Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bahrajnu, predvsem tiste z dne 9. julija 2015 o Bahrajnu, zlasti o primeru Nabila Radžaba(1),

–  ob upoštevanju, da je bahrajnska neodvisna preiskovalna komisija, ustanovljena s kraljevim ukazom za preiskavo dogodkov v Bahrajnu februarja 2011 in njihovih posledicah in poročanje o njih, novembra 2011 objavila svoje poročilo;

–  ob upoštevanju drugega letnega poročila za leto 2014, ki ga je predsednik nacionalnega inštituta za človekove pravice, dr. Abdulaziz Abul, dne 27. januarja 2016 predstavil notranjemu ministru, generalpodpolkovniku Šejku Rašidu Bin Abdulahu Al Kalifi;

–  ob upoštevanju skupne izjave o Bahrajnu, ki jo je na 30. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice dne 14. septembra 2015 dalo 33 držav,

–  ob upoštevanju skupne izjave posebnega poročevalca OZN o položaju zagovornikov človekovih pravic, posebnega poročevalca OZN za spodbujanje in varstvo pravice do svobode mnenja in izražanja ter posebnega poročevalca OZN o pravici do svobodnega in miroljubnega zbiranja in združevanja o Bahrajnu z dne 16. julija 2015,

–  ob upoštevanju poročila bahrajnske neodvisne preiskovalne komisije iz novembra 2011,

–  ob upoštevanju poziva k takojšnji izpustitvi zapornika vesti dr. Abdulžalila Al Singaceja, ki gladovno stavka,

–  ob upoštevanju sklepa ministrskega sveta Arabske lige, sprejetega 1. septembra 2013 v Kairu, o vzpostavitvi vsearabskega sodišča za človekove pravice v bahrajnski prestolnici Manama,

–  ob upoštevanju sporazuma iz leta 1988 o sodelovanju med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, kot so bile spremenjene dne 12. aprila 2013,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju ter Arabske listine o človekovih pravicah, katerih podpisnik je Bahrajn,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 68/178 in resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 25/7 o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri boju proti terorizmu,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Bahrajn pomemben partner Evropske unije v Perzijskem zalivu, tudi na področju političnih in gospodarskih odnosov, energije in varnosti; ker je nadaljnje poglabljanje partnerstva v našem skupnem interesu za boljše odzivanje na prihodnje izzive;

B.  ker so bahrajnske oblasti od začetka vstaje leta 2011 na podlagi obtožbe terorizma povečale uporabo represivnih ukrepov, tudi uporabo smrtne kazni, proti miroljubnim protestnikom; ker so bahrajnska sodišča leta 2015 izrekla sedem novih smrtnih obsodb;

C.  ker so bahrajnske oblasti dne18. februarja 2014 prijele 32-letnega letališkega varnostnika Mohameda Ramadana, ker naj bi skupaj s Huseinom Ali Muso, ki so ga prijeli že prej, domnevno sodeloval pri bombnem napadu 14. februarja 2014 v Al Dajru, v katerem je bil ubit nek varnostni uradnik, številni drugi pa so bili ranjeni;

D.  ker je bil Mohamed Ramadan domnevno prijet brez naloga za prijetje, oba moška pa poročata, da so ju nasilno tepli in mučili, dokler se nista strinjala s priznanjem, vendar sta kasneje umaknila izjave pred državnim tožilcem; ker so priznanja, domnevno pridobljena z mučenjem, glavni dokaz v sojenju zoper Mohameda Ramadana in Huseina Ali Muso;

E.  ker je bahrajnsko kazensko sodišče dne 29. decembra 2014 Mohameda Ramadana in Huseina Ali Muso obsodilo na smrt; ker sta bila obsojena skupaj z desetimi drugimi obtoženci, od katerih jih je devet obsojenih na šest let zaporne kazni, eden pa na dosmrtno kazen; ker je za utemeljitev smrtne kazni uporabljen bahrajnski protiteroristični zakon;

F.  ker je kasacijsko sodišče, ki je najvišje pritožno sodišče v Bahrajnu, dne 16. novembra 2015 potrdilo smrtni obsodbi Mohameda Ramadana in Huseina Ali Muse, čeprav sta obtožena umaknila priznanje in znova zatrjevala, da je bilo izsiljeno z mučenjem; ker bahrajnsko sodišče ni obravnavalo njunih trditev ali sploh začelo preiskave;

G.  ker je Mohamed Ramadan le eden od desetih posameznikov, ki so obsojeni na smrt v Bahrajnu in prvi, ki je bil obsojen na smrt po letu 2011; ker je Mohamed Ramadan eden od prvih, ki so izčrpali vse pravne možnosti za pritožbo in mu grozi skorajšnja usmrtitev; ker po znanih podatkih v njegovi zadevi niso opravili nobene preiskave domnevnega mučenja;

H.  ker je dne 14. avgusta 2014 pet strokovnjakov OZN s področja človekovih pravic bahrajnsko vlado seznanilo s svojo zaskrbljenostjo zaradi domnevnih samovoljnih aretacij, pridržanj in mučenja devetih bahrajnskih državljanov, tudi Mohameda Ramadana, in njihovih kasnejših obsodb po sojenjih, ki niso izpolnjevala mednarodnih standardov pravičnega sojenja in dolžnega pravnega postopanja;

I.  ker so številne nevladne organizacije za človekove pravice dokumentirale nepoštena sojenja, uporabo mučenja in smrtnih obsodb v Bahrajnu, ki kršijo različne mednarodne konvencije, vključno z Mednarodnim paktom o političnih in državljanskih pravicah, h kateremu je Bahrajn pristopil leta 2006;

J.  ker je bahrajnska neodvisna preiskovalna komisija, ustanovljena dne 29. junija 2011 s kraljevim ukazom št. 28 za preiskavo dogodkov v Bahrajnu februarja 2011 in poročanje o njih, podala številna priporočila o človekovih pravicah in političnih reformah;

K.  ker je med 26 priporočili neodvisne bahrajnske preiskovalne komisije tudi priporočilo, naj umaknejo vse izrečene smrtne kazni za dejanja, storjena med dogodki februarja in marca 2011; ker je to eno od dveh priporočil, ki so bila v celoti izvršena, kar je pozitiven premik k odpravi smrtne kazni;

L.  ker je zaradi teh priporočil bahrajnska vlada od leta 2012 ustanovila tri organe – urad varuha človekovih pravic pri ministrstvu za notranje zadeve, enoto za posebne preiskave pri uradu generalnega tožilca in komisijo za pravice zapornikov in pripornikov –, katerih skupna naloga je odpraviti uporabo mučenja v centrih za zasliševanje in pridržanje;

M.  ker številna nedavna dejanja bahrajnskih oblasti še vedno kršijo in omejujejo pravice in svoboščine dela ljudstva, zlasti pravico posameznikov do miroljubnega protesta, svobodo izražanja in digitalno svobodo; ker se borci za človekove pravice soočajo s sistematičnimi napadi, nadlegovanjem in aretacijami;

N.  ker je po poročilih v Bahrajnu še vedno veliko število zapornikov vesti;

O.  ker po poročilih bahrajnske varnostne sile še naprej izvajajo mučenje pripornikov;

1.  izraža zaskrbljenost in razočaranje, ker se Bahrajn znova zatekel k praksi smrtne kazni; poziva k ponovni uvedbi moratorija za smrtno kazen kot prvi korak k njeni odpravi; poziva bahrajnsko vlado, zlasti njegovo veličanstvo Šejka Hamada Bin Iso Al Khalifo, naj izreče kraljevo pomilostitev za Mohameda Ramadana ali omili njegovo kazen;

2.  odločno obsoja, da varnostne sile še naprej uporabljajo mučenje in druge oblike krutega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja zapornikov; je izredno zaskrbljen zaradi telesne in duševne integritete zapornikov;

3.  izraža zaskrbljenost, ker v Bahrajnu uporabljajo protiteroristično zakonodajo za kaznovanje političnih prepričanj in preprečevanje državljanom, da bi bili politično dejavni;

4.  poudarja, da je treba zagovornikom človekovih pravic zagotoviti zaščito in omogočiti nemoteno delovanje, brez ustrahovanja ali nadlegovanja;

5.  ugotavlja, da si bahrajnska vlada prizadeva za reformo kazenskega zakonika in sodnih postopkov, ter spodbuja nadaljevanje tega procesa; poziva bahrajnsko vlado, naj spoštuje mednarodne standarde o pravici do poštenega sojenja in dolžnega pravnega postopanja in izpolnjuje minimalne mednarodne standarde, določene v členih 9 in 14 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

6.  poziva pristojne oblasti, naj začnejo hitro in nepristransko preiskavo vseh domnevnih primerov mučenja in kazenski pregon domnevnih storilcev mučenja ter odpravijo vse obsodbe, sprejete na podlagi priznanj, pridobljenih z mučenjem;

7.  opominja bahrajnske oblasti, da člen 15 Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju prepoveduje uporabo kakršne koli izjave, pridobljene z mučenjem, kot dokaza v katerem koli postopku; poziva k takojšnji ratifikaciji opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugega opcijskega protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega cilj je odprava smrtne kazni;

8.  poziva bahrajnsko vlado, naj izda takojšnjo in odprto povabilo poročevalcu OZN o mučenju za obisk države in mu omogoči neoviran dostop do pridržanih, in sicer v vseh prostorih za pridržanje;

9.  je seznanjen s priporočili varuha človekovih pravic, komisije za pravice zapornikov in pripornikov in nacionalnega instituta za človekove pravice, zlasti glede pravic pridržanih in pogojev v zaporih, vključno glede domnevnega slabega ravnanja in mučenja; bahrajnsko vlado vseeno poziva, naj zagotovi neodvisnost urada varuha človekovih pravic ter komisije za pravice zapornikov in pripornikov, pa tudi enote za posebne preiskave pri uradu javnega tožilca;

10.  poudarja, da ima podpora Bahrajnu, zlasti njegovemu pravosodnemu sistemu, velik pomen za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; odločno spodbuja ustanovitev delovne skupine EU-Bahrajn za področje človekovih pravic;

11.  poziva bahrajnske oblasti, naj odpravijo samovoljno prepoved potovanja za Nabila Radžaba in umaknejo vse obtožbe proti njemu, povezane s svobodo govora;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Kraljevine Bahrajn ter članom Sveta za sodelovanje v Zalivu.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0279.