Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2218(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0361/2015

Predložena besedila :

A8-0361/2015

Razprave :

PV 21/01/2016 - 6
CRE 21/01/2016 - 6

Glasovanja :

PV 21/01/2016 - 8.6
CRE 21/01/2016 - 8.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0021

Sprejeta besedila
PDF 277kWORD 144k
Četrtek, 21. januar 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Dejavnosti Odbora za peticije v letu 2014
P8_TA(2016)0021A8-0361/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2016 o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2014 (2014/2218(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izidu razprav Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju pomena pravice do peticije in pomena takojšnje seznanjenosti Parlamenta s posameznimi pomisleki in pogledi evropskih državljanov ali rezidentov, kot je določeno v členih 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb PDEU, ki zadevajo postopek za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,

–   ob upoštevanju členov 52, 215, 216(8), 217 in 218 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0361/2015),

A.  ker je bilo v letu 2014 prejetih 2714 peticij, kar je skoraj 6 % manj kot v letu 2013, ko je Parlament prejel 2885 peticij; ker je bilo za 790 peticij ugotovljeno, da so dopustne in so bile nadalje obravnavane; ker je bilo 1070 peticij ugotovljeno, da so nedopustne; ker je bilo 817 peticij, ki so bile dopustne in zaključene; ker so bila priporočila izpodbijana v primeru 37 peticij; ker so te številke skoraj dvakrat višje od števila peticij, prejetih v letu 2009; ker tega povišanja ni spremljalo sorazmerno povišanje števila uradnikov, zadolženih za obravnavo teh peticij;

B.  ker je namen letnega poročila o dejavnostih Odbora za peticije predstavitev analize peticij, prejetih leta 2014, pa tudi razprava o možnem izboljšanju postopkov in odnosov z drugimi institucijami;

C.  ker je število prejetih peticij skromno v primerjavi s skupnim prebivalstvom Evropske unije, kar kaže, da velika večina državljanov EU še ni seznanjena s pravico do peticije ali o njeni morebitni koristnosti kot sredstva, s katerim lahko evropske institucije in države članice opozorijo na zadeve, ki vplivajo nanje ali so zaradi njih zaskrbljeni; čeprav so nekateri državljani EU seznanjeni s postopkom vlaganja peticij, pa je zmedenost o področju dejavnosti EU še vedno vsesplošna, kar dokazuje visoko število prejetih nedopustnih peticij (39,4 %);

D.   ker je ustrezna obravnava peticij skozi celoten postopek odločilna za zagotavljanje spoštovanja pravice do peticije; ker so vlagatelji peticij običajno državljani, ki se zavzemajo za izboljšanje in zagotavljanje blaginje naših družb v prihodnosti; ker bi lahko izkušnje, ki jih imajo državljani pri obravnavi njihovih peticij, oblikovale njihovo prihodnje mnenje o evropskem projektu;

E.  ker je bilo leta 2014 zaključenih 1887 peticij, od katerih je bilo 1070 nedopustnih; ker je bil samo 29,1 % peticij označen za dopustne in nadalje obravnavan, medtem , ko jih je bilo 39,4 % označenih za nedopustne, 30,1 % pa za dopustnega in takoj zaključen;

F.  ker evropske državljane neposredno zastopa edina institucija EU, ki jo neposredno volijo, tj. Evropski parlament; ker jim pravica do peticije ponuja možnost, da neposredno pritegnejo pozornost njihovih izvoljenih predstavnikov;

G.  ker morajo imeti državljani EU in kultura storitev v njihovem imenu pri delu parlamenta, zlasti Odbora za peticije, vedno prednost pred vsemi drugimi dejavniki ali merili učinkovitosti; ker sedanja raven kadrovske zasedenosti v enoti za peticije ogroža izpolnjevanje teh temeljnih načel;

H.  ker bi pravica do peticije, ob polnem spoštovanju njenega bistva, lahko izboljšala odzivnost parlamenta na težave državljanov in prebivalcev EU, če bi na vseh stopnjah postopka vlaganja peticij obstajal odprt, demokratičen, vključujoč in pregleden mehanizem za reševanje težav, ki se nanašajo predvsem na uporabo zakonodaje EU;

I.  ker je pravica do peticije ključna prvina participativne demokracije;

J.  ker je namen pravice do peticije, skupaj z Evropskim varuhom človekovih pravic, da obravnavata nepravilnosti pri delovanju institucij EU ali nacionalnih institucij pri izvajanju prava EU;

K.  ker peticije predstavljajo dragocene povratne informacije za zakonodajalce in izvršilne organe na ravni EU in nacionalni ravni, zlasti o morebitnih vrzelih pri izvajanju zakonodaje EU; ker so lahko peticije zgodnje opozorilo državam članicam, ki zaostajajo pri izvajanju prava EU;

L.  ker takšne peticije, naslovljene na Odbor za peticije, pogosto vsebujejo koristne in neposredne informacije za druge odbore Parlamenta, pristojne za oblikovanje zakonodaje na njihovih področjih;

M.  ker za zagotavljanje spoštovanja temeljne pravice do peticije ni odgovoren le Odbor za peticije, ampak bi moralo biti plod skupnega prizadevanja vseh parlamentarnih odborov ter drugih institucij EU; ker nobena peticija ne bi smela biti zaključena pred prejetjem povratnih informacij od drugih parlamentarnih odborov;

N.  ker bi si moral Odbor za peticije prizadevati za večjo uporabo svojih pooblastil ter splošnih in posebnih orodij odborov, kot so vprašanja za ustni odgovor in kratke resolucije, da bi na podlagi prejetih peticij opozoril na vprašanja, ki zadevajo državljane in rezidente EU, saj bi jih obravnavali na plenarnem zasedanju Parlamenta;

O.  ker je treba vsako peticijo temeljito, učinkovito, pravočasno, pregledno in individualno oceniti in obravnavati na način, ki spoštuje pravico članov Odbora za peticije do sodelovanja; ker mora vsak prosilec v kratkem času prejeti odgovor, v katerem so navedeni razlogi za zaključek peticije ali za nadaljnje ukrepanje, izvajanje in spremljanje sprejetih ukrepov; ker je boljše institucionalno usklajevanje z institucijami na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni ključno za hitro obravnavo vprašanj iz peticij;

P.  ker je treba zagotoviti učinkovito in hitro obravnavo peticij, tudi med prehodnim zakonodajnim obdobjem in poznejšimi menjavami osebja;

Q.  ker je zlasti v interesu dopustnih in utemeljenih peticij potrebno, da dela Odbora za peticije ne bodo bremenile predolge obravnave nedopustnih ali neutemeljenih peticij;

R.  ker je treba vlagatelja peticije ustrezno obvestiti o razlogih, zakaj je peticija označena za nedopustno;

S.  ker se peticije obravnavajo na sejah Odbora za peticije in lahko vlagatelji sodelujejo pri razpravah o svojih peticijah ter imajo pravico predstaviti peticije z vsemi podrobnostmi, s čimer lahko aktivno prispevajo k delu odbora, njegovim članom, članom Evropske komisije in navzočim predstavnikom držav članic pa posredujejo dodatne informacije; ker se je v letu 2014 razprav Odbora za peticije udeležilo 127 vlagateljev peticij, ki so v njih sodelovali; ker ostaja razmerje neposredne udeležbe razmeroma nizko in bi ga bilo treba zvišati, tudi z uporabo sredstev za komunikacijo na daljavo, ter z načrtovanjem, da bi vlagateljem peticij omogočili boljšo pripravo na razpravo v odboru;

T.  ker se pogosto dogaja, da peticije po javni razpravi na sejah odbora ostanejo odprte in je predvideno nadaljnje ukrepanje ter se čaka na povratne informacije, in sicer v okviru dodatne preiskave Komisije ali parlamentarnih odborov ali dejanske izmenjave z ustreznimi nacionalnimi ali regionalnimi organi;

U.  ker bi bilo potrebno imeti več časa na sejah odbora za razpravo o široki paleti vprašanj in zagotavljanje kakovosti posameznih razprav; ker so sestanki koordinatorjev političnih skupin ključnega pomena za dobro načrtovanje in nemoten potek dela odbora, in bi bilo zato treba nameniti dovolj časa, da bi se omogočilo demokratično odločanje;

V.  ker se Odbor za peticije pri delu opira na pisne informacije, ki jih posredujejo vlagatelji peticij, ter na njihove ustne in avdiovizualne prispevke na seji in dodatna izvedenska mnenja Evropske komisije, držav članic, Varuha človekovih pravic ali drugih predstavniških političnih organov;

W.  ker bi bilo treba pomisleke vlagateljev peticij temeljito obravnavati skozi ves postopek peticij; ker lahko tak postopek zahteva različne faze, tudi več krogov izmenjave povratnih informacij od vlagatelja peticije in evropskih institucij in nacionalnih organov;

X.  ker merila za dopustnost peticij, ki jih določata Pogodba in poslovnik Parlamenta, zahtevajo, da peticija izpolnjuje uradne pogoje za dopustnost (člen 215 Poslovnika), se pravi, da mora njena vsebina zadevati področja delovanja Unije, ki neposredno vplivajo na vlagatelja peticije, ki mora biti državljan Unije ali prebivati v njej; ker so nekatere peticije posledično označene za nedopustne, saj ne ustrezajo tem uradnim merilom; ker je odločitev o dopustnosti pravzaprav skladna s takšnimi pravnimi in tehničnimi merili in ne bi smela biti odvisna od političnih odločitev; ker bi moral biti spletni portal za peticije učinkovito orodje za zagotavljanje potrebnih informacij in navodil za vlagatelje peticij o merilih za dopustnost;

Y.  ker lahko kakršna koli zamuda pri obravnavi peticij, ki se nanašajo na otroke, še posebej resno ogrozi udeležence, zato je bil sprejet posebni način obravnave teh peticij;

Z.  ker lahko državljani EU z uporabo peticije spremljajo pripravo in izvajanje prava EU; ker to omogoča državljanom EU, da delujejo kot koristen vir informacij o zahtevah v zvezi s pravom EU ter kršitvami tega prava, kar je zlasti pomembno pri zadevah, ki se nanašajo na okolje, notranji trg, priznavanje poklicnih kvalifikacij, varstvo potrošnikov ter sektor finančnih storitev;

AA.  ker vložitev peticije pogosto sovpada z vložitvijo pritožbe na Evropsko komisijo, ki lahko privedle do začetka postopka zaradi neizpolnitve obveznosti ali tožbe zaradi opustitve ukrepanja; ker statistični podatki (Letno poročilo Komisije o nadzoru uporabe prava skupnosti (COM(2006)0416)) kažejo, da je bila četrtina, če ne kar tretjina obravnavanih peticij povezana s postopki za ugotavljanje kršitev ali je bila povod zanje; ker vključitev Evropskega parlamenta v postopke peticij omogoča dodatni nadzor preiskovalnega dela pristojnih institucij EU; ker nobena peticija ne bi smela biti zaključena medtem, ko jo preiskuje Komisija;

AB.  ker se poglavitna vprašanja iz peticij nanašajo na široko paleto vprašanj, kot so okoljska zakonodaja (zlasti glede ravnanja z vodo in odpadki, iskanja in črpanja ogljikovodikov, velikih infrastrukturnih in razvojnih projektov), temeljne pravice (zlasti pravice otrok in invalidov, kar je posebej pomembno glede na to, da naj bo do četrtina volivcev EU imela določeno stopnjo motnje ali invalidnosti), prosto gibanje oseb, diskriminacija, priseljevanje, zaposlovanje, pogajanja o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), dobrobit živali, delovanje pravosodja in socialna vključenost invalidov;

AC.  ker je 19. novembra 2014 z enoletno zamudo začel delovati spletni portal Odbora za peticije, ki je bil zasnovan z namenom, da bi spodbujal pravico do peticije in dejavno udeležbo državljanov v življenju EU, in nadomestil predhodno elektronsko storitev za vlaganje peticij na spletnem mestu Europarl; ker je namen portala, ki še ne deluje v celoti, zagotoviti celovito rešitev za specifične potrebe postopka peticij in bolj ustrezno spletno orodje za državljane Unije, ki želijo vložiti peticijo, ter sprotno spremljanje različnih faz postopka; ker so bile ugotovljene številne pomanjkljivosti, zlasti v zvezi s funkcijo iskanja, kar ogroža vlogo portala kot javnega registra peticij, in ker bi morala biti druga faza, namenjena reševanju vseh pomanjkljivosti, že sklenjena; ker bi lahko portal prispeval k boljši prepoznavnosti in izboljšanju storitev za državljane in člane odbora, za katere bo deloval kot elektronski register (v skladu s členom 216(4) Poslovnika Parlamenta), državljanom pa omogočil, da bodo vlagali in spremljali peticije ter dodali elektronski podpis k svojim peticijam; ker naj bi izboljšal upravno učinkovitost ter preglednost in interaktivnost postopka obravnave peticij, kar bi koristilo vlagateljem, poslancem in širši javnosti; ker bi moral biti spletni portal orodje za izboljšanje preglednosti postopka peticij, dostopa vlagateljev peticij do informacij in osveščanje državljanov o sposobnosti in zmožnostih odbora za peticije, da jim pomaga k izboljšavi razmer; poudarja, da bi bilo treba razširiti in še naprej spodbujati uporabo nove informacijske in komunikacijske tehnologije, da bi delo odbora približali državljanom;

AD.  ker je evropska državljanska pobuda pomembno orodje, ki državljanom omogoča, da sodelujejo v postopku političnega odločanja EU, in je treba njen potencial v celoti izkoristiti; ker bi bilo treba za najboljše rezultate pri udeležbi državljanov ta instrument še izboljšati, okrepiti njegovo raven zastopanosti, tudi s praktičnega vidika, in v celoti spoštovati in izvajati v evropskih institucijah (zlasti Komisiji);

AE.  ker Odbor za peticije še naprej pozorno spremlja izvajanje uredbe o evropski državljanski pobudi in se zaveda potrebe po novi uredbi za odpravo številnih pomanjkljivosti, ovir in slabosti ter zapletenosti veljavnega pravnega okvira ter mehanizmov, ki so potrebni za izvajanje in nadaljnje ukrepanje v zvezi z evropsko državljansko pobudo, zlasti pri dejanskem zbiranju podpisov;

AF.  ker tri leta po začetku veljavnosti Uredbe (EU) št. 211/2011, od1. aprila 2012, Odbor za peticije meni, da je treba oceniti njeno izvajanje, da bi odkrili morebitne pomanjkljivosti in predlagali ustrezne rešitve za hiter pregled, in tako izboljšali njeno izvajanje;

AG.  ker so bile javne predstavitve za uspešne evropske državljanske pobude pozitivno sprejete, poslanci in civilna družba pa so zelo cenili vključitev in sodelovanje Odbora za peticije kot pridruženega odbora na predstavitvah evropskih državljanskih pobud; ker Odbor za peticije ta proces podpira in želi s svojimi dolgoletnimi izkušnjami na področju dela z državljani prispevati pri izpolnjevanju zastavljenega cilja; ker se od Komisija pričakuje konkretno nadaljnje ukrepanje za vse uspešne državljanske pobude;

AH.  ker je treba opozoriti, da v letu 2014 zaradi obsega dela, ki ga je imel Odbor za peticije, in potreb po kadrovski okrepitvi sekretariata Odbora za peticije ni bilo obiskov za ugotavljanje dejstev za preiskavo peticije, ki so bile obravnavane v letu 2014; ker pa se bodo v prihodnosti izvajali v povezavi z ustreznimi peticijami;

AI.  ker bi bilo treba v letu 2016 nadaljevati z običajnim številom obiskov za ugotavljanje dejstev glede na to, da so posebna pravica odbora in temeljni del njegovega dela, ki vključuje stike z državljani in organi v ustreznih državah članicah; ker člani teh delegacij enakopravno sodelujejo v vseh s tem povezanih dejavnostih;

AJ.  ker ima Odbor za peticije pristojnosti tudi v zvezi z delovanjem urada evropskega varuha za človekove pravice, ki preiskuje pritožbe državljanov EU v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v institucijah in organih EU, o tem pa na osnovi varuhovega poročila pripravi tudi svoje letno poročilo; ker je odbor v skladu s členom 204 Poslovnika Parlamenta dejavno in neposredno sodeloval pri organizaciji volitev evropskega varuha človekovih pravic leta 2014; ker je bila na volitvah decembra 2014, ki so potekale učinkovito in pregledno, za ponovni petletni mandat izvoljena Emily O'Reilly, da vodi urad varuha človekovih pravic;

AK.  ker je odbor za peticije član Evropske mreže varuhov človekovih pravic, katere člani so tudi morebitni odbori za peticije nacionalnih parlamentov, in ker je pomembno, da parlamenti držav članic imenujejo odbore za peticije, in okrepijo že obstoječe, da bi se izboljšalo sodelovanje med njimi;

1.  poudarja, da Odbor za peticije z delom, ki ga opravlja, državljanom in rezidentom EU omogoča, da nekoliko sodelujejo pri zaščiti in spodbujanju svojih pravic in spremljanju pravilne uporabe predpisov Unije, saj državljani v peticijah izražajo svoje pomisleke, njihove upravičene pritožbe pa rešene v razumnem času; poudarja, da mora odbor razpravljati o dopustnih peticijah v največ devetih mesecih od vložitve peticije; poudarja, da je boljše institucionalno usklajevanje z institucijami na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni, pa tudi drugimi organi, ključno za takojšnjo obravnavo vprašanj iz peticij;

2.  poudarja, da Odbor za peticije poleg tega, da je kontaktna točka za vse državljane, skupaj z Evropskim varuhom človekovih pravic in evropsko državljansko pobudo predstavlja temeljno orodje za večjo politično udeležbo državljanov, ki jim je treba zagotoviti pregleden in ustrezen dostop do teh orodij in njihovo zanesljivo delovanje; poudarja odgovornost, ki jo imajo ti organi pri spodbujanju evropskega državljanstva in izboljšanju vidnosti in verodostojnosti institucij EU; poziva institucije EU, naj bolj upoštevajo delo Evropskega varuha človekovih pravic; poziva k dodatnim mehanizmom za zagotovitev neposredne udeležbe državljanov pri postopkih odločanja v okviru evropskih institucij;

3.  poudarja, da je povečano sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi o vprašanjih, ki so povezani z uporabo prava Unije, ključnega pomena za približevanje evropskim državljanom ter krepitev demokratične legitimnosti in odgovornosti postopka odločanja v Parlamentu; poudarja, da proaktivna izmenjava informacij na vseh institucionalnih ravneh krepi sodelovanje in je ključnega pomena za obravnavo vprašanj, na katere opozarjajo vlagatelji peticij; obžaluje, da se nacionalni, regionalni in lokalni organi včasih ne odzovejo na prošnje Odbora za peticije;

4.  opozarja na nakopičene zaostanke pri obravnavi peticij, kar je posledica omejenih kadrovskih virov, ki so na voljo sekretariatu odbora, to pa močno vpliva na čas, ki je na voljo za obravnavo peticij, še zlasti za ugotavljanje njihove dopustnosti; meni, da takšne zamude niso sprejemljive, če naj bi se zagotavljala odličnosti storitev, in da ogrožajo ne le dejansko uveljavljanje pravice do peticije, ampak tudi verodostojnost evropskih institucij v očeh prizadetih državljanov; poziva pristojne politične in upravne organe Parlamenta, naj v sodelovanju z Odborom za proračun najdejo ustrezno rešitev, da bo Odbor za peticije opravljali delo v duhu Pogodb;

5.  poudarja zahtevo, da je treba vlagatelju peticije skrbno utemeljiti odločitev o nedopustnosti ali da se peticija zaključi, ker je neutemeljena;

6.  poziva Odbor za peticije in po potrebi odbor Parlamenta, ki je pristojen za spremembo poslovnika, naj bolj jasno opredelita razliko med merili za določanje utemeljenosti in pravili za ugotavljanje dopustnosti peticije, ter kdaj peticija ostane odprta in kdaj se jo zaključi, pa tudi poskrbi, da bo struktura za morebitne vlagatelje jasna;

7.  poudarja pomembno vlogo Komisije, ki nudi pomoč pri reševanju zadev, ki jih izpostavijo vlagatelji peticij, in jo poziva, da v primeru storjene ali prihodnje kršitve prava Unije pri izvajanju uradnega načrtovanja v preteklosti, proaktivno in pravočasno spremlja določene projekte, na katere so opozorili vlagatelji peticij; poziva Komisijo, naj kot varuhinja Pogodb odpravi takšne primere, ko je prišlo do nepravilnega prenosa prava EU ali opustitve prenosa, o čemer je poročalo veliko število peticij, naslovljenih na Parlament; poziva Komisijo, naj s tem v zvezi manj okleva pri uporabi postopka za ugotavljanje kršitev; poudarja, da je treba odpraviti vtis, da se bolj upoštevajo večje države članice, kadar je sprožen postopek za ugotavljanje kršitev; poziva Komisijo, naj Odbor za peticije redno obvešča o poteku in dejanskih rezultatih postopkov za ugotavljanje kršitev, neposredno povezanih s peticijami;

8.  poziva Komisijo, naj v celoti sodeluje pri postopku peticij, zlasti z izvedbo temeljitih preiskav dopustnih zadev, ki so ji bile posredovane, in na koncu pravočasno zagotovi točne in posodobljene pisne odgovore vlagatelju; pričakuje, da bodo ti odgovori razviti naprej v ustnih razpravah o teh vprašanjih na javnih sejah Odbora za peticije; meni, da bi moral zaradi verodostojnosti institucij v takih razpravah Komisijo zastopati uradnik na ustrezno visokem položaju; meni, da bi se morala Komisija kot varuhinja Pogodb temeljiteje poglobiti v vsebino primerov ter pri tem upoštevati temeljni duh ustrezne zakonodaje EU;

9.  zahteva, naj Komisija zaradi preglednosti in v duhu zvestega sodelovanja med različnimi institucijami EU olajša dostop do dokumentov z vsemi ustreznimi informacijami, povezanimi s pilotnimi postopki EU, zlasti ob upoštevanju prejetih peticij, vključno z izmenjavo vprašanj in odgovorov med Komisijo in zadevnimi državami članicami, vsaj kadar so postopki že zaključeni;

10.  poudarja pomen proaktivnega spremljanja in pravočasnih preventivnih ukrepov s strani Komisije, če obstajajo utemeljeni dokazi, da bi lahko določeni načrtovani in objavljeni projekti kršili zakonodajo EU; je zaskrbljen zaradi sedanjega trenda v Komisiji, ki zavira poizvedbe o vsebini številnih peticij na podlagi izključno postopkovnih razlogov; se ne strinja v večkratnimi predlogi, da bi se zaključilo številne zadeve, ki se nanašajo na posamezne peticije, ne da bi počakali na rezultate preiskave obravnavanega vprašanja in meni, da to ni v skladu z duhom osnovne vloge Komisije kot varuhinje pogodb; poziva k še bolj skrbni pozornosti in posledičnim ukrepom v primerih peticij, pri katerih obstaja zlasti možnost, da je sama Komisija kršila zakonodajo EU, na primer na področju javnega dostopa do dokumentov, ki ga zagotavlja Aarhuška konvencija;

11.  poudarja, da je treba zagotoviti, da se bo Komisija na vse peticije odzvala na podroben in proaktiven način ter v najkrajšem možnem času;

12.  zahteva, naj se glede na posebno naravo tega odbora in znatno delovno obremenitev, povezano z njegovim stikom z državljani in prebivalci, ki vlagajo peticije vsako leto, povečajo kadrovski viri, ki so na voljo njegovem sekretariatu;

13.  poudarja, da je treba izboljšati korespondenco z državljani za obravnavanje njihovih zahtevkov;

14.  meni, da je treba okrepiti sodelovanje z nacionalnimi parlamenti in pristojnimi odbori ter vladami držav članic ter spodbujati organe držav članic k popolni preglednosti prenosa in uporabe prava EU; poudarja pomen sodelovanja s Komisijo in državami članicami za zaščito pravic državljanov na učinkovitejši in bolj pregleden način ter spodbuja udeležbo predstavnikov držav članic na sejah; poudarja, da bi se morali predstavitev in sej odbora, na katerih vsebina obravnavanih vprašanj zahteva udeležbo teh institucij, udeležiti predstavniki Sveta in Komisije na čim višjem položaju; ponavlja poziv iz svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o dejavnosti Odbora za peticije v letu 2013(1) k vzpostavitvi okrepljenega strukturiranega dialoga z državami članicami, in sicer s pripravo rednih sej s člani nacionalnih odborov za peticije ali ostalih pristojnih organov;

15.  poziva države članice, naj uvedejo pravno obveznost ustanovitve dobro delujočih odborov za peticije pri nacionalnih parlamentih, kar bi povečalo učinkovitost sodelovanja med Odborom za peticije ter nacionalnimi parlamenti;

16.  meni, da mora odbor okrepiti sodelovanje z drugimi odbori Parlamenta s tem, da zahteva njihova mnenja o peticijah, povabi njihove člane na razprave, ki spadajo v njihovo področje pristojnosti, in jih pozove, naj Odboru za peticije pogosteje naročijo pripravo mnenj o določenih poročilih in zlasti o poročilih o dobrem prenosu in izvajanju prava Unije v državah članicah; zahteva, naj pristojni odbori posredovane peticije ustrezno upoštevajo in naj posredujejo povratne informacije, ki so potrebne za pravilno obravnavo peticij;

17.  poudarja vse večji pomen, ki ga ima Odbor za peticije kot nadzorni odbor, ki bi moral biti referenčna točka za prenos in izvajanje evropske zakonodaje na upravni ravni v državah članicah; ponavlja poziv iz svoje zgoraj navedene resolucije k povečanju števila političnih razprav na plenarnih zasedanjih ter živahnejše obveščanje o peticijah evropskih državljanov;

18.  obžaluje, da ne more več vlagateljev neposredno predstaviti svoje primere v Odboru za peticije, za kar je deloma krivo pomanjkanje časa za seje, deloma pa kadrovska podhranjenost sekretariata odbora; poziva, naj se izboljša čas, v katerem so vlagatelji obveščeni o obravnavi svoje peticije in ter trajanje njihove obravnave v odboru; podpira večjo uporabo videokonferenc ali katerih koli drugih sredstev, ki bi vlagateljem peticij omogočili dejavno udeležbo pri delu Odbora za peticije, tudi kadar ne morejo biti fizično navzoči;

19.  poziva k takojšnji vzpostavitvi neformalne mreže za peticije v Parlamentu, v kateri bi sodelovali predstavniki vseh odborov Parlamenta, s čimer bi zagotovili nemoteno in učinkovito usklajevanje dela v zvezi s peticijami, kar bo izboljšalo uresničevanje pravice do peticije;

20.  opozarja na pomembno vlogo, ki jo imajo drugi odbori Evropskega parlamenta, vključno z razpravo o vprašanjih iz peticij, ki se nanašajo na njihova področja pristojnosti, na sejah in, kadar je to primerno, uporabo prejetih peticij kot vir informacij za začetek zakonodajnih postopkov;

21.  obžaluje, da Listina o temeljnih pravicah ni bila sprejeta v vseh državah članicah, in da mnogi menijo, da je njeno izvajanje nejasno in do neke mere nezadovoljivo; obžaluje tudi, da Evropska konvencija o človekovih pravicah še ni bila sprejeta v EU kot taka v smislu člena 6(2) PEU in da evropski državljani nimajo zadostnih informacij v zvezi s tem povezanimi postopki; obžaluje, da Komisija ozko razlaga člen 51 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z zahtevo, naj se določbe Listine uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ob ustreznem spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, kadar te izvajajo pravo Unije; opozarja, da je Komisija večkrat navedla, da ne more delovati na področju temeljnih pravic, kadar je to zahteval odbor, pri čemer se je sklicevala na člen 51 Listine; poudarja, da pričakovanja državljanov pogosto presegajo to, kar dopuščajo strogo pravne določbe te listine; poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za izpolnitev pričakovanj državljanov in najde nov pristop k razlagi člena 51;

22.  opozarja na pomembno delo, ki ga je Odbor za peticije opravil v okviru izvajanja Konvencije OZN o pravicah invalidov; je s tem v zvezi ustrezno seznanjen s sklepnimi ugotovitvami odbora OZN o pravicah invalidov o začetnem poročilu Evropske unije(2); poudarja, da bi bilo treba zagotoviti ustrezna sredstva za okvir Evropske unije, v skladu z zahtevami konvencije; v zvezi s tem poziva k povečanju zmogljivosti Odbora za peticije in njegovega sekretariata, da bi lahko odbor ustrezno izpolnjeval svojo funkcijo zaščite; poziva k imenovanju pooblaščenega uradnika, ki bo pristojen za obravnavo vprašanj, povezanih z invalidnostjo; poudarja svojo pripravljenost za tesno sodelovanje z drugimi zakonodajnimi odbori Parlamenta, vključenih v mrežo, ki se ukvarja s vprašanji s področja invalidnosti; ugotavlja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja in ukrepi v imenu odbora za zaščito invalidnih oseb, kot so ukrepi za spodbujanje čim prejšnje ratifikacije Marakeške pogodbe;

23.  poudarja, da so državljani zaskrbljeni zaradi pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb, v katerih sodeluje Komisija, kot je bilo poudarjeno v številnih peticijah, prejetih v letu 2014; poudarja, da mora Komisija nujno izvajati priporočila Evropskega varuha človekovih pravic v zvezi s tem;

24.  opozarja na mnenje, ki ga je odbor izdal v zvezi s priporočili Komisije glede pogajanj za čezatlantsko partnerstvo, v katerem, kot je bilo poudarjeno v številnih prejetih peticijah, zavrača instrument za arbitražno reševanje sporov med vlagatelji in državo in obžaluje, da je bila evropska državljanska pobuda proti TTIP zavrnjena;

25.  obžaluje, da nekatere države članice še niso ratificirale Konvencije OZN o pravicah invalidov, in jih poziva, naj jo čim prej podpišejo in ratificirajo;

26.  poziva EU in države članice, naj podpišejo in ratificirajo izbirni protokol h Konvenciji OZN o pravicah invalidov;

27.  poziva države članice, naj brez odlašanja podpišejo in ratificirajo Marakeško pogodbo o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem;

28.  ugotavlja, da je bila velika pozornost namenjena nekaterim peticijam o načrtu za raziskovanje in izkoriščanje morebitnih zalog nafte na Kanarskih otokih; priznava, da so vlagatelji peticij, ki se zaradi okoljskih razlogov ne strinjajo z načrtom, pomembno prispevali k razjasnitvi razprave; ugotavlja, da okoljska vprašanja ostajajo prednostna tema vlagateljev peticij, in opozarja, da države članice na tem področju še ne ukrepajo ustrezno; ugotavlja, da se mnogo peticij nanaša na ravnanje z odpadki, varnost vode, jedrsko energijo, obsežno hidravlično lomljenje in zaščito živalskih vrst;

29.  poudarja, da veliko število prejetih peticij zavrača uporabo hidravličnega lomljenja za pridobivanje nafte in plina iz podtalja in opozarja na okoljske, gospodarske in družbene posledice, ki so povezane z uporabo te tehnike;

30.  še posebej obsoja prakso razdelitve dosjejev, ki se pogosto uporablja pri velikih infrastrukturnih projektih ali projektih vrtanja in so podlaga za številne peticije s področja okoljskih vprašanj;

31.  ugotavlja, da so vlagatelji peticij zaskrbljeni zaradi domnevno storjenih primerov krivic v upravnih in sodnih postopkih v zvezi z ločitvijo in razvezo staršev ter poznejšim skrbništvom nad otrok in prisilnimi posvojitvami; v zvezi s tem ugotavlja, da v nekaterih državah članicah v primerih parov različnih nacionalnosti obstaja možnost diskriminacije na podlagi nacionalnosti v korist zakonca iz države članice, v kateri poteka postopek, in v škodo zakonca, ki ni njen državljan, kar ima pogosto hude in zelo negativne posledice za pravice otroka; poudarja, da je bil obveščen o primerih, ki vključujejo več držav članic (Nemčijo (zlasti glede dela urada za zaščito otrok in mladostnikov), Francijo, Nizozemsko, Slovaško in Dansko) ter Norveško, in v tej zvezi pozdravlja načrtovano revizijo uredbe Bruselj II a v letu 2016; poudarja, da je bila leta 2015 v okviru Odbora za peticije ustanovljena nova delovna skupina, odgovorna za hiter in usklajen odziv na te pomisleke, ki je opravila obisk za ugotavljanje dejstev v Združenem kraljestvu za preiskavo pritožbe na kraju samem;

32.  opozarja na veliko število peticij, ki ostro kritizirajo in opozarjajo na posledice politik EU na področju migracij, trgovine in zunanje politike z vidika njihove skladnosti z določbami, ki zagotavljajo človekove pravice migrantov; poudarja, da morajo vse institucije, organi in agencije EU, vključno z agencijo Frontex, zagotavljati dosledno spoštovanje človekovih pravic na svojih področjih dejavnosti ter skladnost z Listino o temeljnih pravicah;

33.  pozdravlja socialni dialog v obliki evropskega foruma za otrokove pravice, ki je na pobudo Komisije vsakoletno organiziran od leta 2007, in katerega cilj je podpirati pravice otrok kot del notranjih in zunanjih ukrepov EU; ugotavlja, da so tega dialoga udeležujejo predstavniki držav članic, zagovorniki otrokovih pravic, predstavniki Odbora regij, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Sveta Evrope, Unicefa in številnih nevladnih organizacij;

34.  poudarja, da so teme peticij, na katere opozarjajo državljani, raznolike, saj zadevajo na primer temeljne svoboščine, človekove pravice, pravice invalidnih oseb, notranji trg, okoljsko pravo, delovno pravo, migracijsko politiko, javno zdravstvo, dobrobit otrok, promet, pravice živali in diskriminacijo; poziva Odbor za peticije, naj se še bolj specializira, kar zadeva glavne politike, na katere opozarjajo vlagatelji peticij; zahteva, naj se sekretariatu odbora nameni več sredstev, da bo Odbor lahko obravnaval takšno intenzivno in obsežno vrsto peticij;

35.  meni, da je organizacija javnih predstavitev zelo pomemben način za obravnavo vprašanj, na katere opozarjajo državljani; želi opozoriti na javne predstavitve, ki jih organizira skupaj z Odborom za okolje v okviru evropske državljanske pobude na temo Pravica do vode in z Odborom za pravne zadeve v okviru evropske državljanske pobude z naslovom Eden izmed nas; meni, da je evropska državljanska pobuda instrument, ki spodbuja nadnacionalno, participativno in predstavniško demokracijo, ki bo državljanom omogočila, ko bo nova uredba odobrena, da bodo lahko bolj neposredno sodelovali pri določanju vprašanj o politikah in zakonodaji EU, ki jih je treba obravnavati, postavljanju teh vprašanj in opredelitvi prednostnega vrstnega reda njihove obravnave; ponavlja svojo zavezo, da bo dejavno sodeloval pri organizaciji javnih predstavitev za uspešne evropske državljanske pobude; se zavezuje, da bo dal na institucionalni ravni prednost zagotavljanju učinkovitosti v participativnem postopku in po potrebi zakonodajnemu nadaljnjemu ukrepanju; pozdravlja uporabo omogočanja dostopnosti za invalidne osebe na predstavitvah, na primer z uporabo zaslonov, ki pisno besedilo spremijo v govorjeno;

36.  obžaluje odgovor Komisije na nekaj uspešnih evropskih državljanskih pobud in da je edinemu instrumentu nadnacionalne demokracije v EU sledilo le malo ukrepanja;

37.  opozarja na številne resolucije, sprejete leta 2014, kot je resolucija z dne 12. marca 2014 o poročilu o državljanstvu EU iz leta 2013 „Državljani EU: vaše pravice, vaša prihodnost“(3), ki je sprožilo razpravo o usklajevanju pokojninskih pravic ter pravici državljanov, da volijo in so izvoljeni; opozarja na letno poročilo odbora o dejavnostih Odbora za leto 2013 (A7-0131/2014) ter na svojo resolucijo z dne 15. januarja 2015 o letnem poročilu o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2013(4), zlasti v zvezi s sporazumom o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe;

38.  pozdravlja odločitev Komisije, da bo leta 2014 nadaljevala z dejavnostmi, začetimi leta 2013 in povezanimi z evropskim letom državljanov, ko je večji poudarek namenila evropskim volitvam, ki so potekale od 22. do 25. maja 2014; pozdravlja pripravljenost Komisije, da bo državljane obveščala o instrumentih, ki jih imajo na voljo za sodelovanje v procesu demokratičnega odločanja v Evropi, pa tudi da bo državljanom zagotovila informacije in nasvete v zvezi z njihovimi pravicami in demokratičnimi instrumenti, ki jih imajo na voljo za njihovo uveljavljanje; poudarja, da si je treba še bolj prizadevati za ozaveščanje o evropskih volitvah, saj v mnogih državah članicah udeležba na volitvah leta 2014 ni dosegla 50 %;

39.  poudarja, da je treba zagotoviti polno delovanje spletnega portala Odbora za peticije, preko katerega bodo lahko vlagatelji učinkovito registrirali in vlagali peticije, nalagali podporne dokumente, podprli dopustne peticije in prejeli informacije ter samodejna elektronska obvestilo o spremembi statusa njihove peticije in preko katerega se bodo lahko neposredno obrnili na uradnike EU za jasne in razumljive informacije o napredku pri obravnavi vprašanj iz njihovih peticij; obžaluje, da pričakovana časovnica izvajanja ni bila izpolnjenja in da mnoge pričakovane funkcije niso popolne; poziva pristojne upravne organe, naj pospešijo nujne ukrepe za sklenitev preostalih faz projekta in odpravo sedanjih pomanjkljivosti; poudarja, da je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za povečano preglednost postopka vlaganja peticij;

40.  poziva k skupnemu pristopu Parlamenta, nacionalnih parlamentov in organov držav članic na nižjih ravneh, s primernimi pritožbenimi organi, da bi državljanom jasno pokazali, na kateri stopnji in v katerih primerih lahko vlagajo peticije;

41.  poziva k učinkoviti oceni osebja sekretariata odbora, osredotočeni na zagotavljanje njihove kvalitativne in kvantitativne ustreznosti, ob priznavanju, da prihaja do kopičenja peticij in stalnih zamud pri njihovi obravnavi; meni, da je ustrezna obravnava in preučitev odobrenih peticij, skupaj z odkritimi povratnimi informacijami za vlagatelje peticij, ključnega pomena za okrepitev vezi med evropsko civilno družbo in evropskimi institucijami;

42.  poudarja, da je treba zagotoviti bolj konstruktivno obveščanje državljanov preko spletnega portala Odbora za peticije z organizacijo seminarjev za usposabljanje v državah članicah;

43.  poudarja, kako pomemben je prispevek mreže SOLVIT, ki redno razkriva in rešuje težave pri izvajanju zakonodaje o notranjem trgu; poziva Komisijo, naj nadgradi to orodje, da bi članom Odbora za peticije dovolila dostop do vseh informacij, ki so na voljo prek mreže SOLVIT, in jih obvešča v zadevah, ki se nanašajo na vložene peticije;

44.  poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje Odbora za peticije z drugimi institucijami in organi Unije ter nacionalnimi organi držav članic; meni, da je nujno izboljšati dialoge in sistematično sodelovanje z državami članicami, zlasti z odbori za peticije nacionalnih parlamentov; priporoča vsem parlamentom držav članic, ki tega še niso storili, da ustanovijo odbore za peticije; meni, da je obisk Odbora za peticije pri odboru škotskega parlamenta 2. decembra 2014 primer takšnega sodelovanja in da bodo takšna partnerstva omogočila izmenjavo zgledov najboljših praks, združevanje izkušenj, sistematično izvajanje in učinkovito napotitev vlagateljev peticij na pristojne organe;

45.  poudarja, da je tesno sodelovanje z državami članicami bistveno za delo Odbora za peticije; poziva države članice k proaktivni vlogi pri odzivanju na peticije, ki se nanašajo na izvajanje in uveljavljanje prava Unije, in meni, da sta udeležba in aktivno sodelovanje predstavnikov držav članic na srečanjih Odbora za peticije izjemno pomembna; opozarja, da so bili na seji 10. februarja 2014, na kateri je bilo predstavljeno poročilo z obiska za ugotavljanje dejstev o ravnanju z odpadki v Grčiji (od 18. do 20. septembra 2013), prisotni predstavniki grške vlade;

46.  želi spomniti, da so obiski za ugotavljanje dejstev eden od najpomembnejših instrumentov iz Pravilnika, ki so na voljo Odboru za peticije, čeprav jih v letu 2014 ni bilo; meni, da je zelo pomembno, da se spremljanje peticij v obravnavi ne ustavi med obiskom za ugotavljanje dejstev, pa tudi ne med evropskimi volitvami in začetkom novega zakonodajnega obdobja Parlamenta, in poziva odbore Evropskega parlamenta, naj sprejmejo ustrezne ukrepe; poudarja, da so obiski za ugotavljanje dejstev prinesli jasna priporočila, osredotočena na reševanje težav vlagateljev peticij; pričakuje, da se bodo leta 2016 znova začeli obiski za ugotavljanje dejstev v okviru redne dejavnosti Odbora za peticije;

47.  poziva Grčijo, naj upošteva priporočila iz poročila z obiska za ugotavljanje dejstev o zbiranju odpadkov in odlagališčih v Grčiji, sprejetega februarja 2014; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja uporabo sredstev, namenjenih za zbiranje odpadkov; poziva države članice, naj spoštujejo direktive EU o recikliranju odpadkov;

48.  pripisuje velik pomen udeležbi in aktivnemu sodelovanju predstavnikov držav članic na sejah Odbora za peticije; pozdravlja in spodbuja navzočnost, udeležbo in dejavno sodelovanje predstavnikov javnih organov države članice; spodbuja države članice, naj dejavno sodelujejo v postopku obravnave peticij;

49.  poudarja pomen sodelovanja z evropskim varuhom človekovih pravic ter sodelovanja Evropskega parlamenta v mreži varuhov človekovih pravic; izraža pohvalo za odlične odnose v institucionalnem okviru med varuhom in odborom; še posebej ceni redne prispevke varuha k delu Odbora za peticije v celem letu;

50.  z zanimanjem pričakuje tesnejše sodelovanje z obstoječimi odbori za peticije nacionalnih in regionalnih parlamentov različnih držav članic; se zavezuje, da bo zagotovil smernice za oblikovanje takšnih odborov v tistih preostalih državah članicah, ki so to pripravljene storiti;

51.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic, njihovim odborom za peticije ter nacionalnim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0204.
(2) Sprejeto na štirinajstem zasedanju odbora OZN (17. avgust–4. september 2015); glej: http://tbinternet.ohchr.org/_layouts/treatybodyexternal/Download.aspx?symbolno=CRPD%2fC%2fEU%2fCO%2f1&Lang=en
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0233.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0009.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov