Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/3035(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0050/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 21/01/2016 - 8.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0020

Sprejeta besedila
PDF 474kWORD 161k
Četrtek, 21. januar 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Prednostne naloge Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2016
P8_TA(2016)0020RC-B8-0050/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2016 o prednostnih nalogah EU za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2016 (2015/3035(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in konvencij OZN o človekovih pravicah ter pripadajočih izbirnih protokolov,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 60/251 o ustanovitvi Sveta OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Svetu OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršitvah človekovih pravic, tudi resolucij o razpravah o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2014 ter politiki Evropske unije na tem področju(1),

–  ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta OZN za človekove pravice za leto 2015, pripravljenega za generalno skupščino OZN,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so v letih 2015 in 2016 obletnice večjih dogodkov, pomembnih za uveljavljanje človekovih pravic, miru in varnosti: 70. obletnica ustanovitve OZN, 50. obletnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, 30. obletnica Deklaracije OZN o pravici do razvoja (1986) in 20. obletnica Pekinške izjave in izhodišč za ukrepanje (1995), ter 15. obletnica prelomne resolucije varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti (2000) ter razvojnih ciljev tisočletja (2000);

B.  ker so si vse države dolžne prizadevati za spoštovanje človekovih pravic, ne glede na rasno pripadnost, izvor, veroizpoved, družbeni razred, kasto, spol, spolno usmerjenost ali barvo in ker želi ponovno poudariti svojo zavezanost nedeljivosti človekovih pravic (tako državljanskih, političnih, gospodarskih kot socialnih ali kulturnih), saj so medsebojno povezane in soodvisne, in če odrečemo eno, to neposredno in škodljivo vpliva na druge; ker so vse države dolžne spoštovati temeljne pravice svojih prebivalcev ter na nacionalni ravni sprejemati konkretne ukrepe za njihovo spoštovanje, na mednarodni ravni pa je njihova dolžnost medsebojno sodelovati za odpravo ovir pri uveljavljanju človekovih pravic na vseh področjih;

C.  ker so spoštovanje, spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti; ker je notranja in zunanja skladnost na področju človekovih pravic bistvena za verodostojnost politike človekovih pravic v tujini;

D.  ker delovanje Unije v odnosih s tretjimi državami temelji na členu 21 Pogodbe o Evropski uniji, ki ponovno potrjuje univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vsebuje obveznost, da pri svojem delovanju na mednarodnem prizorišču spoštuje človekovo dostojanstvo, načela enakosti in solidarnosti ter načela Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava;

E.  ker je treba spoštovanje človekovih pravic uveljaviti na vseh političnih področjih, povezanih z mirom in varnostjo, razvojnim sodelovanjem, trgovino in naložbami, humanitarno dejavnostjo, podnebnimi spremembami, migracijami in bojem proti terorizmu, saj jih ne moremo obravnavati ločeno od spoštovanja človekovih pravic;

F.  ker so države članice OZN sprejele agendo 2030, ki se zavzema za svet splošnega spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva, pravne države, pravičnosti, enakosti in nediskriminacije, in se ji zavezale;

G.  ker redna zasedanja Sveta za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopek, v katerem se obravnavajo bodisi razmere v posameznih državah bodisi posamezne teme, prispevajo k mednarodnim prizadevanjem za uveljavljanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države;

H.  ker je znano, da nekatere članice Sveta za človekove pravice sodijo med najhujše kršiteljice človekovih pravic in so doslej vprašljivo sodelovale v posebnih postopkih OZN oz. izpolnjevale svoje obveznosti glede poročanja organom OZN, ki spremljajo izvajanje sporazumov na področju človekovih pravic;

Svet OZN za človekove pravice

1.  pozdravlja imenovanje veleposlanika Choi Kyong-Lima za predsednika Sveta za človekove pravice za leto 2016;

2.  pozdravlja letno poročilo Sveta OZN za človekove pravice, pripravljenega za generalno skupščino OZN, ki zajema njegovo 28., 29. in 30 zasedanje;

3.  ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba članice Sveta za človekove pravice izvoliti izmed držav, ki uveljavljajo spoštovanje človekovih pravic, pravne države in demokracije, in poziva države članice OZN, naj med drugim spodbujajo merila uspešnosti na področju človekovih pravic za vse države, ki kandidirajo za izvolitev v Svet za človekove pravice; je zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic v nekaterih novoizvoljenih članicah Sveta za človekove pravice; meni, da države članice ne bi smele podpirati izvolitve držav, ki ne uveljavljajo spoštovanje človekovih pravic, v Svet OZN za človekove pravice;

4.  poudarja, kako pomembno je podpirati neodvisnost in integriteto Urada visokega komisariata OZN za človekove pravice, in tako zagotoviti, da bo lahko še naprej opravljal svoj mandat učinkovito in nepristransko; glede tega poziva, da je treba uradu zagotoviti ustrezno podporo in financiranje; znova izraža podporo posebnim postopkom in neodvisnosti nosilcev mandata, kot so posebni poročevalci, ker bi jim to omogočilo popolnoma nepristransko opravljanje funkcij, ter vse države poziva, naj sodelujejo pri teh postopkih; obžaluje, da nekatere države članice ne sodelujejo;

5.  ponovno zatrjuje, da je univerzalnost splošnega rednega pregleda pomembna za celovito razumevanje stanja na področju človekovih pravic v vseh državah članicah OZN, in ponavlja svojo podporo drugemu ciklu pregleda, ki se osredotoča zlasti na izvajanje priporočil, sprejetih v prvem ciklu; kljub temu znova poziva, naj se v nadaljevanju procesa splošnega rednega pregleda ponovno upoštevajo priporočila, ki jih države niso sprejele v prvem ciklu;

6.  poudarja, da je treba v vseh vidikih dela sveta zagotoviti sodelovanje širokega kroga deležnikov, zlasti civilne družbe, ter je zaskrbljen, ker stroge omejitve in prepovedi ovirajo udeležbo civilne družbe v procesu splošnega rednega pregleda; poziva države članice OZN, tudi države članice EU, naj splošni redni pregled uporabijo za oceno razmer na področju človekovih pravic v svoji državi ter glede tega pripravijo priporočila;

7.  poziva EU, naj ukrepa na podlagi priporočil iz splošnega rednega pregleda v političnih dialogih EU z zadevnimi državami, da bi poiskali načine in sredstva za izvajanje teh priporočil z državnimi in regionalnimi strategijami;

8.  pozdravlja pobudo za spremembe, ki jo je sprožil Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice in ki naj bi izboljšala in okrepila prisotnost uradov OZN za človekove pravice z ustanovitvijo osmih regionalnih središč za spremljanje in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, ki naj bi sodelovala neposredno s partnerji, da bi priporočila mehanizmov za človekove pravice pretvorili v dejanske spremembe na terenu; ob 10. obletnici Sveta za človekove pravice poziva k izvedbi ocene njegovega učinka, tudi kar zadeva njegov mandat in izvajanje njegovih resolucij in drugih odločitev;

Državljanske in politične pravice

9.  izraža zaskrbljenost zaradi ustavnih reform v nekaterih državah članicah, katerih namen je spremeniti omejitve, ki veljajo za predsedniški mandat, kar je v nekaterih primerih sprožilo z volitvami povezano nasilje; ponovno potrjuje, da je spoštovanje državljanskih in političnih pravic, vključno s posameznikovo in kolektivno svobodo izražanja, svobodo zbiranja in združevanja, edini pokazatelj demokratične, strpne in pluralne družbe;

10.  ponovno poudarja, da so svobodne, pristne in redno organizirane volitve na podlagi splošne in enake volilne pravice temeljna pravica, ki bi jo morali imeti vsi državljani v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah (člen 21(3)) ter Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah (člen 25); potrjuje, da sta svoboda izražanja in živahno okolje, značilno za neodvisno in pluralno civilno družbo, osnovni pogoj za uveljavljanje spoštovanja človekovih pravic;

11.  meni, da sodobne digitalne tehnologije po vsem svetu prinašajo prednosti in izzive za zaščito pravice do zasebnosti, uveljavljanje svobode izražanja v spletu po vsem svetu in varnost, saj se sodobne digitalne tehnologije lahko uporabljajo za ekstremistično in teroristično propagando ter kot sredstvo za novačenje; v zvezi s tem pozdravlja imenovanje posebnega poročevalca OZN za pravico do zasebnosti v digitalni dobi, katerega mandat vključuje vprašanja nadzora in zasebnosti, ki vplivajo na ljudi na spletu in zunaj njega;

12.  poziva države članice OZN, tudi države članice EU, naj izvajajo priporočila posebnega poročevalca OZN glede sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti, da bi se zoperstavili širjenju rasnega, etničnega in ksenofobičnega sovraštva in hujskanja prek interneta in družbenih medijev in omrežij, in sicer s sprejetjem ustreznih zakonodajnih ukrepov, ob polnem spoštovanju svobode izražanja in svobode izražanja mnenja;

Zagovorniki človekovih pravic

13.  obsoja dolgotrajno nadlegovanje in pridržanje zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov opozicije, ki ga v številnih tretjih državah izvajajo vladne sile; izraža zaskrbljenost zaradi nepoštene in restriktivne zakonodaje, vključno z omejevanjem financiranja iz tujine, zaradi česar je za dejavnosti civilne družbe vse manj prostora; poziva vse vlade, naj spodbujajo in podpirajo svobodo medijev, organizacij civilne družbe in dejavnosti zagovornikov človekovih pravic ter jim omogočijo, da bodo delovali brez ustrahovanja, represije ali groženj;

14.  meni, da dolgotrajno nadlegovanje in pridrževanje zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov opozicije v številnih članicah Sveta za človekove pravice spodkopava njegovo verodostojnost; poziva EU in njene države članice, naj na ravni OZN spodbujajo k pobudi, da bi pripravili usklajen in celovit odziv na velike izzive, s katerimi se soočajo zagovorniki človekovih pravic, ki delujejo za pravice žensk, varstvo okoljskih in zemljiških pravic in pravic avtohtonega prebivalstva ter proti korupciji in nekaznovanosti, pa tudi novinarji in drugi zagovorniki človekovih pravic, ki uporabljajo spletne in družbene medije, ter naj sistematično obsodijo umore teh oseb;

15.  je zelo zaskrbljen zaradi vse številnejših napadov na humanitarne delavce in zdravstvene objekte; želi spomniti, da so vsi taki napadi prepovedani v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter poziva sprte strani, naj spoštujejo njegova določila; poudarja, da je treba izboljšati varnost humanitarnih delavcev, da bi se lahko učinkoviteje odzivali na napade;

Smrtna kazen

16.  ponovno izraža stališče EU o ničelni toleranci za smrtno kazen in ponovno poudarja svoje dolgotrajno nasprotovanje smrtni kazni, mučenju, krutemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju in kaznovanju v vseh primerih in v vseh okoliščinah; poudarja, da si mora EU še naprej prizadevati za uvedbo moratorija za smrtno kazen in ponovno izpostavlja, da odprava smrtne kazni prispeva h krepitvi človekovega dostojanstva; ponovno potrjuje svoje stališče, da bi morala pomoč tretjim državam v boju proti drogam, na primer finančna pomoč, tehnična pomoč in krepitev zmogljivosti, izključevati uporabo smrtne kazni za prestopke, povezane z drogo; izraža podporo ustanovitvi funkcije posebnega poročevalca o človekovih pravicah in politiki na področju drog;

17.  izreka pohvalo za precejšnji napredek, ki je bil do zdaj dosežen, pri čemer so številne države ukinile smrtno kazen, medtem ko so druge sprejele zakonodajne ukrepe za njeno odpravo; vseeno pa izraža pa obžalovanje, ker so v zadnjih petih letih nekatere države ponovno začele izvajati usmrtitve; poziva države, ki so odpravile smrtno kazen ali imajo dolgotrajni moratorij zanjo, naj spoštujejo svojo zavezo in je ne ponovno uvedejo;

Svoboda veroizpovedi

18.  opozarja, da je svoboda misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja temeljna človekova pravica, ki je priznana v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, zagotavlja pa jo tudi člen 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah; opozarja tudi, da je povezana z drugimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, med katerimi so pravica posameznika, da verjame ali ne, pravica, da goji teistično, neteistično ali ateistično prepričanje, ter pravica do sprejetja, spremembe, opustitve ali ponovnega sprejetja prepričanja po lastni izbiri; izraža zaskrbljenost, ker nekatere države še vedno ne spoštujejo standardov OZN in kršijo svobodo veroizpovedi in prepričanja z izvajanjem državne represije, ki lahko vključuje telesno in zaporno kazen, pretirane globe in celo smrtno kazen; je zaskrbljen zaradi vse pogostejšega pregona manjšin zaradi njihove veroizpovedi ali prepričanja, ter zaradi nezakonitega povzročanja škode na njihovih krajih zbiranja; podpira poročilo posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja o nasilju, storjenem v imenu „veroizpovedi“; poziva EU, naj začne izvajati njegova priporočila o pobudah za medverski dialog;

19.  pozdravlja zavezanost EU k spodbujanju svobode veroizpovedi ali prepričanja v okviru mednarodnih forumov, tudi s podpiranjem mandata posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja; v celoti podpira prakso, da EU prevzema vodilno vlogo v Svetu OZN za človekove pravice in Generalni skupščini OZN pri tematskih resolucijah o tem vprašanju; zahteva konkretne ukrepe za zaščito verskih manjšin, neverujočih, verskih odpadnikov in ateistov, ki so žrtve zakonov o bogokletstvu; meni, da bi bilo treba ukrepati v okviru mednarodnih in regionalnih forumov, in sicer z ohranjanjem odprtega, preglednega in rednega dialoga z verskimi združenji in skupnostmi, kakor je navedeno v členu 17 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

Socialne in ekonomske pravice

20.  priznava prizadevanja Sveta OZN za človekove pravice, da bi vsem človekovim pravicam dali enakopraven položaj in enak poudarek, in sicer z imenovanjem nosilcev mandatov za posebni postopek za ekonomske, socialne in kulturne pravice; glede tega poudarja pomen ratifikacije izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki določa pritožbene in preiskovalne mehanizme;

21.  je globoko zaskrbljen zaradi vse večje skrajne revščine, ki ogroža polno uživanje vseh človekovih pravic; v zvezi s tem pozdravlja poročilo posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice o skrajni revščini in človekovih pravicah (A/HRC/29/31) in podpira njegove predloge za odpravo skrajne revščine; meni, da se je treba v splošnem boju proti revščini posvetiti problemu naraščajočih neenakosti ter da se je treba zavzemati za socialne in ekonomske pravice, zlasti z olajševanjem dostopa do hrane, vode, izobraževanja, zdravstvene oskrbe in bivališč;

22.  meni, da korupcija, izogibanje plačilu davkov, slabo upravljanje javnih dobrin in pomanjkanje odgovornosti ogrožajo enakopravno uživanje človekovih pravic in spodjedajo demokratične procese, pravno državo in pravično delovanje sodnega sistema ter javne storitve, kot so izobraževanje in osnovne zdravstvene storitve; meni, da so ukrepi za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic, predvsem pravice do obveščenosti, svobode izražanja in pravice do zbiranja, pravice do neodvisnega sodstva ter do demokratične udeležbe v javnih zadevah, bistvenega pomena za boj proti korupciji;

23.  poudarja, da imajo manjšinske skupnosti v tretjih državah specifične potrebe in da bi bilo treba spodbujati njihovo enakopravnost na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja;

24.  poziva države članice OZN, tudi države članice EU, naj zahtevajo, da bodo vsi nosilci mandatov za posebne postopke namenili posebno pozornost vprašanjem, ki zadevajo domorodne ženske, mlade in invalide in da bodo o tem poročali Svetu za človekove pravice; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj podprejo udeležbo domorodnih ljudstev na zasedanjih Sveta za človekove pravice; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj dejavno podprejo razvoj sistemskega akcijskega načrta za domorodna ljudstva, zlasti glede rednega posvetovanja z domorodnimi ljudstvi;

Podjetništvo in človekove pravice

25.  podpira učinkovito in celovito izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; odločno poziva vse države članice OZN, tudi države članice EU, naj pripravijo in izvajajo nacionalne akcijske načrte; meni, da so trgovina in človekove pravice tesno povezane in da lahko poslovna skupnost odigra pomembno vlogo pri spodbujanju človekovih pravic in demokracije; znova poudarja, da morajo imeti EU in multinacionalna podjetja vodilno vlogo pri spodbujanju mednarodnih standardov podjetništva in človekovih pravic;

26.  poziva OZN in EU, naj skupaj z večnacionalnimi in evropskimi podjetji izpostavita vprašanje prilaščanja zemljišč in zagovornikov zemljiških pravic, ki so žrtve povračilnih ukrepov, vključno z grožnjami, nadlegovanjem, samovoljnimi aretacijami, napadi in umori;

27.  pozdravlja pobudo visokega komisarja OZN za človekove pravice za izboljšanje projekta za odgovornost in odpravo krivic, s katerim bi prispevali k pravičnemu in učinkovitejšemu sistemu pravnih sredstev nacionalnega prava, zlasti v primerih hude kršitve človekovih pravic v poslovnem sektorju; poziva vse vlade, naj pri kršitvah človekovih pravic, povezanih s podjetji, izpolnijo svojo dolžnost pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in dostopa do sodnega varstva za žrtve, ki se pri dostopanju do pravnih sredstev na nacionalni in mednarodni ravni soočajo s praktičnimi in pravnimi izzivi;

28.  ugotavlja, da je prva seja odprte medvladne delovne skupine za pripravo mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih v zvezi s človekovimi pravicami, kot je bila ustanovljena z resolucijo Sveta OZN za človekove pravice z dne 26. junija 2014, potekala julija 2015; poleg tega poziva EU, naj podpre prizadevanja za uskladitev svojih politik s smernicami OECD za multinacionalna podjetja in priporoča, naj EU in države članice konstruktivno sodelujejo v razpravi o pravno zavezujočem mednarodnem instrumentu o podjetništvu in človekovih pravicah znotraj sistema OZN;

Migracije in begunci

29.  je zaskrbljen zaradi najhujše humanitarne krize po drugi svetovni vojni, do katere je prišlo zaradi vse večjega števila posameznikov, ki so bili prisiljeni zapustiti dom zaradi preganjanja, oboroženih konfliktov, vsesplošnega nasilja in podnebnih sprememb ter poiskati zaščito in boljše življenje, na nevarni poti pa tvegajo življenje; poziva k učinkovitim in usklajenim ukrepom za spopadanje s temeljnimi vzroki migracij; poziva tudi k povečanju prizadevanj na ravni OZN za reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov migracij, z zagotavljanjem zadostnega financiranja Sveta za človekove pravice, svetovnega programa za hrano in drugih organov OZN, ki beguncem znotraj območij konflikta in zunaj njih zagotavljajo osnovne storitve; poudarja pomen dela posebnega poročevalca OZN za človekove pravice migrantov kot tudi njegova priporočila;

30.  poziva vse države, naj sprejmejo na človekovih pravicah temelječ pristop k migracijam, in sicer tako, da bodo pravice migrantov in beguncev v politikah in upravljanju migracij zaščitene, pri tem pa naj posebno pozornost namenijo položaju marginaliziranih in prikrajšanih skupin migrantov in beguncev – ženskam in otrokom; poziva vse države, naj obravnavajo nasilje na podlagi spola nad ženskami in dekleti, ter poudarja, da je politike priseljevanja pomembno oblikovati z vidika enakosti med spoloma, da bi zadovoljili njihove posebne potrebe;

31.  opozarja, da so vse države dolžne spoštovati in varovati človekove pravice vseh posameznikov, ki so v njihovi pravni pristojnosti, ne glede na državljanstvo ali izvor in ne glede na priseljenski status; spominja, da je celovita strategija o migracijah tesno povezana z razvojno in humanitarno politiko, med drugim z vzpostavitvijo humanitarnih koridorjev in izdajo humanitarnih vizumov; znova poziva EU, naj zagotovi, da bodo vsi sporazumi o sodelovanju na področju migracij in o ponovnem sprejemu z državami zunaj EU skladni z mednarodnim pravom; opozarja, da bi bilo treba migrante vračati samo ob popolnem spoštovanju njihovih pravic, na podlagi ozaveščene odločitve in le, če jim je v domači državi zagotovljeno varstvo pravic; poziva vlade, naj odpravijo samovoljne aretacije in pridržanja migrantov; izraža zaskrbljenost zaradi diskriminacije migrantov in kršitev pravic migrantov in beguncev; poziva države članice OZN, tudi države članice EU, naj spoštujejo pravico do prošnje za azil in uživanja azila;

Podnebne spremembe in človekove pravice

32.  pozdravlja Pariški sporazum v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki vključuje prilagajanje, blažitev, razvoj in prenos tehnologije ter krepitev zmogljivosti; poziva vse podpisnice, naj uresničijo svoje zaveze; obžaluje odsotnost omembe Splošne deklaracije o človekovih pravicah v Okvirni konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in poziva konvencijo, naj vse svoje politike utemelji na človekovih pravicah;

33.  opozarja, da škodljivi vplivi podnebnih sprememb pomenijo neposredno in morebiti nepopravljivo globalno grožnjo polnemu uresničevanju človekovih pravic, še posebej pa bodo vplivali na ranljive skupine, katerih pravice so že tako negotove; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da naj bi nesreče, povezane s podnebjem, kot so dvigovanje morske gladine ali ekstremni vremenski pojavi, ki povzročajo suše in poplave, po pričakovanjih povzročile še več smrtnih žrtev, razseljevanje prebivalstva ter pomanjkanje hrane in vode;

34.  poziva mednarodno skupnost, naj obravnava pravne pasti pojma „podnebni begunec“, tudi njegovo morebitno mednarodno opredelitev;

Pravice žensk

35.  pozdravlja nedavno resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2242 o ženskah, miru in varnosti, po kateri so ženske osrednji element vseh prizadevanj za reševanje globalnih izzivov, na primer naraščajočega nasilnega ekstremizma, podnebnih sprememb, migracij, trajnostnega razvoja, miru in varnosti; pozdravlja ugotovitve globalne študije OZN o izvajanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti, v kateri je bil poudarjen pomen vodilne vloge in udeležbe žensk pri reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru ter to, da je njihovo sodelovanje izboljšalo humanitarno pomoč, okrepilo prizadevanja mirovnih sil, spodbudilo sklenitev mirovnih pogovorov in prispevalo k boju proti nasilnemu ekstremizmu; poziva OZN in vse njegove države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zagotovitev neodvisnosti žensk, njihovo dejavno vključenost v preprečevanje in reševanje konfliktov, pa tudi v mirovna pogajanja in proces vzpostavljanja miru, in sicer s povečanjem njihove zastopanosti na vseh ravneh odločanja v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih institucijah ter mehanizmih;

36.  je ogorčen, da je nasilje nad ženskami s pojavljanjem nasilnih ekstremističnih skupin, kot sta Daiš v Siriji in Iraku ali Boko Haram v zahodni Afriki, dobilo novo razsežnost, saj je spolno nasilje postalo sestavni del ciljev, ideologije in vir prihodkov teh skupin skrajnežev, zato je mednarodna skupnost postavljena pred nov in pomemben izziv; poziva vse vlade in institucije OZN, naj okrepijo svojo zavezo v boju proti tem nagnusnim zločinom ter naj ženskam povrnejo dostojanstvo s sodnimi postopki, povrnitvijo škode in ustreznimi podpornimi ukrepi;

37.  meni, da je eden od načinov boja proti ekstremizmu, da ženskam zagotovimo neodvisnost z obravnavanjem temeljnih neenakosti med ženskami in moškimi, kajti ravno zaradi njih so ženske in dekleta v času konfliktov ranljive; poudarja, da mora biti izobraževanje deklet v begunskih taboriščih, na območjih konfliktov, ki so jih prizadele skrajna revščina in skrajne vremenske razmere, kot so suša in poplave, neprekinjeno;

38.  poudarja, kako pomembno je, da se ne spodkopava pravni red pekinških izhodišč za ukrepanje v zvezi z dostopom do izobraževanja in zdravja kot temeljne človekove pravice; poudarja, da univerzalno spoštovanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter dostopa do ustreznih storitev prispeva k zmanjšanju smrtnosti dojenčkov in mater; poudarja, da so načrtovanje družine, zdravje mater, preprost dostop do kontracepcije in dostop do cele palete storitev spolnega in reproduktivnega zdravja pomembni elementi za reševanje življenja žensk in pomoč, da si na novo uredijo življenje, če so bile žrtve posilstva; poudarja, da je treba te politike umestiti v osrčje razvojnega sodelovanja s tretjimi državami;

39.  poudarja pomen ukrepov za krepitev vodilne vloge in udeležbe žensk v javnosti na vseh ravneh odločanja; poziva države, naj zagotovijo uravnoteženo zastopanost žensk v javnih institucijah in javnem življenju in naj posebno pozornost namenijo vključevanju žensk, ki so pripadnice manjšin;

40.  poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in podpredsednico/visoko predstavnico, naj še naprej spodbujajo krepitev političnega in ekonomskega položaja žensk in deklet z vključevanjem enakosti spolov v vse svoje zunanje politike in programe, tudi prek strukturiranih dialogov s tretjimi državami, z javnim opozarjanjem na vprašanja, povezana s spolom, in z zagotavljanjem zadostnih sredstev v ta namen;

Pravice otrok

41.  podpira prizadevanja EU za spodbujanje pravic otrok, zlasti s prispevanjem k zagotavljanju dostopa otrok do vode, sanitarnih storitev, zdravstvenega varstva in izobraževanja, z zagotavljanjem rehabilitacije in ponovnega vključevanja otrok iz oboroženih skupin, z odpravljanjem dela otrok, mučenja, čarovništva otrok, trgovine z otroki, porok in spolnega izkoriščanja otrok ter s pomočjo otrokom v oboroženih konfliktih in zagotavljanjem njihovega dostopa do izobraževanja na konfliktnih območjih in v begunskih taboriščih;

42.  opozarja, da Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta leta 1989 in je najširše ratificirana mednarodna pogodba, določa vrsto otrokovih pravic, vključno s pravico do življenja, zdravja, izobraževanja in igre, pa tudi pravico do družinskega življenja, zaščite pred nasiljem in diskriminacijo ter izražanja svojih stališč; poziva vse podpisnice konvencije, naj svoje obveznosti spoštujejo;

43.  pozdravlja, da želi OZN na svetovni ravni izvesti študijo, s katero naj bi s spremljanjem in analizo ocenjevanja ugotovili, kako se veljavno mednarodno pravo in standardi izvajajo na terenu, in ocenili konkretne možnosti, da bi države izboljšale svoje politike in odzive; poziva vse države, naj študijo podprejo in dejavno sodelujejo v njej;

44.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bili leta 2015 po vsem svetu mnogi obsojeni na smrt za kazniva dejanja, ki so jih zagrešili pred 18. letom starosti, in tudi usmrčeni, čeprav Konvencija OZN o otrokovih pravicah prepoveduje uporabo smrtne kazni za mladoletnike;

Pravice oseb LGBTI

45.  izraža zaskrbljenost zaradi vztrajanja pri diskriminatornih zakonih in praksah ter zaradi nasilnih dejanj nad posamezniki v različnih državah na podlagi njihove spolne usmerjenosti in spolne identitete; spodbuja pozorno spremljanje položaja oseb LGBTI v državah, kjer so bili zakoni proti njim uvedeni nedavno; izraža globoko zaskrbljenost zaradi tako imenovanih protipropagandnih zakonov, s katerimi se omejuje svoboda izražanja in zbiranja, tudi v državah evropske celine;

46.  ponovno izraža podporo visokemu komisarju za človekove pravice, ki si zlasti prek izjav, poročil in kampanje „Svobodni in enakopravni“ redno prizadeva za spodbujanje in varovanje uživanja vseh človekovih pravic oseb LGBTI; spodbuja visokega komisarja za človekove pravice, naj se še naprej bori proti diskriminatornim zakonom in praksam; je zaskrbljen zaradi omejevanja temeljnih svoboščin zagovornikov človekovih pravic oseb LGBTI in EU poziva, naj jim nameni večjo podporo; meni, da bo več možnosti za spoštovanje temeljnih pravic oseb LGBTI, če bodo imele dostop do vseh pravnih institucij;

Vključevanje vprašanja človekovih pravic v EU in skladnost

47.  poziva EU, naj v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji ter splošnimi določbami o zunanjem delovanju Unije podpira univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic, tudi državljanskih in političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih;

48.  ponovno poziva EU, naj svoje delovanje osnuje na pravicah, spoštovanje človekovih pravic pa vključi v sodelovanje na področju trgovine, naložb, javnih storitev in razvoja, pa tudi v skupno varnostno in obrambno politiko; poleg tega poudarja, da bi morala politika EU na področju človekovih pravic zagotoviti, da bodo notranje in zunanje politike usklajene, kot zahteva PEU;

49.  znova poudarja tudi, da mora EU dejavno in dosledno sodelovati v mehanizmih OZN za človekove pravice, zlasti s tretjim odborom, Generalno skupščino in Svetom za človekove pravice; se zaveda, da si Evropska služba za zunanje delovanje, delegacije EU v New Yorku in Ženevi ter države članice prizadevajo za večjo usklajenost EU glede problematike človekovih pravic na ravni OZN, se v ta namen posvetujejo o vsebinskih vprašanjih in poskušajo nastopati enotno; spodbuja EU, naj si bolj prizadeva, da bo njen glas slišan, med drugim s spodbujanjem vse bolj razširjene prakse čezmejnih pobud ter s sopokroviteljstvom in prevzemanjem vodilne vloge pri rešitvah; ponovno poziva k večji prepoznavnosti ukrepov EU v vseh večstranskih forumih;

50.  poziva posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj še naprej povečuje učinkovitost, skladnost in prepoznavnost politik EU o človekovih pravicah v okviru Sveta za človekove pravice ter naj še tesneje sodeluje z uradom visoke komisarke za človekove pravice in pri posebnih postopkih;

51.  odločno vztraja, da morajo biti stališča EU za zasedanja Sveta za človekove pravice še bolje pripravljena in usklajena, obravnavati pa je treba tudi vprašanje skladnosti med zunanjimi in notranjimi politikami EU na področju človekovih pravic;

52.  znova opozarja, da je pomembno ohraniti institucionalizirano prakso pošiljanja parlamentarne delegacije na zasedanja Sveta za človekove pravice in Generalne skupščine;

53.  poziva k bolj načelnemu in neselektivnemu ukrepanju držav članic EU v Svetu za človekove pravice;

Brezpilotni zrakoplovi in avtonomno orožje

54.  ponovno poziva Svet EU, naj oblikuje skupno stališče EU o uporabi oboroženih brezpilotnih zrakoplovov, v katerem naj največjo pozornost nameni spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter obravnava vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno poziva EU, naj prepove proizvodnjo, razvoj in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja; vztraja, da je treba človekove pravice obravnavati v vseh dialogih s tretjimi državami o boju proti terorizmu;

Boj proti terorizmu

55.  pozitivno ocenjuje dokument s smernicami za boj proti terorizmu, ki sta ga pripravili ESZD in Komisija in katerega namen je zagotoviti spoštovanje človekovih pravic pri načrtovanju in izvajanju projektov pomoči za boj proti terorizmu, v katerih sodelujejo tretje države; v zvezi s tem opominja, da je spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin temelj uspešnih protiterorističnih politik, vključno z uporabo digitalnih tehnologij za nadzor; poudarja, da je treba v okviru boja proti teroristični in ekstremistični propagandi ter metodam novačenja razviti učinkovite komunikacijske strategije, zlasti na spletu;

Demokratizacija

56.  priporoča, naj EU okrepi prizadevanja za oblikovanje bolj celovitega pristopa k procesom demokratizacije, v katerih so svobodne in poštene volitve zgolj ena razsežnost, saj bo tako pozitivno prispevala h krepitvi demokratičnih institucij; meni, da bi bilo treba s širjenjem primerov najboljše prakse pri tranziciji v okviru širitvene in sosedske politike podpirati in krepiti druge procese demokratizacije po vsem svetu;

Razvoj in človekove pravice

57.  poudarja pomen cilja trajnostnega razvoja 16 o miru in pravičnosti iz agende 2030, ki bi moral biti med prednostnimi nalogami v vseh zunanjih in notranjih ukrepih, zlasti ko gre za financiranje razvojnega sodelovanja;

Šport in človekove pravice

58.  je zelo zaskrbljen, ker nekatere največje športne prireditve gostijo avtoritarne države, v katerih prihaja do kršitev človekovih pravic; OZN in države članice EU poziva k obravnavi tega vprašanja in k temu, da bodo z nacionalnimi športnimi zvezami, podjetji in organizacijami civilne družbe obravnavale praktične vidike udeležbe na teh prireditvah, vključno s svetovnim nogometnim prvenstvom v Rusiji leta 2018 in Katarju leta 2022 ter na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2022;

Mednarodno kazensko sodišče

59.  ponovno izraža popolno podporo delu Mednarodnega kazenskega sodišča, čigar vloga je narediti konec nekaznovanosti storilcev dejanj, ki v mednarodni skupnosti veljajo za najhujša kazniva dejanja, in žrtvam vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida zagotoviti pravico; pozorno spremlja vse poskuse spodkopavanja legitimnosti ali neodvisnosti tega sodišča; poziva EU in njene države članice, naj s sodiščem sodelujejo ter mu zagotovijo močno diplomatsko, politično in finančno podporo, tudi v OZN; poziva EU, države članice in posebne predstavnike, naj Mednarodno kazensko sodišče, izvrševanje njegovih odločb in boj proti nekaznovanju za kazniva dejanja iz rimskega statuta, dejavno podprejo, tudi s krepitvijo in širitvijo odnosov z Varnostnim svetom in s spodbujanjem splošne ratifikacije rimskega statuta in sprememb iz Kampale;

Države v okviru splošnega rednega pregleda

Gruzija

60.  pozdravlja članstvo Gruzije v Svetu za človekove pravice in najnovejši splošni redni pregled o Gruziji; je seznanjen z zakonodajnimi reformami, ki so prinesle nekaj napredka in izboljšav na področju sodstva in kazenskega pregona, državnega tožilstva, boja proti slabemu ravnanju, pravic otrok, pa tudi na področju varstva zasebnosti in osebnih podatkov ter notranje razseljenih oseb;

61.  vseeno ugotavlja, da so še vedno potrebna prizadevanja v zvezi z resnično neodvisnostjo sodstva, slabim ravnanjem, zlasti med priporom v predkazenskem postopku in pri rehabilitaciji žrtev, in v zvezi z odgovornosti za kršitve organov kazenskega pregona, pa tudi preiskavami preteklih kršitev vladnih uradnikov ter pravicami manjšin in žensk; poudarja, da mednarodno pravo s področja človekovih pravic odgovornost za zaščito vseh otrok pred nasiljem nalaga vladi, in poziva k nadzoru vseh dobrodelnih ustanov za otroke; poziva k zagotovitvi rehabilitacije žrtev; ostaja zaskrbljen nad svobodo izražanja in mediji, pa tudi nad dejstvom, da opazovalci nimajo resničnega dostopa do zasedenih Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije, kjer še vedno prihaja do številnih kršitev človekovih pravic; poziva gruzijsko vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe ter tako zagotovi ukrepanje po priporočilih v okviru postopka splošnega rednega pregleda;

Libanon

62.  izreka pohvalo Libanonu zaradi politike odprte meje in sprejema, ki jo že leta izvaja glede beguncev iz Palestine, Iraka in Sirije, poudarja, da ima ta država v svetovnem merilu največje število beguncev na prebivalca, saj je vsaka četrta oseba begunec, ter poziva Evropsko unijo, naj državi nameni več sredstev in tesneje sodeluje z njenimi oblastmi, da bi ji pomagala ohraniti varstvo pravic beguncev in prosilcev za azil; je v zvezi s tem zaskrbljen zaradi domnevno visokega števila primerov porok otrok in/ali prisilnih porok med sirskimi begunci; spodbuja libanonsko vlado, naj razmisli o reformi zakona, ki ureja vstop in bivanje v tej državi ter izstop iz nje;

63.  podpira priporočila Odbora OZN za odpravo diskriminacije žensk, v katerih odbor poziva k ukrepom za povečanje ozaveščenosti migrantk, ki delajo v gospodinjstvu, o njihovih človekovih pravicah v skladu s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, katere pogodbenica je tudi Libanon; poudarja zlasti, da je treba ukiniti sistem Kafala in zagotoviti dejanski dostop do sodstva za migrantke, ki delajo v gospodinjstvu, tudi z zagotavljanjem njihove varnosti in bivanja med pravnimi in upravnimi postopki, povezanimi z njihovim statusom;

Mavretanija

64.  poudarja, da je mavretanska vlada sicer dosegla napredek pri sprejemanju zakonodajnih ukrepov, namenjenih preprečevanju vseh vrst suženjstva in podobnih praks, čeprav neučinkovito izvajanje prispeva k njihovemu ohranjanju; poziva oblasti, naj sprejmejo zakon proti suženjstvu, začnejo sistematično in redno po vsej državi zbirati razčlenjene podatke o vseh oblikah suženjstva in izvedejo temeljito, na dokazih temelječo študijo o zgodovini in naravi suženjstva, da bi to prakso izkoreninili;

65.  poziva mavretanske oblasti, naj v skladu z mednarodnimi konvencijami in svojim nacionalnim pravom omogočijo svobodo govora in zbiranja; poziva tudi k izpustitvi Birama Dah Abeida, Bilala Ramdaneja in Džibija Sova, da bodo lahko nadaljevali nenasilno kampanjo proti suženjstva, ne da bi se pri tem bali nadlegovanja ali ustrahovanja;

Mjanmar

66.  pozdravlja razpis konkurenčnih volitev 8. novembra 2015, ki so pomemben mejnik pri prehodu države v demokracijo; pozitivno ocenjuje podporo, ki so jo mjanmarski volivci izkazali nadaljnji demokratizaciji države; je kljub temu še vedno zaskrbljen zaradi ustavnega okvira teh volitev, po katerem je 25 % sedežev v parlamentu namenjenih predstavnikom vojske; priznava dosedanji napredek na področju človekovih pravic, ugotavlja pa, da so razmere na številnih področjih še vedno zelo zaskrbljujoče, vključno s pravicami manjšin ter pravico izražanja, združevanja in mirnega zbiranja;

67.  obsoja hudo in vsesplošno diskriminacijo in zatiranje manjšine Rohingja, ki je še hujše, ker je skupnost brez pravnega statusa in se proti nebudistom zelo širi sovražni govor; poziva k celovitim, preglednim in neodvisnim preiskavam vseh poročil o kršitvah človekovih pravic manjšine Rohingja in meni, da štirje zakoni, namenjeni zaščiti rase in vere, ki jih je parlament sprejel leta 2015, vključujejo diskriminatorne vidike, ki se nanašajo na spol; ponovno izraža zahtevo in zaskrbljenost, ker se visokemu komisarju za človekove pravice ne dovoli, da bi v tej državi ustanovil svoj urad; poudarja, da je treba pred zaključkom pogajanj o sporazumu o naložbah med EU in Mjanmarom opraviti celovito oceno učinka na trajnostni razvoj;

Nepal

68.  pozdravlja dejstvo, da je 20. septembra 2015 začela veljati nova nepalska ustava, ki naj bi postavila temelje za politično stabilnost in gospodarski razvoj te države v prihodnosti; upa, da bodo kmalu obravnavana še vedno odprta vprašanja politične zastopanosti manjšin, vključno z Daliti, in zakonov o državljanstvu;

69.  obžaluje, da kljub maja 2014 sprejetemu zakonu o resnici, spravi in izginotjih še vedno ni opaziti klicanja na odgovornost za zlorabe človekovih pravic, ki sta jih med civilno vojno zagrešili obe strani; poziva nepalsko vlado, naj pristopi k Mednarodni konvenciji o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem; obsoja omejevanje temeljnih svoboščin tibetanskih beguncev; poziva Indijo, naj umakne svojo neuradno blokado za nepalsko gospodarstvo, ki skupaj z uničujočim potresom aprila 2015 povzroča humanitarno krizo in potiska skoraj milijon nepalskih državljanov v brezizhodno revščino;

Oman

70.  izraža priznanje, ker je omanska vlada ustanovila nacionalno komisijo za človekove pravice in septembra 2014 na zgodovinski obisk povabila posebnega poročevalca OZN za pravico do mirnega zbiranja; upa, da bodo ti konstruktivni koraki vodili k intenzivnejšemu sodelovanju Omana s predstavniki OZN za človekove pravice in neodvisnimi organizacijami za človekove pravice;

71.  spodbuja Oman, naj sprejme potrebne ukrepe za ublažitev razmer v državi, kjer po besedah posebnega poročevalca OZN prevladujeta strah in ustrahovanje; je še vedno zaskrbljen zaradi prepovedi vseh političnih strank, zato vlado poziva, naj prepoved ponovno pretehta; poziva institucije in države članice EU, naj Omanu ponudijo tehnično in pravno pomoč in mu tako pomagajo vzpostaviti varno in spodbudno okolje za organizacije civilne družbe;

Ruanda

72.  je zaskrbljen zaradi stanja na področju človekovih pravic v Ruandi, vključno z omejitvami svobode izražanja in združevanja, kratenjem demokratičnega prostora za opozicijske politične stranke in neodvisne dejavnosti civilne družbe, pa tudi nespodbudnim okoljem za neodvisno delovanje sodstva; poziva ruandsko vlado, naj vzpostavi demokratični prostor, v katerem bodo lahko svobodno delovali vsi segmenti družbe;

73.  je zaskrbljen zaradi nedavnih ustavnih sprememb, ki sedanjemu predsedniku omogočajo, da se bo potegoval za tretji mandat; spodbuja vlado Ruande, naj spoštuje Afriško listino o demokraciji, volitvah in upravljanju;

Južni Sudan

74.  pozdravlja, da so vojskujoče se strani 28. avgusta 2015 podpisale mirovni sporazum o koncu državljanske vojne, ki vključuje prehodno delitev oblasti, varnostno ureditev in ustanovitev hibridnega sodišča za sojenje o vseh kaznivih dejanjih, storjenih od začetka konflikta; želi spomniti, da je zaradi konflikta umrlo več tisoč ljudi, več sto tisoč pa je razseljenih in beguncev;

75.  poziva vse strani, naj ne kršijo človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, vključno s kršitvami, ki veljajo za mednarodne zločine, kot so zunajsodni uboji, nasilje na etnični podlagi, spolno nasilje zaradi konflikta, vključno s posilstvi, ter nasilje na podlagi spola, novačenje in uporaba otrok, prisilna izginotja ter samovoljne aretacije in pridržanje;

76.  pozdravlja resolucijo Sveta za človekove pravice z junija 2015 in začetek misije urada visokega komisarja za človekove pravice za opazovanje in poročanje o stanju na področju človekovih pravic v Južnem Sudanu; poziva Svet za človekove pravice, naj podpre imenovanje posebnega poročevalca za Južni Sudan z mandatom za spremljanje kršitev in javno poročanje o njih, pomoč vladi pri izvajanju prihodnjih priporočil misije, oblikuje pa naj tudi priporočila za to, kako na zagotoviti dejansko odgovornost;

Venezuela

77.  je zaskrbljen nad obupnim stanjem človekovih pravic v državi, ki je posledica čedalje slabšega gospodarskega, političnega in socialnega ozračja v zadnjih letih; ponovno poudarja, da so svoboda izražanja, neodvisno sodstvo in načela pravne države bistveni sestavni deli vsake demokratične družbe; poziva venezuelske oblasti, naj nemudoma izpustijo voditelje opozicije in druge miroljubne protestnike, ki so samovoljno pridržani, ker so uveljavljali pravico do svobode izražanja in temeljne pravice;

78.  pozdravlja dejstvo, da so bile 6. decembra 2015 organizirane volitve in je že bila oblikovana nova narodna skupščina; obsoja vsakršen poskus neupoštevanja rezultatov volitev, kot je na primer začasna odstavitev nekaterih demokratično izvoljenih poslancev, saj so rezultati volitev izraz volje venezuelskega ljudstva; opozarja, da bo morala nova vlada obravnavati širok spekter vprašanj s področja človekovih pravic, od nekaznovanosti in odgovornosti za zunajsodne uboje do samovoljnih aretacij in pridržanja, poštenega sojenja, neodvisnosti sodstva, svobode zbiranja in združevanja ter svobode medijev; poudarja, da je s 1. januarjem 2016 začelo teči triletno članstvo Venezuele v Svetu za človekove pravice, kar za to državo pomeni tudi posebno odgovornost na področju spoštovanja človekovih pravic;

Sirija

79.  izraža zaskrbljenost zaradi dramatičnih varnostnih in humanitarnih razmer v Siriji; poudarja pomen dela, ki ga je opravila neodvisna mednarodna preiskovalna komisija Združenih narodov za Sirijo; obsoja namerno ciljanje civilistov, neselektivne in nesorazmerne napade , napade na civiliste in zaščitene objekte kulturne dediščine, ter kaznovalna obleganja in blokade; poudarja, da je treba posebno pozornost in podporo nameniti ženskam, ki se bile žrtev nasilja, organizacijam žensk in njihovi udeležbi pri humanitarni pomoči in razreševanju konfliktov; poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da bo imela preiskovalna komisija na voljo dovolj sredstev za uresničevanje svojega mandata, ki je ugotavljanje dejstev in okoliščin vseh zagrešenih hudih kršitev človekovih pravic in iskanje odgovornih za kršitve, tudi take, ki bi lahko pomenile hudodelstvo proti človečnosti, da bodo za svoja dejanja resnično odgovarjali, tudi pred Mednarodnim kazenskim sodiščem;

80.  je še vedno prepričan, da je trajna rešitev sirskega konflikta mogoča le s širokim političnim procesom, ki bo utrl pot resnični politični tranziciji, v kateri bodo upoštevane legitimne težnje sirskega prebivalstva in bo lahko to prebivalstvo neodvisno in demokratično odločalo o lastni prihodnosti; pozdravlja končno izjavo, ki je bila podana 30. oktobra 2015 o izidih pogovorov o Siriji na Dunaju; pozdravlja sprejetje resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2254(2015) z dne 18. decembra 2015;

81.  je močno vznemirjen zaradi preganjanja verskih in narodnostnih manjšin v Siriji, ki so prisiljene k spreobrnitvi in izrekanju časti – njihovi pripadniki so napadani, ranjeni, prodani v suženjstvo ali so žrtve odvzema notranjih organov zgolj zaradi svoje vere;

Burundi

82.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi ciljnih napadov na zagovornike človekovih pravic, novinarje in njihove sorodnike; odločno obsoja politično nasilje, zunajsodne usmrtitve in druge kršitve človekovih pravic; poziva burundijske oblasti, naj odpravo teh kršitev in zlorab obravnavajo kot bistveno in nujno prednostno nalogo ter izvedejo temeljite, nepristranske in neodvisne preiskave, da bi odgovorne privedli pred sodišče in žrtvam zagotovili popravo krivic;

83.  je še vedno zelo zaskrbljen zaradi humanitarnih posledic krize za civilno prebivalstvo v tej državi in vsej regiji; poziva, naj si EU še naprej prizadeva za soglasje med vlado in opozicijo, da se bo ponovno vzpostavil vključujoč in demokratičen politični sistem;

84.  pozdravlja, da je Svet za človekove pravice 17. decembra 2015 sklical izredno zasedanje o tem, kako narediti konec vse slabšem stanju na področju človekovih pravic v Burundiju, čeprav obžaluje, da je do njega prišlo tako pozno; poziva k hitri napotitvi misije neodvisnih strokovnjakov ter poziva burundijske oblasti, naj z misijo polno sodelujejo;

Savdska Arabija

85.  je še vedno zelo zaskrbljen zaradi sistematičnih kršitev človekovih pravic v tej državi; je močno zaskrbljen nad izredno velikim številom izrečenih in izvedenih smrtnih obsodb v Savdski Arabiji v letu 2015; je razočaran zaradi množičnih usmrtitev, izvršenih v zadnjih nekaj tednih; poziva Savdsko Arabijo, naj uvede moratorij za smrtno kazen;

86.  poziva savdske oblasti, naj izpustijo vse zapornike vesti, tudi Raifa Badavija, dobitnika nagrade Saharova za leto 2015; EU poziva, naj njegov primer še prav pozorno spremlja;

87.  ponovno poudarja, da morajo biti članice Sveta za človekove pravice izvoljene izmed članic, ki dejansko spoštujejo človekove pravice, načelo pravne države in demokracijo, kar trenutno za Savdsko Arabijo ne velja; poziva savdske oblasti, naj polno sodelujejo pri posebnih postopkih Sveta za človekove pravice in Urada visokega komisarja za človekove pravice;

Belorusija

88.  pozdravlja izpustitev preostalih političnih zapornikov avgusta 2015 in poziva belorusko vlado, naj izpuščene politične zapornike rehabilitira ter jim v celoti povrne državljanske in politične pravice; izraža globoko zaskrbljenost zaradi rednega omejevanja svobode izražanja ter svobode združevanja in mirnega zbiranja; obsoja nadlegovanje neodvisnih in opozicijskih novinarjev, nadlegovanje in pridržanje zagovornikov človekovih pravic; v zvezi s tem poziva Belorusijo, naj se pridruži svetovnemu moratoriju za izvrševanje smrtne kazni, s čimer bo storila prvi korak k njeni trajni odpravi; poziva vlado, naj v celoti sodeluje s posebnim poročevalcem in se zaveže k izvajanju reform za zaščito človekovih pravic, tudi z izvajanjem priporočil posebnega poročevalca in drugih mehanizmov za človekove pravice;

Bližnjevzhodni mirovni proces

89.  je seznanjen s sklepi, ki sta jih podpredsednica / visoka predstavnica in Svet 18. januarja 2016 sprejela o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu; se povsem strinja s Svetom, da je spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah s strani vseh, vključno s pravno-politično odgovornostjo, temelj za mir in varnost in da so izraelske naselbine po mednarodnem pravu nezakonite in negativno vplivajo na uresničitev rešitve z dvema državama; globoko obžaluje resigniranost poročevalca OZN o stanju na področju človekovih pravic na Palestinskih ozemljih Makarimu Wibisonu;

o
o   o

90.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 69. generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in generalnemu sekretarju parlamentarne skupščine Sveta Evrope.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0470.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov