Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA) (2015/2233(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS)(1), ki je začel veljati januarja 1995 kot izid urugvajskega kroga pogajanj v okviru STO,
– ob upoštevanju poročila z dne 21. aprila 2011 o posebnem pogajalskem srečanju o trgovini s storitvami, ki ga je predsednik sveta za trgovino s storitvami pri STO, veleposlanik Fernando de Mateo, pripravil za odbor za trgovinska pogajanja(2),
– ob upoštevanju izjave skupine „Really Good Friends of Services“ (Zelo dobri prijatelji storitev) z dne 5. julija 2012(3),
– ob upoštevanju direktiv EU za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA), ki jih je Svet sprejel 8. marca 2013, 10. marca 2015 pa je preklical njihovo tajnost in jih objavil(4),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o začetku pogajanj o večstranskem sporazumu o storitvah(5),
– ob upoštevanju političnih smernic predsednika Junckerja z dne 15. julija 2014, namenjenih novi Komisiji, z naslovom Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),
– ob upoštevanju končnega poročila o začetku z dne 17. julija 2014, ki ga je za Komisijo pripravilo podjetje Ecorys, z naslovom Trade Sustainable Impact Assessment in support of negotiations on a plurilateral Trade in Services Agreement (TiSA) (Ocena učinka na vzdržnost trgovine za pogajanja o večstranskem sporazumu o storitvah (TiSA))(6),
– ob upoštevanju dokumentov za pogajanja, ki so jih predložile vse pogodbenice sporazuma TiSA, zlasti tistih, katerih tajnost je Komisija preklicala in jih objavila 22. julija 2014, vključno s prvotno ponudbo EU(7),
– ob upoštevanju izjave komisarke Cecilie Malmström z dne 5. februarja 2015 o mobilnosti pacientov v sporazumu TiSA(8),
– ob upoštevanju skupne izjave EU – ZDA z dne 20. marca 2015 o javnih storitvah(9) v okviru pogajanj o sporazumu TiSA in čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP),
– ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije,
– ob upoštevanju člena 39 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), člena 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki obravnava varstvo osebnih podatkov, in člena 12 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju členov 2 in 3 PEU in člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki spodbujajo enakost spolov kot eno od osnovnih vrednot EU,
– ob upoštevanju členov 14 in 106 PDEU ter priloženega protokola št. 26 o storitvah splošnega pomena,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2003 o Splošnem sporazumu o trgovini s storitvami (GATS) v okviru STO, vključno s kulturno raznolikostjo(10),
– ob upoštevanju člena 21 PEU,
– ob upoštevanju členov 207 in 218 PDEU,
– ob upoštevanju načela usklajenosti politik za razvoj, določenega v Pogodbi o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Odbora za regije o lokalni in regionalni razsežnosti sporazuma o trgovini s storitvami (TiSA) (CDR 2700/2015),
– ob upoštevanju členov 108(4) in 52 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0009/2016),
A. ker bi morala pogajanja o sporazumu TiSA doseči učinkovite mednarodne predpise, ne pa slabše notranje predpise;
B. ker je sporazum TiSA v sedanji obliki in s sedanjimi člani pogajanj večstranski sporazum, vendar bi si morali prizadevati, da bo končni dogovor dosegel kritično maso, da bi lahko postal večstranski dogovor v okviru STO;
C. ker mora vsak trgovinski sporazum zagotoviti več pravic in nižje cene za evropske potrošnike, ustvariti več delovnih mest in zaščititi delavce; ker mora prav tako prispevati k spodbujanju trajnostnega razvoja, družbene odgovornosti gospodarskih družb na svetovni ravni ter enakih konkurenčnih pogojev za evropska podjetja; ker bi morala trgovinska politika prispevati k agendi za dostojno delo Mednarodne organizacije dela in agendi OZN za trajnostni razvoj po letu 2015 ter biti z njima v celoti usklajena;
D. ker mora biti vsak trgovinski sporazum namenjen odpiranju trgov za naša podjetja v tujini in zagotavljanju varnostne mreže za naše državljane doma; ker bi moral sporazum TiSA izboljšati dostop do tujih trgov, spodbujati primere najboljše prakse in oblikovati globalizacijo, da bi zagotovili, da bo odražal vrednote, načela in interese EU in njenim podjetjem pomagal uspevati v obdobju globalnih vrednostnih verig; ker pravice potrošnikov ter socialni in okoljski standardi niso trgovinske prepreke, pač pa gradniki strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, o katerih se ni mogoče pogajati; ker mora trgovinska politika EU spoštovati cilje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije iz člena 174 PDEU; ker zagotavljanje storitev v EU temelji na načelih univerzalnega dostopa, kakovosti, varnosti, cenovne dostopnosti in enake obravnave, ki jih je treba vseskozi zagotavljati v vseh mestih in regijah; ker bi morala EU spodbujati enakost spolov na mednarodni ravni;
E. ker so v okviru globalizacije, storitvene naravnanosti in digitalizacije naših gospodarstev in mednarodne trgovine potrebni nujni politični ukrepi za izboljšanje mednarodnih pravil; ker je v bistvenem interesu EU, da se okrepijo svetovna trgovinska pravila za urejanje svetovnih oskrbovalnih verig; ker večstranski trgovinski sistem ostaja najučinkovitejši okvir za odprto in pravično trgovino po vsem svetu;
F. ker je sporazum TiSA priložnost, da EU utrdi svoj položaj največje izvoznice storitev na svetu, ki je v letu 2013 zagotovila 25 % svetovnega izvoza storitev in imela trgovinski presežek v višini 170 milijard EUR; ker se je vrednost izvoza storitev EU v zadnjih 10 letih podvojila in v letu 2014 dosegla 728 milijard EUR; ker storitveni sektor zaposluje skoraj 70 % delovne sile EU in zagotavlja 40 % vrednosti blaga, izvoženega iz Evrope; ker bo 90 % novih delovnih mest v EU v obdobju 2013–2025 ustvarjenih v storitvenem sektorju; ker bi lahko ta sporazum spodbudil ustvarjanje delovnih mest v EU;
G. ker je trgovina s storitvami gonilo za ustvarjanje delovnih mest in rast v EU, kar bi lahko s sporazumom TiSA še okrepili;
H. ker so številni pomembni trgi, tudi v gospodarstvih v vzponu, evropskim podjetjem še zmeraj nedostopni; ker nepotrebne ovire za trgovino s storitvami, ki s pretvorbo v ustrezne tarife znašajo 15 % za Kanado, 16 % za Japonsko, 25 % za Južno Korejo, 44 % za Turčijo in 68 % za Kitajsko, še naprej preprečujejo evropskim podjetjem, da bi v celoti izkoristila prednosti svoje konkurenčnosti; ker je EU, kjer tarifni ekvivalent omejitev za storitve znaša samo 6 %, znatno bolj odprta kot večina njenih partneric; ker bi morala EU izkoristiti svoj položaj najpomembnejše uvoznice in izvoznice storitev ter s pomočjo vzajemnega tržnega dostopa in poštene konkurence zagotoviti enake konkurenčne pogoje;
I. ker necarinske ovire, ki povprečno predstavljajo več kot 50 % stroška čezmejnih storitev, nesorazmerno prizadenejo mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tretjino izvoznikov storitev v EU in pogosto nimajo potrebnih človeških in finančnih virov za premagovanje teh ovir; ker bi odprava nepotrebnih ovir olajšala internacionalizacijo malih in srednjih podjetij, če bi jih bilo mogoče odpraviti brez ogrožanja izpolnjevanja ciljev javne politike, na katerih temeljijo; ker bi bilo treba ohraniti ukrepe, potrebne za uresničevanje legitimnih ciljev javne politike;
J. ker globalizacija vrednostnih verig veča delež uvoza v domači proizvodnji in izvozu; ker sta trgovina z blagom in trgovina s storitvami povezani in so za ureditev oskrbovalnih verig potrebna svetovna pravila; ker so v okviru globalnih vrednostnih verig zavezujoči osnovni mednarodni standardi postali še pomembnejši za preprečevanje nadaljnjega tekmovanja v zniževanju standardov, pa tudi socialnega in okoljskega dampinga;
K. ker je treba okrepiti zaupanje državljanov v trgovinsko politiko EU z zagotavljanjem ne le dobrih rezultatov na področju zaposlovanja in ustvarjanja bogastva za državljane in podjetja, pač pa tudi z zagotavljanjem najvišje ravni preglednosti, sodelovanja in odgovornosti, z vodenjem stalnega dialoga s socialnimi partnerji, civilno družbo, lokalnimi in regionalnimi organi ter drugimi primernimi deležniki, pa tudi z določanjem jasnih smernic v pogajanjih;
L. ker se večina zavez v časovnem načrtu EU nanaša na nacionalno zakonodajo držav članic; ker izvrševanje zavez zadeva predvsem regionalne in lokalne vlade;
M. ker varstvo podatkov ni ekonomsko breme, temveč vir gospodarske rasti; ker ima obnova zaupanja v digitalni svet ključni pomen; ker so podatkovni tokovi nujni za trgovino s storitvami, vendar ne smejo v nobenem primeru ogroziti pravnega reda EU na področju varstva podatkov in pravice do zasebnosti;
N. ker je Parlament v resoluciji z dne 4. julija 2013 o začetku pogajanj o večstranskem sporazumu o storitvah pozval Komisijo, da sprejeme nadaljnje ukrepe v zvezi z njenim namenom priprave ocene učinka na trajnost;
O. ker bo sporazum TiSA vključeval gibanje fizičnih oseb med državami pogodbenicami sporazuma, pri tem pa morajo biti vsi evropski državljani enako obravnavani pri dostopu na ozemlje pogodbenic;
P. ker ima Parlament v postopku odobritve zadnjo besedo v zvezi s trgovinskimi sporazumi, poslanci pa se bodo o sprejetju oziroma zavrnitvi sporazuma TiSA odločili šele po zaključku pogajanj; ker bi ratifikacija v določenih državah članicah lahko zahtevala ratifikacijo v regionalnih parlamentih in/ali parlamentarnih domovih, ki zastopajo regionalno raven;
Q. ker si Parlament pridržuje pravico izraziti mnenje po preučitvi prihodnjih predlogov in osnutkov besedil sporazuma TiSA;
1. v okviru pogajanj za sporazum o trgovini s storitvami, ki so v teku, na Komisijo naslavlja naslednja priporočila:
(a)
glede ozadja in področja uporabe:
i.
naj pogajanja o sporazumu TiSA razume kot odskočno desko za nov zagon na ravni STO, da bi ponovno začeli pogajanja za reformo sporazuma GATS;
ii.
naj ponovno izrazi svojo podporo ambicioznim, celovitim in uravnoteženim pogajanjem, ki naj bi sprostila neizkoriščen potencial bolj povezanega svetovnega trga, pri tem pa preprečila socialni, okoljski in ekonomski damping ter v celoti zagotovila skladnost s pravnim redom EU; naj oblikuje in s predpisi ureja globalizacijo in krepi mednarodne standarde, pri čemer naj zakonsko zagotovi pravico do regulacije, prav tako pa naj si prizadeva uresničevati upravičene cilje javne politike, kot so javno zdravje, varnost in okolje; naj za evropske izvajalce storitev, tudi mala in srednja podjetja, zagotovi boljši dostop do trga za ključne zadevne sektorje, hkrati pa omogoči posebne izjeme za občutljive sektorje, vključno z vsemi javnimi storitvami; naj zagotovi, da bodo pogajanja pošteno in bistveno prispevala k ustvarjanju delovnih mest in vključujoči rasti, in naj določi ambiciozne standarde v zvezi s trgovino s storitvami za 21. stoletje; naj spoštuje politične, socialne in kulturne modele EU in držav članic, pa tudi temeljna načela, zapisana v pogodbah EU, tudi tista, navedena v Listini EU o temeljnih pravicah, na primer o enakosti spolov; naj spodbuja in varuje človekove pravice, demokracijo in načela pravne države po vsem svetu;
iii.
naj se zavzema za mnogostransko sodelovanje in zavrne vse določbe ali priloge, ki bi to preprečevale, ki ne bi bile združljive s sporazumom GATS in ki bi onemogočale prihodnjo vključitev v sistem STO; naj sprejme nove pogodbenice pod pogojem, da sprejmejo že dogovorjena pravila in raven ambicij; naj spodbuja širše sodelovanje pri pogajanjih; naj vzame na znanje, da se tako največje ovire kot tudi največje možnosti za rast na področju trgovine s storitvami nahajajo v državah BRICS in MINT; naj prizna pomen teh držav za EU kot izvoznih trgov, kjer je srednji razred v vzponu, kot virov vmesnih vložkov in kot ključnih vozlišč v svetovnih vrednostnih verigah; naj omogoči sodelovanje predanih in dinamičnih gospodarstev v vzponu ter ponovno podpre prošnjo Kitajske za pridružitev pogajanjem; naj poskrbi, da se bodo vse podpisnice sporazuma TiSA zavezale k zagotavljanju mnogostranske uporabe rezultatov pogajanj; naj zagotovi, da bo posebna pozornost namenjena državam v razvoju in da bo sporazum TiSA vključeval določbe iz člena IV sporazuma GATS;
iv.
naj upošteva, da po podatkih Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) storitveni sektor v državah v razvoju predstavlja približno 51 % BDP in da se izvoz storitev iz afriških držav povečuje; naj prizna, da bi utegnila trgovina, tudi s storitvami, pod določenimi pogoji spodbujati vključujočo rast, trajnostni razvoj, zmanjševanje revščine in neenakosti in ustvarjanje dostojnih delovnih mest, pa tudi inovacije z enostavnejšo izmenjavo strokovnega znanja, tehnologije in naložb v raziskave in razvoj, tudi s tujimi naložbami; naj posledično prizna, da bi lahko, če bi državam v razvoju omogočili pravičen dostop do svetovnega trga s storitvami, izboljšali njihovo gospodarsko vključevanje in prilagajanje globalizaciji;
v.
naj prizna, da bodo, ker se pogajanja izvajajo na prednostni podlagi, koristi sporazuma omejene na podpisnice sporazuma TiSA, dokler se ne doseže njegova mnogostranska uporaba; naj zavrne uporabo klavzule o priznavanju največjih ugodnosti za države, ki niso podpisale sporazuma TiSA, dokler se ne doseže njegova mnogostranska uporaba; naj tako kot pri sporazumu GATS zavrne vključitev prostotrgovinskih sporazumov v klavzulo o priznavanju največjih ugodnosti;
vi.
naj oživi razprave o storitvah v krogu pogajanj o razvoju iz Dohe;
vii.
naj zagotovi sinergije in skladnost med dvostranskimi, večstranskimi in mnogostranskimi sporazumi, o katerih potekajo pogajanja, ter tudi z razvojem dogodkov na notranjem trgu, zlasti ko gre za enotni digitalni trg; naj zagotovi skladnost med notranjimi in zunanjimi politikami EU ter spodbuja celovit pristop k zunanjim zadevam; naj spoštuje načelo skladnosti politik za razvoj in spodbuja izvajanje ciljev trajnostnega razvoja, sprejetih septembra 2015;
viii.
naj predlaga posebne zaščitne ukrepe za turiste, med drugim z namenom zagotovitve preglednih cen mednarodnega gostovanja in pristojbin, ki veljajo za mednarodne klice in sporočila, omejitve pretiranih pristojbin, ki se zaračunavajo potrošnikom za uporabo kreditnih kartic zunaj Evrope, ter ohranitve pravice EU in držav članic, da izdajajo varnostna opozorila za turistične cilje;
ix.
naj vključi revizijsko klavzulo, ki bo vzpostavila mehanizem, ki bi pogodbenici omogočil, da odstopi od sporazuma ali da začasno prekliče ali razveljavi zaveze glede liberalizacije storitev, zlasti v primeru kršitev delovnih in socialnih standardov;
x.
naj brez nadaljnjega odlašanja objavi oceno učinka na trajnostni razvoj in jo po dokončanju pogajanj ustrezno posodobi, pri čemer naj zlasti upošteva učinek sporazuma TiSA na državljane, lokalne in regionalne organe, države v razvoju, ki ne sodelujejo v pogajanjih, ter socialne in zaposlitvene razmere v EU; naj podrobno in pravočasno oceni, kako je sporazum GATS po začetku veljavnosti vplival na evropsko gospodarstvo; naj v končno fazo priprave ocene učinka na trajnostni razvoj v celoti vključi socialne partnerje in civilno družbo; naj zahteva, da raziskovalne službe Parlamenta objavijo celovito in informativno študijo o področju uporabe in potencialnem učinku pogajanj o sporazumu TiSA, vključno z vidika enakosti med spoloma in potrebe po obravnavanju pojavov, kot sta stekleni strop in razlika v plači med spoloma; naj opravi pregled spoštovanja temeljnih pravic, da bi Parlament lahko sprejel informirano odločitev glede odobritve sporazuma TiSA;
xi.
naj zagotovi, da se mehanizmi za reševanje sporov med vlagatelji in državo ne bodo prenašali v druge dvostranske sporazume o naložbah prek klavzule o priznavanju največjih ugodnosti;
(b)
glede dostopa do trga:
i.
naj izključi javne in avdiovizualne storitve iz področja uporabe sporazuma in naj previdno pristopi k področju kulturnih storitev, brez poseganja v zaveze EU v okviru sporazuma GATS; naj si prizadeva za ambiciozne zaveze vseh strani, v vseh sektorjih in na vseh ravneh vlade, zlasti za nadaljnje odpiranje tujih trgov kar zadeva javna naročila, telekomunikacije, prevoz ter finančne in strokovne storitve;
ii.
naj zagotovi vzajemnost na vseh ravneh; naj podpre uporabo horizontalnih določb, povezanih z zavezami, kot sredstvo za določitev skupne ravni prizadevanj, brez poseganja v pravice in obveznosti iz členov XVI in XVII sporazuma GATS, in upošteva, da bi takšne minimalne zahteve določile jasne parametre za države, ki so zainteresirane za sodelovanje; naj v skladu s členom IV sporazuma GATS zagotovi prožnost za države v razvoju in najmanj razvite države pri prevzemanju ravni prizadevanj sporazuma; naj zagotovi, da bo sporazum usmerjen v ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev v sektorju storitev in v odpiranje novih trgov za ponudnike storitev iz EU;
iii.
naj iz zavez EU izključi izvajanje novih storitev, ki niso razvrščene v ustreznem sistemu klasifikacije, obenem pa ohrani možnost njihove vključitve v poznejši fazi;
iv.
naj zavrne uporabo klavzul o mirovanju in zaskočnih klavzul za vse zaveze glede dostopa do trga ter zaveze za nacionalno obravnavo in naj zavrne njihovo uporabo v občutljivih sektorjih, kot so javne in kulturne storitve, javna naročila, način 4, promet in finančne storitve; naj dopusti dovolj prožnosti, da se storitve splošnega ekonomskega interesa privedejo nazaj v javni nadzor; naj ohrani pravico EU in držav članic, da spremenijo svoje časovne načrte obveznosti v skladu s sporazumom GATS;
v.
naj prevzame omejene zaveze iz načina 1, zlasti na področjih digitalnih storitev, finančnih storitev in cestnega prometa, da se izogne regulativni arbitraži in socialnemu dampingu; naj vseeno prevzame ambiciozne zaveze in prizna ofenzivne interese na področjih satelitskih telekomunikacijskih storitev, pomorskih storitev in pozavarovanja; naj prizna, da so tovrstne zaveze lahko plodne zgolj v okolju, ki je ustrezno urejeno s predpisi; naj zagotovi polno spoštovanje pravil EU in njihovo uveljavljanje na strani tujih ponudnikov, kadar podjetje zagotavlja storitev iz tujine evropskim potrošnikom, ter naj vključi določbe, s katerimi bo potrošnikom zagotovljen enostaven dostop do pravnih sredstev; naj obenem opredeli izzive, s katerimi se soočajo potrošniki, ko imajo opravka z izvajalci storitev iz tretjih držav, naj potrošnikom svetuje o njihovi pravici do pravnih sredstev v takšnih primerih in naj po potrebi predlaga konkretne ukrepe;
vi.
naj zavzame ambiciozen pristop v načinu 3 s prizadevanji za odpravo ovir za trgovinsko navzočnost in ustanavljanje v tretjih državah, kot so omejitve tujega lastniškega deleža in zahteve glede skupnih naložb, kar je bistvenega pomena z vidika vedno večje rasti storitev, ki se izvajajo v načinih 1 in 4, ob istočasnem ohranjanju sedanje ravni pridržkov na ravni celotne EU;
vii.
naj upošteva, da ima EU ofenziven interes za izhodno mobilnost visoko usposobljenih strokovnjakov; naj se vzdrži sprejemanja novih zavez na področju vstopne mobilnosti, ki bi presegale tiste iz sporazuma GATS, dokler druge pogodbenice občutno ne izboljšajo svojih ponudb; naj prizna, da delovna klavzula zagotavlja pravno obveznost tujih izvajalcev storitev, da ravnajo v skladu s socialno in delovno zakonodajo EU in držav članic ter kolektivnimi sporazumi; naj sklene ambiciozne zaveze iz načina 4 za tiste primere, ki so podlaga za zaveze iz načina 3; naj ohrani možnost opravljanja preskusov gospodarskih potreb in trga dela kar zadeva pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake;
viii.
naj z omejitvami in izjemami spoštuje suvereno pravico držav članic do izbire, kateri sektor bo odprla tuji konkurenci in v kakšnem obsegu; naj ne pritiskajo na države članice, da te pravice ne bi v celoti uveljavljale;
ix.
naj v skladu s členoma 14 in 106 PDEU ter Protokolom št. 26 iz področja uporabe sporazuma izključi sedanje in prihodnje storitve splošnega pomena ter storitve splošnega gospodarskega pomena (med drugim oskrba z vodo, zdravstvo, socialne storitve, sistem socialne varnosti, izobraževanje, ravnanje z odpadki in javni prevoz); naj zagotovi, da EU, nacionalni in lokalni organi ohranijo polno pravico do uvedbe, sprejemanja, ohranitve ali preklica katerih koli ukrepov v zvezi z naročanjem, organiziranjem, financiranjem in izvajanjem javnih storitev; naj uveljavi to izključitev ne glede na to, kako se javne storitve zagotavljajo in financirajo; naj zagotovi izključitev sistemov socialne varnosti iz področja uporabe sporazuma; naj zavrne predlog priloge o mobilnosti pacientov, ki mu nasprotuje večina udeleženk pogajanj za sporazum TiSA; naj prizna, da so visokokakovostne javne storitve, ki prispevajo k socialni in teritorialni koheziji, za evropske državljane zelo pomembne;
x.
naj zavrne omejevanje navzkrižnega financiranja podjetij istih regionalnih in lokalnih oblasti, če so omejitve strožje od tistih, ki jih določa obstoječe pravo EU in zakonodaja držav članic;
xi.
naj poskuša brez poseganja v sporazum GATS uvesti nedvoumno določbo o „zlatem standardu“, ki bi jo bilo mogoče vključiti v vse trgovinske sporazume in bi zagotavljala, da klavzula o komunalnih javnih službah velja za vse oblike ponudbe in vse storitve, ki jih evropski, nacionalni ali regionalni organi štejejo za javne storitve v katerem koli sektorju in ne glede na monopolni status teh storitev;
xii.
naj v skladu s členom 167(4) PDEU in Konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005 s pomočjo horizontalne in pravno zavezujoče klavzule, ki velja za celoten sporazum, zagotovi, da podpisnice ohranijo pravico do sprejemanja ali ohranitve katerega koli ukrepa v zvezi z varovanjem ali spodbujanjem kulturne in jezikovne raznolikosti, ne glede na uporabljeno tehnologijo ali distribucijsko platformo, tako na spletu kot drugje;
(c)
glede pravil o digitalnem gospodarstvu:
i.
naj zagotovi čezmejne podatkovne tokove v skladu s splošno pravico do zasebnosti;
ii.
naj previdno pristopi k pogajanjem o poglavjih, ki se nanašajo na varstvo podatkov in zasebnosti;
iii.
naj prizna, da varstvo podatkov in pravica do zasebnosti nista trgovinski oviri, temveč temeljni pravici, določeni v členu 39 PEU in členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter členu 12 Splošne deklaracije o človekovih pravicah; naj potrdi, da je visoka raven zaupanja bistvena za razvoj podatkovno vodenega gospodarstva; naj zagotovi celovito spoštovanje te temeljne pravice ob ustreznem upoštevanju nedavnega razvoja na področju digitalnega gospodarstva ter povsem v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije o varnem pristanu; naj vključi celovito, nedvoumno, horizontalno, samostojno in pravno zavezujočo določbo na podlagi člena XIV sporazuma GATS, s katerim se iz področja uporabe tega sporazuma v celoti izvzame sedanji in prihodnji pravni okvir EU za varstvo osebnih podatkov, brez kakršnega koli pogojevanja, da mora biti to skladno z drugimi deli sporazuma TiSA; naj takšne določbe uporabi za vse druge priloge k sporazumu TiSA; naj nemudoma in formalno podpre takšne predloge v prilogi o e-trgovanju k sporazumu TiSA; naj podpre predloge, namenjene zagotavljanju nediskriminatorne uporabe domačih pravnih okvirov za zaščito osebnih podatkov uporabnikov; naj uporabi določbe o varstvu podatkov iz priloge o e-trgovanju za vse druge priloge k sporazumu TiSA, tudi o finančnih storitvah;
iv.
naj zagotovi, da je globalen pretok osebnih podatkov evropskih državljanov v celoti skladen s pravili o varstvu podatkov in varnosti, ki veljajo v Evropi; naj zagotovi, da državljani ohranijo nadzor nad svojimi podatki; naj zato zavrne vse skupne določbe o podatkovnih tokovih, ki niso povezane s kakršnim koli sklicevanjem na potrebno skladnost s standardi varstva podatkov;
v.
naj nemudoma in formalno nasprotuje predlogom ZDA o prenosu podatkov;
vi.
naj razmisli o tem, da jasno opredeljen in vzajemno dogovorjen pravni okvir zagotavlja hitro izmenjavo informacij, ko je to potrebno za spoprijemanje z varnostnimi grožnjami; naj zagotovi, da osrednje besedilo sporazuma TiSA vsebuje člen XIVa sporazuma GATS; naj zagotovi, da klavzule o nacionalni varnosti temeljijo na ustreznih merilih potrebnosti; naj vseeno odločno zavrne vsakršno razširitev področja uporabe izjeme zaradi nacionalne varnosti, določene v členu XIVa sporazuma GATS, ter vsakršna stranska vrata pri tehnologijah; naj nemudoma in formalno nasprotuje takšnim predlogom v sporazumu TiSA;
vii.
naj prizna, da so digitalne inovacije gonilna sila gospodarske rasti in produktivnosti v celotnem gospodarstvu; naj prizna, da so podatkovni tokovi ključno gonilo storitvenega gospodarstva, bistveni element globalne vrednostne verige tradicionalnih proizvodnih podjetij in izredno pomembni za razvoj enotnega digitalnega trga; naj zato poskuša doseči celovito prepoved zahtev za prisilno lokalizacijo podatkov ter zagotoviti, da bo sporazum TiSA vključeval pravila, ki bodo primerna tudi v prihodnosti, in preprečeval razdrobitev digitalnega sveta; naj upošteva, da zahteve po prisilni lokalizaciji podatkov, tj., da morajo ponudniki storitev kot pogoj za opravljanje storitev uporabljati lokalno infrastrukturo ali vzpostaviti lokalno prisotnost, odvračajo neposredne tuje investicije iz podpisnic in vanje; zato naj si prizadeva za omejevanje takšnih praks, kolikor je v Evropi in zunaj nje mogoče, obenem pa poskuša omogočiti potrebne izjeme, ki bodo temeljile na legitimnih javnih namenih, kot sta varstvo podatkov in zaščita temeljnih pravic;
viii.
naj zagotovi, da so določbe dokončno oblikovanega sporazuma skladne s sedanjo in prihodnjo zakonodajo na ravni EU, vključno z uredbo o evropskem enotnem trgu elektronskih komunikacij, splošno uredbo o varstvu podatkov, direktivo o e-zasebnosti (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) in 16 ukrepi, določenimi v sporočilu o enotnem digitalnem trgu; naj varuje internetno nevtralnost in odprti internet; naj zagotovi, da bo mogoče osebne podatke prenesti iz Unije le, če se bodo spoštovale določbe o prenosih v tretje države iz zakonodaje EU o varstvu podatkov; naj zlasti zagotovi, da EU ohrani možnost prekinitve prenosa osebnih podatkov iz EU v tretje države, če pravila tretje strani niso skladna s standardi zadostnosti EU, če podjetja ne uporabljajo alternativnih pravnih možnosti, kot so zavezujoča korporacijska pravila ali standardne pogodbene klavzule, in če ni mogoče uporabiti odstopanj iz člena 26(1) Direktive 95/46/ES; naj prepreči prakse geografskega blokiranja in ohrani načelo odprtega upravljanja interneta; da sodeluje z državami v primernem okolju z namenom sprejetja dovolj visokih standardov varstva podatkov;
ix.
naj v sektorju telekomunikacij spodbuja konkurenco na podlagi pravil v korist ponudnikov storitev in potrošnikov; naj obravnava stalne regulativne asimetrije v telekomunikacijskem sektorju, tako da prepreči podpisnicam, da uvedejo omejitve tujega lastniškega deleža, določi pravila o veleprodajnem dostopu za omrežja sedanjih operaterjev, ki spodbujajo konkurenco, določi jasna in nediskriminatorna pravila za izdajanje licenc, zagotavlja dejanski dostop do zaključnih delov infrastruktur za ponudnike telekomunikacijskih storitev iz EU na njihovih izvoznih trgih, zagotavlja neodvisnost regulativnih organov in podpira široko opredelitev telekomunikacijskih storitev, ki zajema vse vrste omrežij; naj zagotovi enake konkurenčne pogoje za vse operaterje in da podjetja, ki niso iz EU in prihajajo iz oligopolnih trgov, ne izkoriščajo razdrobljenosti trga EU; naj zagotovi, da podpisnice sporazuma TiSA spoštujejo načelo odprtega in nediskriminatornega dostopa do interneta za ponudnike storitev in potrošnike; naj zagotovi, da bodo imeli operaterji iz EU v državah, ki sodelujejo pri sporazumu TiSA, pravičen in simetričen dostop do trga telekomunikacijskih storitev, brez kakršnih koli netarifnih in čezmejnih ovir, vključno z regulativnimi zahtevami, asimetričnostjo standardov, tehnološkimi zahtevami ali omejitvami;
x.
naj odločno podpre določbe o mednarodnem gostovanju ter razširi njihovo uporabo na mednarodne klice in sporočila; naj kratkoročno poveča javno razpoložljive informacije o maloprodajnih cenah in dolgoročno podpira omejitev cen, da bi se znižale; naj zagotovi, da se zaradi sporazuma TiSA ne bodo pojavile morebitne ovire za dvostranske sporazume na tem področju; naj si prizadeva za varstvo potrošnikov na spletu, zlasti v zvezi z neželenimi komercialnimi elektronskimi sporočili;
xi.
naj zagotovi učinkovito sodelovanje na področju obdavčenja v digitalnem gospodarstvu na podlagi dela platforme Komisije za dobro davčno upravljanje ter zlasti zagotovi povezavo med obdavčenjem in dejansko gospodarsko dejavnostjo podjetij v tem sektorju;
(d)
glede pravil o mobilnosti:
i.
naj zagotovi, da EU in njenim državam članicam nič ne bo preprečevalo, da ohranijo, izboljšajo in uporabijo delovne in socialne predpise, kolektivne pogodbe ter zakonodaje, ki urejajo vstop fizičnih oseb na njihovo ozemlje ali njihovo začasno prebivanju tam, vključno z ukrepi, potrebnimi za zagotovitev, da se fizične osebe lahko nemoteno premikajo prek meja, vključno s sprejemom ali pogoji za vstop; naj v skladu z Direktivo 96/71/ES o napotitvi delavcev zagotovi, da se lahko za vse ponudnike storitev, ki dostopajo do EU, danes in v prihodnosti uporabljajo minimalni pogoji za zaposlitev države gostiteljice; naj zagotovi, da vsi delavci, ki pridejo v Evropo, ne glede na njihovo matično državo, uživajo enake pravice delavcev kot državljani države gostiteljice ter da se spoštuje načelo enakega plačila za enako delo; naj zagotovi, da podpisnice sporazuma TiSA ratificirajo in učinkovito izvajajo osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela; naj vse podpisnice pozove, naj ratificirajo in izvajajo najpomembnejše standarde Mednarodne organizacije dela in spodbujajo druge ustrezne konvencije te organizacije in resolucije OZN; naj zagotovi, da se na ozemlju EU spoštuje delovna zakonodaja in kolektivne pogodbe EU in držav članic; naj okrepi mehanizem EU za spremljanje in uveljavljanje, da bi se preprečevale kršitve; naj pozove države članice k povečanju sredstev za inšpektorate za delo; naj nujno zbere in predstavi podrobne informacije o številu in vrsti ponudnikov storitev, ki trenutno delujejo v EU v načinu 4, vključno s trajanjem njihovega prebivanja; naj v prihodnosti zagotovi občutno bolj učinkovit čezmejni dostop do podatkov v EU; naj vključi varnostno klavzulo, ki bo podjetjem preprečevala nespoštovanje ali ogrožanje pravice do kolektivnega ukrepanja z uporabo delavcev iz tretjih držav med pogajanji o kolektivnih pogodbah in delovnimi spori, in sodelujočim v sporazumu TiSA omogoči uporabo vseh potrebnih zaščitnih ukrepov v primeru pritiska na domače plače, ogrožanja pravic domačih delavcev ali kršenja drugih dogovorjenih standardov, v skladu z omejitvami, določenimi v členu X sporazuma GATS; naj vse podpisnice pozove, naj upoštevajo smernice OECD za multinacionalna podjetja;
ii.
naj opozori, da morajo zaveze iz načina 4 veljati samo za gibanje visoko usposobljenih strokovnjakov, denimo oseb z univerzitetno diplomo ali enakovrednim magisterijem ali oseb, zaposlenih na višjih vodstvenih funkcijah, za določen namen, za omejeno obdobje in pod natančno določenimi pogoji, opredeljenimi v domači zakonodaji države, v kateri se izvaja storitev, in s pogodbo, ki upošteva to domačo zakonodajo; v zvezi s tem poziva k upoštevanju in izvajanju člena 16 direktive o storitvah (2006/123/ES); naj zavrne večje spremembe pravil načina 4, kot so opredeljena v sporazumu GATS, in naj razmisli o reviziji Direktive 2014/66/EU o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja;
iii.
naj prizna, da ima priloga k načinu 4 ofenziven interes za Evropo glede na to, da so strokovnjaki iz EU izobraženi in mobilni ter da podjetja iz EU potrebujejo vse več posebnih znanj in spretnosti tujih strokovnjakov v Evropi in svojega osebja zunaj Evrope, da bi podprla uvajanje novih poslovnih dejavnosti; naj zagotovi, da ta mobilnost ne bo koristila le evropskim podjetjem, temveč tudi evropskim delavcem;
iv.
naj nasprotuje vsem določbam v zvezi z vizumi in drugimi postopki vstopa, razen tistih, ki so namenjeni povečanju preglednosti in racionalizaciji upravnih postopkov; naj zagotovi, da se sporazum TiSA ne bo uporabljal niti za ukrepe, ki bi zadevali fizične osebe, ki poskušajo dostopati do trga dela katere od podpisnic, niti za ukrepe, ki bi zadevali prebivališče državljanov ali stalno zaposlitev; naj določi ustrezna jamstva za zagotovitev, da se začasni izvajalci storitev vrnejo domov;
v.
naj si prizadeva horizontalno prepovedati zahtevo po vzpostavitvi tržne prisotnosti ali stalnem prebivališču kot pogoj za zagotavljanje strokovnih storitev; naj omeji področje uporabe priloge o strokovnih storitvah na seznam zavez, ki jih sprejme vsaka podpisnica;
vi.
naj si prizadeva za oblikovanje okvira za vzajemno priznavanje izobrazbe, akademskih ravni in poklicnih kvalifikacij, zlasti v sektorjih arhitekture, računovodstva in prava, ob zagotavljanju usposobljenosti dobaviteljev ter s tem kakovosti zagotovljenih storitev v skladu z direktivami EU o poklicnih kvalifikacijah ter obenem brez samodejnega in kvantitativnega priznavanja univerzitetnih diplom;
vii.
naj pozove k jasni opredelitvi delavcev, zajetih v prilogo o načinu 4;
(e)
glede pravil o finančnih storitvah:
i.
naj doseže sporazum, ki bo vseboval ambiciozno, vendar uravnoteženo prilogo, v kateri bo zajeto zagotavljanje vseh vrst finančnih storitev, zlasti bančnih in zavarovalniških, in ki bo presegala prilogo sporazuma GATS o finančnih storitvah ter bo spodbujala dolgoročno trajnostno rast v skladu s cilji strategije Evropa 2020; naj si prizadeva okrepiti stabilnost finančnega sistema in posameznih finančnih institucij, jamčiti popolno skladnost s pokriznim regulativnim okoljem in zagotoviti pošteno konkurenco med ponudniki finančnih storitev; naj doseže sporazum, ki bo prinesel vrednost in varstvo za evropske potrošnike v obliki višje stopnje konvergence pri finančni regulaciji in širšo izbiro finančnih storitev; naj si prizadeva za ustrezno varstvo potrošnikov, vključno z varstvom podatkov in pravico do zasebnosti, pa tudi z zagotavljanjem razumljivih in pravilnih informacij, ki so nujne za zmanjšanje asimetrije informacij;
ii.
naj zaveže pogodbenice sporazuma TiSA izvajanju in uporabi mednarodnih standardov za regulacijo finančnega sektorja in nadzor nad njim, kot so standardi, ki so jih podprli skupina G-20, Baselski odbor za bančni nadzor, Odbor za finančno stabilnost, Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev in Mednarodno združenje zavarovalnih nadzornikov; naj ukrepa, da bodo v sporazum TiSA vključeni ključni elementi Sporazuma STO o obveznostih pri finančnih storitvah, pri čemer naj izboljša zasnovo tega sporazuma in jo natančno uskladi s sedanjimi političnimi smernicami EU na teh področjih; naj zagotovi, da bo sporazum TiSA pomagal omiliti dvojne obdavčitve in ne bo na noben način olajšal davčnih goljufij in utaj, agresivnega davčnega načrtovanja ali pranja denarja oziroma ustvaril zakonskih vrzeli, ki bodo te dejavnosti omogočile; naj si prizadeva za poglobljene zaveze, zlasti glede dostopa do trga, držav, ki trenutno nimajo dvostranskih trgovinskih sporazumov z EU, kot so Avstralija, Nova Zelandija, Hongkong in Tajvan, ali so sprejele zelo omejene zaveze na ravni STO, kot sta Čile in Turčija, oziroma zelo omejene dvostranske zaveze glede finančnih storitev, kot Mehika;
iii.
naj v sporazum TiSA vključi bonitetno izjemo, ki bo temeljila na tisti iz celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA), in ohrani suvereno pravico vsake pogodbenice, da odstopi od svojih trgovinskih zavez in sprejme vsak ukrep, ki se ji zdi nujen za regulacijo svojih finančnih in bančnih sektorjev iz bonitetnih in nadzornih razlogov, da bi zagotovili stabilnost in integriteto finančnega sistema posameznih pogodbenic;
iv.
naj zagotovi, da se na področju finančnih storitev ne bo sprejela nobena nova zaveza, ki bi lahko ogrozila finančno regulacijo EU in slednjo prisilila, da se odreče svojemu naprednemu regulativnemu okviru za finančni sektor, ali ji preprečila, da uporabi zakonodajo za ukrepanje proti pretiranemu prevzemanju tveganja finančnih institucij; naj zagotovi, da nobena določba tega sporazuma ne bo omejevala možnosti regulatorjev EU, da odobrijo ali zavrnejo vse sedanje ali nove finančne produkte v skladu z regulativnim okvirom EU;
v.
naj ob poudarjanju potrebe po večjem dostopu do finančnih storitev po vsem svetu – glede na pomen teh storitev za rast in gospodarstvo – iz zavez EU izključi čezmejne finančne storitve, tudi upravljanje portfeljev, razen v zelo omejenih in ustrezno utemeljenih primerih, kot so storitve pozavarovanja, ki se opravljajo med podjetji, dokler ne bo na najvišji ravni doseženo zbližanje finančne regulacije; naj zlasti upošteva, da so za zagotovitev, da nenadzorovani subjekti v Uniji ne bodo mogli delovati in da bodo med evropskimi in tujimi podjetji enaki konkurenčni pogoji ne glede na jurisdikcijo, kjer imajo sedež, nujno potrebna jasna in dobra pravila in postopki za dovoljenje podjetjem s sedežem v tretjih državah za opravljanje teh storitev v EU in po potrebi izrecno priznanje EU, da imajo države izvora teh podjetij izvršljiv regulativni in nadzorni okvir, enakovreden tistemu v EU; naj vzporedno s sporazumom TiSA takoj ukrepa, da se bodo zmanjšala razhajanja med načini, kako države trenutno priznavajo enakovrednost regulativnih in nadzornih ureditev drugih jurisdikcij, kar povzroča razdrobljenost svetovnih trgov finančnih storitev, in sicer naj doseže skupni dogovor, da mora biti sklep o enakovrednosti rezultat pregledne ocene o tem, ali pravila obeh jurisdikcij dosegajo enake cilje, in dogovor, da naj bi sicer takšen sklep sledil pravočasnim in pogostim dvostranskim dialogom, vendar je lahko enostranski, če vzajemno priznanje ni mogoče;
vi.
naj zahteva neodvisno predhodno oceno učinka, da bi se ocenili gospodarski in socialni učinki dodatne liberalizacije na finančnem področju na podlagi sporazuma TiSA;
vii.
naj prizna, da novi regulativni ukrepi, ki so sledili finančni krizi, še niso izpeljani, vključno z zahtevami po nekaterih pravnih oblikah, razdelitvah (npr. ločevanju bank), spremembi poslovne dejavnosti in zmanjšanju obsega;
(f)
glede pravil o logistiki:
i.
naj si prizadeva za ambiciozen, vendar uravnotežen izid za prometni sektor, ki je nujen za trajnostni razvoj svetovnih vrednostnih verig; naj poveča hitrost, zanesljivost, varnost in interoperabilnost prevoznih storitev v prid poslovnim strankam ter posameznim uporabnikom in delavcem; naj zagotovi skladnost s podnebno politiko EU; naj se zaveda pomena prevoznih in dostavnih storitev za evropsko gospodarstvo in zaposlovanje glede na dejstvo, da evropski lastniki ladij nadzorujejo 40 % svetovnega trgovskega ladjevja, da letalska industrija zagotavlja več kot 5 milijonov delovnih mest, da evropska železniška industrija predstavlja več kot polovico svetovne proizvodnje železniške opreme in storitev ter da cestni prevoz ostaja pomemben za logistiko EU; naj zato prizna potencial prevoznih storitev za zmanjšanje stopnje brezposelnosti v Evropi; naj zagotovi, da se v pogajanjih upošteva hitro spreminjajoča se narava prometnega sektorja in vse večji pomen načinov prevoza, ki sodijo v ekonomijo sodelovanja, v vsakdanjem življenju Evropejcev; naj zahteva, da tuja podjetja v celoti upoštevajo veljavne regulativne standarde EU, ko zagotavljajo svoje prevozne in dostavne storitve na ozemlju EU;
ii.
naj si prizadeva za izboljšan dostop do tujih trgov in zmanjšanje protikonkurenčnih regulativnih praks, predvsem tistih, ki so škodljive za okolje in zmanjšujejo učinkovitost prevoznih storitev, in tistih omejitev, ki jih tretje države uvajajo v zvezi s tujim lastništvom, pri tem pa naj zakonsko zagotovi pravico javnih organov do regulacije prevoza in zagotavljanja javnega prevoza; naj obravnava omejitve v sektorju kabotaže in preprečuje vračanje praznih prevoznikov iz države gostiteljice, zlasti v prilogah o pomorskem in letalskem prevozu;
iii.
naj predlaga določbe, ki bi okrepile pravice potnikov, zlasti v prilogi o letalskem prevozu, pa tudi pri vseh vrstah prevoza, da bodo imeli koristi tudi od tega sporazuma tudi potrošniki;
iv.
naj ohrani pravice držav članic glede sedanjih ali prihodnjih nacionalnih predpisov ter dvostranskih ali večstranskih sporazumov o cestnem prevozu, tudi v zvezi z zahtevami za tranzitna dovoljenja; naj iz področja uporabe priloge o cestnem prevozu izključi vse določbe, ki bi olajševale vstop in začasno prebivanje poklicnih voznikov; naj zavrne vsako zahtevo za zaveze iz načina 4 v sektorju cestnega prevoza;
v.
naj zagotovi skladnost z mednarodnimi standardi, kot so tisti, ki sta jih podprli Mednarodna pomorska organizacija in Mednarodna organizacija civilnega letalstva, naj te standarde obravnava kot minimalne in naj nasprotuje kakršnemu koli znižanju teh mednarodnih referenčnih meril; naj si – kot dolgoročni cilj – prizadeva za zavezujoča mednarodna trgovinska pravila za sektorja pomorskega in letalskega prevoza; naj zagotovi uporabo konvencij Mednarodne organizacije dela, ki so pomembne za sektorja logistike in prevoza, kot je Konvencija o delu v pomorstvu; naj poudari, da je zakonodaja EU in držav članic ugodna za delavce, ki jim med drugim zagotavlja zaščito in varnost, za potrošnike in za okolje; naj poudari, da morajo vsi ponudniki storitev v EU, tuji in domači, to zakonodajo spoštovati; naj prizna, da je kakovost storitev neločljivo povezana s kakovostjo zaposlovanja in veljavnimi regulativnimi okviri;
vi.
naj vzpostavi pravo ravnotežje med liberalizacijo konkurenčnega poštnega sektorja, ki je ključna za nadaljnji razvoj storitev in digitalnega gospodarstva, in zaščito splošnih poštnih storitev, ki imajo pomembno vlogo pri spodbujanju socialne, ekonomske in teritorialne kohezije; naj zato prepreči protikonkurenčno navzkrižno subvencioniranje in poveča dostop do trgov tretjih držav, ob tem pa zagotovi izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja splošnih storitev, kot jih opredeli vsaka pogodbenica;
vii.
naj spomni na ključno vlogo pomorskega prevoza v svetovnem gospodarstvu kot samostojne industrijske panoge in kot gonilo mednarodne trgovine; naj podpre jasno besedilo s trdnimi zavezami za zagotavljanje dostopa do pristanišč in trgov ter nacionalne obravnave mednarodnih pomorskih prevoznih storitev;
(g)
glede pravil o domači regulaciji in preglednosti:
i.
naj zakonsko zagotovi pravico evropskih, nacionalnih in lokalnih organov do regulacije v interesu javnosti na način, ki ne bo bolj omejujoč kot sporazum GATS in za katerega ne bo veljalo preverjanje potrebnosti; naj zagotovi, da določbe prilog ne bodo bolj omejujoče, kot so načela, zapisana v členu VI sporazuma GATS ali v zakonodaji EU;
ii.
naj prizna, da so udeleženke pogajanj zavezane načelu pravne države in imajo neodvisne pravosodne sisteme, ki vključujejo pravna sredstva za zagotavljanje pravic vlagateljev in državljanov;
iii.
naj spodbuja dobro upravljanje in preglednost ter podpira dobro prakso v upravnih, regulativnih in zakonodajnih postopkih s spodbujanjem širokega uvajanja ukrepov za krepitev neodvisnosti nosilcev odločanja, povečanje preglednosti in demokratične odgovornosti odločitev ter zmanjšanje birokracije; naj poudari, da morajo biti varstvo in zaščita potrošnikov, zdravja in okolja ter delavske pravice v središču prizadevanj za regulacijo; naj zagotovi, da se bodo lahko ravni regulativne zaščite v EU zgolj povišale, ne pa tudi znižale;
iv.
naj zagotovi, da bo univerzalna storitev ohranjena, da bodo na primer ljudje, ki živijo v odročnih, obmejnih ali gorskih območjih ali na otokih, deležni enakih standardnih storitev in ne bodo plačevali več kot ljudje v mestnih območjih;
v.
naj prizna, da bi morala v skladu z določbami sporazuma GATS priloga o domači regulaciji preprečiti, da bi pogodbenice uvajale prikrite trgovinske ovire in nepotrebne obremenitve za tuja podjetja, zlasti ko ta zaprosijo za različne vrste dovoljenj; naj zagotovi, da bo domača regulacija še naprej izpolnjevala cilje javne politike;
vi.
naj zagotovi, da bodo dogovorjena pravila veljala samo za ukrepe, povezane s trgovino, kot so zahteve in postopki v zvezi s kvalifikacijami in izdajanjem licenc, ter samo v sektorjih, v katerih bo pogodbenica sprejela zaveze;
vii.
naj zaprosi za pravno mnenje in ga objavi pred glasovanjem Parlamenta o dokončnem sporazumu z namenom, da se podrobno preučita prilogi o domači regulaciji in preglednosti v luči zakonodaje EU, ter naj oceni, ali se v EU že spoštujejo pravne obveznosti, določene v teh prilogah;
viii.
naj jasno opredeli zakonodajna načela preglednosti in nepristranskosti ter tako zagotovi, da ne bodo postala splošne določbe;
ix.
naj zagotovi, da bodo informacije o predpisih, povezanih s trgovino, tudi tistih, ki veljajo na podzvezni ravni, in o načinu njihovega izvajanja javno dostopne na spletu; naj poseben poudarek nameni pravilom, ki urejajo izdajanje licenc in dovoljenj; naj si posebej prizadeva za vzpostavitev enotnega spletnega informacijskega mehanizma za mala in srednja podjetja ter naj ta podjetja vključi v njegovo zasnovo;
x.
naj zagotovi, da bodo upravne pristojbine, ki se zaračunavajo tujim podjetjem, poštene in nediskriminatorne, da bodo zadostna pravna sredstva, ki omogočajo vlaganje pritožb na nacionalna sodišča, v enaki meri dostopna tujim in domačim ponudnikom in da se bodo sodne odločbe izdajale v razumnem času;
xi.
naj ohrani prakso EU, da se pred vložitvijo zakonodajnih predlogov opravijo javna posvetovanja; naj zagotovi, da se bodo izidi teh posvetovanj upoštevali na pogajanjih;
xii.
naj nasprotuje vsem predlogom, ki bi se zavzemali za obvezno predložitev zakonodajnih predlogov tretjim stranem pred njihovo objavo; naj upošteva, da je dostop deležnikov do virov in strokovnega znanja različen, ter zagotovi, da pri uvedbi postopka prostovoljnega posvetovanja z deležniki v zvezi s sporazumom TiSA bolje financirane organizacije ne bodo imele neupravičene prednosti;
(h)
glede pravil, vsebovanih v drugih regulativnih področjih:
i.
naj prizna, da je sporazum TiSA priložnost za zagotovitev konkurence, ki bo potekala po pravilih in ne zaradi njih;
ii.
naj zagotovi, da se bodo skupno dogovorjene zaveze spoštovale v praksi, omogoči naj učinkovito kaznovanje in uvede ukrepe, ki bodo odvračali od kršitev zavez; naj zato v sporazum vključi mehanizem za reševanje sporov med državami, ki se bo uporabljal, dokler sporazum ne bo postal večstranski in bo na voljo reševanje sporov v okviru STO; naj pregleda Uredbo (EU) št. 654/2014 o izvrševanju pravic Unije za uporabo in uveljavljanje pravil mednarodne trgovine, da bi zagotovili, da bo EU lahko sprejela povračilne ukrepe v sektorju storitev;
iii.
naj se zavzema za vključitev regulativne priloge o javnih naročilih, s katero bi omogočili čim večje sodelovanje evropskih podjetij v tujih razpisih, ob tem pa ohranili merila EU, tudi socialna in okoljska merila, ter postopke v evropskih razpisih, zlasti glede dostopa malih in srednjih podjetij do javnih naročil, meril upravičenosti, ki temeljijo najboljšem razmerju med kakovostjo in ceno, ter mejnih vrednosti, pod katerimi obveznosti ne veljajo; naj preseže pomanjkanje preglednosti in ovire za vstop na trg pri neevropskih javnih razpisih ter obsodi nezadostno vzajemnost na tem področju na vseh ravneh upravljanja, ki je razvidna iz prednostne obravnave domačih podjetij v številnih državah, ob tem pa dopusti možnost sprejetja zavez glede dostopa do trga in nacionalne obravnave v korist mnogostranskega sodelovanja; naj spodbudi udeleženke pogajanj, ki še niso ratificirale in začele izvajati Sporazuma STO o vladnih naročilih in njegove spremembe iz leta 2011, da bi to storile; naj Evropsko unijo pozove k uvedbi evropske pobude za podjetja, ki bi se zgledovala po tovrstni ameriški pobudi (American Business Act) in ki bi podpirala gospodarski razvoj malih in srednjih podjetij ter evropske industrije;
iv.
naj zagotovi, da bodo mali in srednji ponudniki storitev iz EU zaščiteni pred nepoštenimi trgovinskimi praksami ponudnikov storitev zunaj EU;
v.
naj zmanjša nepotrebne ovire za trgovino s storitvami na področju energetike in okolja, zlasti storitev v zvezi z razvojem in spodbujanjem energije iz obnovljivih virov ter okoljsko neoporečnih tehnologij, pri tem pa ohrani možnost do pridržkov v zvezi z dostopom do trga in nacionalno obravnavo za vse oblike ponudbe na tem področju, glede na to, da se na teh dveh področjih vse večje število storitev, kot so montaža, upravljanje in popravila, prodaja skupaj s proizvodi; naj prizna izrecno suverenost vsake pogodbenice glede virov energije v skladu z določbami Pogodbe in naj z izboljšanjem določb, enakovrednim tistim iz sporazuma GATS, zakonsko zagotovi pravico EU do regulacije, zlasti za uresničitev evropskih ciljev glede trajnosti, podnebne politike, varnosti in cenovne dostopnosti;
vi.
naj zagotovi, da načrtovane zaveze glede javnih naročil ne prevladajo nad nacionalno zakonodajo katere od pogodbenic;
(i)
glede približevanja javnosti in politiki:
i.
naj zagotovi najvišjo raven preglednosti, dialoga in odgovornosti;
ii.
naj v vseh fazah pogajanj Evropski parlament takoj in celovito obvešča; naj zagotovi, da bodo vsi poslanci Evropskega parlamenta prejeli vse dokumente v zvezi s pogajanji o sporazumu TiSA ter notranje dokumente Evropske komisije, kot so podrobni povzetki krogov pogajanj in temeljite ocene ponudb pogajalskih strani, in sicer pod pogojem da se zagotovi ustrezna zaupnost; naj v skladu s politiko STO, sodno prakso Sodišča o zaupnih dokumentih in omejitvami iz pravnega reda EU, zlasti Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu do dokumentov, objavi dokumente o pogajanjih, razen tistih, ki bodo označeni kot zaupni, z jasno utemeljitvijo za vsak primer posebej;
iii.
naj pozdravi znaten napredek na področju preglednosti za javnost od evropskih volitev leta 2014, vključno z objavo ponudb za dostop do trga EU in pooblastilom, ki ga je podelil Svet; naj ta prizadevanja nadaljuje s pripravo informativnih pregledov, ki bodo na jasen in razumljiv način pojasnjevali vsak del sporazuma, in z objavljanjem poročil o stanju s povratnimi informacijami za vsak krog pogajanj na spletišču Europa; naj naše pogajalske partnerice spodbuja k večji preglednosti, da pogajanja o sporazumu TiSA ne bodo potekala v bolj nepreglednih pogojih od tistih, ki potekajo pod okriljem STO;
iv.
naj zagotovi resno in stalno sodelovanje institucij EU z vsemi ustreznimi deležniki v vsem pogajalskem procesu; naj pozove h krepitvi tega sodelovanja med napredovanjem pogajanj, da bodo pričakovanja evropske civilne družbe, socialnih partnerjev in drugih deležnikov ustrezno upoštevana, tudi v okviru dialoga s civilno družbo; naj poudari, da imajo države članice, ki določajo smernice pogajanj, pri tem poglavitno vlogo;
v.
naj spodbudi države članice, da bi vključile svoje nacionalne parlamente, pa tudi lokalne in regionalne organe, ter se z njimi posvetovale in jih ustrezno obveščale o poteku pogajanj;
vi.
naj na dialoge, ki jih Komisija organizira na začetku in koncu vsakega kroga pogajanj, povabi predstavnike lokalnih in regionalnih organov, ki jih na ravni EU zastopa Odbor regij;
2. poziva Komisijo, naj to resolucijo v celoti upošteva in nanjo odgovori v šestih mesecih po njenem sprejetju;
3. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo s priporočili Evropskega parlamenta posreduje Komisiji ter v vednost Svetu, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom vseh udeleženk pogajanj o sporazumu TiSA.