije končno dobili enako pravico do glasovanja na evropskih volitvah pod enakimi pogoji, ne glede na njihovo prebivališče ali državljanstvo;

13.  vendar poziva države članice, naj bolje uskladijo svoje upravne sisteme, da volivci ne bi volili dvakrat v različnih državah članicah;

14.  spodbuja države članice, naj omogočijo glasovanje po pošti ter elektronsko in spletno glasovanje, da bi s tem povečale in olajšale volilno udeležbo vseh državljanov, predvsem oseb z omejeno mobilnostjo in ljudi, ki živijo ali delajo v državi članici, katere državljanstva nimajo, ali v tretji državi, pod pogojem, da so sprejeti potrebni ukrepi za preprečitev morebitnih goljufij pri navedenih načinih glasovanja;

15.  priporoča državam članicam, naj v prihodnje preučijo, kako bi harmonizirali najnižjo starost volivcev, in sicer na 16 let, ter še utrdili enako volilno pravico za državljane Unije;

16.  poziva k pregledu Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, da bi se prilagodila pravila za komisarje, ki se potegujejo za izvolitev v Evropski parlament, tako da v času volitev ne bi bila ovirana institucionalna učinkovitost Komisije in da bi obenem preprečili neustrezno uporabo institucionalnih virov;

17.  sklene Parlamentu podeliti pravico, da po posvetovanju s Svetom določi volilno obdobje za volitve v Evropski parlament;

18.  spodbuja države članice, naj sprejmejo ustrezne pravne okvire, s katerimi bi zagotovili najvišje standarde informativnega, poštenega in objektivnega medijskega poročanja v času volilne kampanje, zlasti s strani javnih radiotelevizijskih organizacij; meni, da je to bistveno, če želimo državljanom Unije omogoči informirano odločitev pri izbiri političnega programa; priznava pomen samoregulativnih instrumentov, denimo kodeksov ravnanja, pri doseganju tega cilja;

19.  poziva k poostritvi standardov za zagotovitev svobodne in neovirane konkurence med političnimi strankami ter zlasti h krepitvi pluralnosti in nevtralnosti medijev na vseh ravneh javne uprave v zvezi z volilnim postopkom;

20.  poudarja pomen vse večje prisotnosti žensk v procesu sprejemanja političnih odločitev ter njihove boljše zastopanosti na evropskih volitvah; zato poziva države članice in institucije Unije, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi bodo spodbujale načelo enakosti med spoloma v celotnem volilnem procesu; v zvezi s tem poudarja pomen uravnotežene zastopanosti obeh spolov na volilnih listah;

21.  spodbuja države članice, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje ustrezne zastopanosti etičnih, jezikovnih in drugih manjšin pri evropskih volitvah;

22.  meni, da bi bilo zaželeno ustanoviti evropski volilni organ, ki bi bil pristojen za zbiranje vseh informacij o volitvah v Evropski parlament in spremljanje izvajanja volitev ter za izmenjavo informacij med državami članicami;

23.  sklene, da bi moral biti mandat poslanca Evropskega parlamenta nezdružljiv z mandatom v regionalnem parlamentu ali skupščini z zakonodajnimi pooblastili;

24.  opominja, da se države članice kljub večkratnim priporočilom Komisije še vedno niso uskladile glede enotnega volilnega dne; države članice spodbuja, naj si prizadevajo, da bodo v zvezi s tem dosegle ustrezen dogovor;

25.  Svetu predloži priloženi predlog sprememb Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami(16);

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

PRILOGA

Predlog

SKLEPA SVETA

o sprejetju določb, ki spreminjajo Akt o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 223(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropskega parlamenta,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju posebnega zakonodajnega postopka,

ob upoštevanju, da bi bilo treba izvajati določbe Pogodbe v zvezi z volilnim postopkom,

JE SPREJEL naslednje določbe in priporoča, da jih države članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili –

Člen 1

Akt o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom(17), se spremeni, kot sledi:

(1)  v členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

"1. V vsaki državi članici so člani Evropskega parlamenta izvoljeni kot predstavniki državljanov Unije na podlagi proporcionalne zastopanosti, pri čemer se uporabi sistem list ali en prenosljivi glas.";

(2)  vstavi se naslednji člen:

"Člen 2a

Svet odloča soglasno o enotnem volilnem okrožju, v katerem so nosilci volilnih list kandidati političnih družin za predsednika Komisije.";

(3)  člen 3 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 3

V volilnih enotah in državah članicah z eno samo volilno enoto, v katerih se uporablja sistem list in imajo več kot 26 poslanskih mest, države članice določijo prag za dodelitev poslanskih mest, ki v tej volilni enoti ali državi članici z eno samo volilno enoto ni nižji od 3 odstotkov in ne višji od 5 odstotkov oddanih glasov.";

(4)  vstavijo se naslednji členi:

"Člen 3a

Vsaka država članica določi rok za oblikovanje list kandidatov za volitve v Evropski parlament. Ta rok mora biti vsaj 12 tednov pred začetkom volilnega obdobja iz člena 10(1).

Člen 3b

Rok za pripravo in dokončno vzpostavitev volilnega imenika je osem tednov pred prvim dnem volitev.

Člen 3c

Politične stranke, ki sodelujejo na volitvah v Evropski parlament, pri izbiri svojih kandidatov za te volitve spoštujejo demokratične postopke in preglednost.

Člen 3d

Pri listah kandidatov za volitve v Evropski parlament se zagotovi enakost spolov.

Člen 3e

Na glasovnicah za volitve v Evropski parlament so imena in logotipi nacionalnih strank in evropskih političnih strank enako prepoznavni.

Države članice v televizijskih in radijskih kampanjah in v materialu za volilno kampanjo spodbujajo in omogočajo lažje zagotavljanje teh povezavah. Material za volilno kampanjo vključuje sklic na manifest evropske politične stranke, s katero je nacionalna stranka povezana.

Glede pošiljanja volilnega materiala volivcem za volitve v Evropski parlament veljajo enaka pravila kot za nacionalne, regionalne in lokalne volitve v zadevni državi članici.

Člen 3f

Evropske politične stranke imenujejo svoje kandidate za predsednika Komisije najmanj dvanajst tednov pred začetkom volilnega obdobja iz člena 10(1).";

(5)  vstavita se naslednja člena:

"Člen 4a

Države članice lahko uvedejo elektronsko in spletno glasovanje na volitvah v Evropski parlament, pri čemer v takšnem primeru sprejmejo zadostne ukrepe za zagotovitev zanesljivosti izida, tajnosti glasovanja in varstva podatkov.

Člen 4b

Države članice lahko pri volitvah v Evropski parlament svojim državljanom omogočijo oddajo glasov po pošti.";

(6)  v členu 5(1) se drugi pododstavek črta;

(7)  člen 6 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 6

1.  Člani Evropskega parlamenta glasujejo posamično in osebno. Pri tem niso vezani na nobena navodila in njihov mandat ni vezan. Zastopajo vse državljane Unije.

2.  Člani Evropskega parlamenta uživajo privilegije in imunitete, ki veljajo zanje na podlagi Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, priloženega Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.";

(8)  člen 7 se spremeni, kot sledi:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1. Funkcija člana Evropskega parlamenta je nezdružljiva s funkcijo:

–  člana vlade države članice,

–  člana nacionalnega ali regionalnega parlamenta ali skupščine z zakonodajnimi pristojnostmi,

–  člana Komisije,

–  sodnika, generalnega pravobranilca ali sodnega tajnika na Sodišču Evropske unije,

–  člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke,

–  člana Računskega sodišča,

–  evropskega varuha človekovih pravic,

–  člana Ekonomsko-socialnega odbora,

–  člana Odbora regij,

–  člana odborov in drugih teles, ki so na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije ali Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ustanovljeni za upravljanje sredstev Unije ali za opravljanje stalne in neposredne upravne naloge,

–  člana upravnega odbora, sveta direktorjev ali uslužbenca Evropske investicijske banke,

–  dejavnega uradnika ali uslužbenca institucij Evropske unije ali z njo povezanih organov ali teles ali Evropske centralne banke.";

(b)  odstavek 2 se črta;

(c)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

"4. Člani Evropskega parlamenta, za katere se med petletno dobo iz člena 5 uporabljata odstavka 1 in 3, se zamenjajo v skladu s členom 13.";

(9)  vstavita se naslednja člena:

"Člen 9a

Vsi državljani Unije, vključno s tistimi, ki živijo ali delajo v tretji državi, imajo pravico, da glasujejo na volitvah v Evropski parlament. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev uveljavljanja te pravice.

Člen 9b

Vsaka država članica imenuje organ za stike, ki je pristojen za izmenjavo podatkov o volivcih s partnerskimi organi v drugih državah članicah. Ta organ tem partnerskim organom najkasneje šest tednov pred prvim dnevom volitev prek enotnih in varnih elektronskih komunikacijskih sredstev posreduje podatke o državljanih Unije, ki so državljani več kot ene države članice, in državljanih Unije, ki niso državljani države članice, v kateri prebivajo.

Posredovane informacije vsebujejo vsaj priimek in ime zadevnega državljana, njegovo starost, kraj prebivanja in datum njegovega prihoda v zadevno državo članico.";

(10)  člena 10 in 11 se nadomestita z naslednjim:

"Člen 10

1.  Volitve v Evropski parlament potekajo na dan ali dneve in ob času, ki ga določi vsaka država članica. Za vse države članice pa je ta dan oziroma so ti dnevi v istem obdobju, ki se začne v četrtek zjutraj in konča prvo naslednjo nedeljo. Volitve se v vseh državah članicah zaključijo ob 21.00 po srednjeevropskem času na to nedeljo.

2.  Država članica uradno objavi rezultate svojega preštevanja šele po zaprtju volišč. Ob koncu volilnega obdobja iz odstavka 1 se prve uradne napovedi izidov razglasijo hkrati v vseh državah članicah. Pred tem se ne smejo objaviti nobene napovedi na podlagi vzporednih volitev.

3.  Štetje glasov, prispelih po pošti, se v vseh državah članicah začne po zaprtju volišč v državi članici, katere volivci volijo zadnji v volilnem obdobju iz odstavka 1.

Člen 11

1.  Evropski parlament po posvetovanju s Svetom določi volilno obdobje za volitve najmanj eno leto pred koncem petletnega mandata iz člena 5.

2.  Brez poseganja v člen 229 Pogodbe o delovanju Evropske unije se Evropski parlament brez predhodnega sklica sestane prvi torek po izteku enega meseca od konca volilnega obdobja.";

(11)  člena 14 in 15 se nadomestita z naslednjim:

"Člen 14

Ukrepe za izvajanje tega akta predlaga Evropski parlament, ki odloča z večino svojih članov, sprejme pa jih Svet, ki odloča s kvalificirano večino, po posvetovanju s Komisijo in po pridobitvi odobritve Evropskega parlamenta.

Člen 15

Ta akt je sestavljen v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

V skladu s pristopnimi pogodbami so verodostojne tudi različice tega akta v bolgarskem, češkem, estonskem, hrvaškem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, romunskem, slovaškem in slovenskem jeziku.";

(12)  Prilogi I in II se črtata.

Člen 2

1.  Spremembe iz člena 1 začnejo učinkovati prvi dan meseca, ki sledi potrditvi določb tega sklepa s strani držav članic v skladu z njihovimi ustavnimi pravili.

2.  Države članice uradno obvestijo generalni sekretariat Sveta o zaključku svojih nacionalnih postopkov.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

(1) Sklep Sveta št. 76/787/ESPJ, EGS, Euratom (UL L 278, 8.10.1976, str. 1), kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta št. 93/81/Euratom, ESPJ, EGS (UL L 33, 9.2.1993, str. 15) in s Sklepom Sveta št. 2002/772/ES, Euratom (UL L 283, 21.10.2002, str. 1). (2) UL C 292, 21.9.1998, str. 66. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0462. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0323. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0082. (6) UL L 79, 21.3.2013, str. 29. (7) PE 558.775 (http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2015/558775/EPRS_IDA(2015)558775_EN.pdf) (8) UL L 304, 20.11.2010, str. 47. (9) UL L 329, 30.12.1993, str. 34. (10) UL L 317, 4.11.2014, str. 1. (11) Člena 10(2) in 14(2) PEU. (12) Člen 189(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. (13) Sklep Sveta 2002/772/ES, Euratom z dne 25. junija 2002 in 23. septembra 2002 o spremembah Akta o volitvah predstavnikov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, priloženega Sklepu Sveta 76/787/ECPJ, EGS, Euratom (UL L 283, 21.10.2002, str. 1). (14) Člen 20(2) PDEU. (15) Člen 17(7) PEU. (16) Spremembe v priloženem predlogu temeljijo na prečiščenem besedilu, ki ga je sestavila pravna služba Evropskega parlamenta na podlagi Akta o volitvah poslancev Skupščine s splošnimi neposrednimi volitvami (UL L 278, 8.10.1976, str. 5), kakor je bil spremenjen s Sklepom 93/81/Euratom, ESPJ, EGS o spremembi Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, priloženega Sklepu Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom z 20. septembra 1976, (UL L 33, 9.2.1993, str. 15) in Sklepom Sveta 2002/772/ES, Euratom z dne 25. junija 2002 in 23. septembra 2002 (UL L 283, 21.10.2002, str. 1). Od prečiščene različice Urada za publikacije Evropske unije (CONSLEG. 1976X1008-23/09/2002) se razlikuje v dveh točkah: vsebuje alinejo pri členu 7(1) „– člana Odbora regij“ zaradi člena 5 Amsterdamske pogodbe (UL C 340, 10.11.1997) in je preštevilčeno v skladu s členom 2(1) Sklepa Sveta 2002/772/ES, Euratom. (17) Sklep Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom z dne 20. septembra 1976 (UL L 278, 8.10.1976, str. 1).