Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana k Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/213/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih Evropskega partnerstva s Srbijo in o razveljavitvi Sklepa 2006/56/ES(1),

–  ob upoštevanju mnenja Komisije z dne 12. oktobra 2011 o prošnji Srbije za članstvo v Evropski uniji (SEC(2011)1208),

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami ter Republiko Srbijo, ki je začel veljati 1. septembra 2013,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1244 (1999), svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča z dne 22. julija 2010 o skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom in resolucije generalne skupščine OZN št. A/RES/64/298 z dne 9. septembra 2010, ki je potrdila vsebino mnenja in pozdravila pripravljenost EU, da spodbuja dialog med Srbijo in Kosovom,

–  ob upoštevanju deklaracije in priporočil s četrtega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Srbija, ki je potekalo 7. in 8. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju izidov konference na visoki ravni o vzhodnosredozemski/zahodnobalkanski poti, ki je potekala 8. oktobra 2015 v Luxembourgu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za pravosodje in notranje zadeve o ukrepih za reševanje begunske in migracijske krize z dne 9. novembra 2015 ter sklepov Sveta za zunanje zadeve o migracijah z dne 12. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju načrta s sedemnajstimi točkami, ki so ga sprejeli voditelji držav članic EU in držav nečlanic, ki se soočajo s pritokom beguncev in migrantov, na srečanju o zahodnobalkanski migracijski poti 25. oktobra 2015;

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Srbije za leto 2015 z dne 10. novembra 2015 (SWD(2015)0211),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o poročilu o napredku Srbije za leto 2014(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – o rasnem sovraštvu do Romov v Evropi in priznanju, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. decembra 2015 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenih procesih,

–  ob upoštevanju dela, ki ga je opravil stalni poročevalec Odbora za zunanje zadeve za Srbijo David McAllister,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Evropski svet 28. junija 2013 sklenil, da bo začel pristopna pogajanja s Srbijo; ker je prva medvladna konferenca potekala 21. januarja 2014; ker je bil pregled usklajenosti zakonodaje končan marca 2015; ker je Srbija septembra 2015 dokončno oblikovala svojo pogajalsko ekipo;

B.  ker je Komisija v poročilu o Srbiji za leto 2015 poročala o napredku, ki ga je ta država dosegla na področju evropskega približevanja, in ocenila njena prizadevanja za izpolnitev københavnskih meril ter pogojev stabilizacijsko-pridružitvenega procesa; ker je Komisija sprejela nov pristop do poročanja, ki pristopnim državam zagotavlja precej jasnejše smernice, čemu morajo nameniti pozornost;

C.  ker je treba Srbijo, kot vse države, ki si prizadevajo za članstvo v EU, soditi po lastnih dosežkih pri izpolnjevanju, izvajanju in spoštovanju istega sklopa meril in ker je časovni načrt za pristop določen na podlagi kakovosti nujnih reform in predanosti njim;

D.  ker je Srbija sprejela pomembne ukrepe za normalizacijo odnosov s Kosovom, kar je 19. aprila 2013 privedlo do sklenitve prvega sporazuma o načelih normalizacije odnosov; ker so bili 25. avgusta 2015 doseženi štirje pomembni sporazumi; ker mora napredek Srbije v okviru pristopnih pogajanj potekati vzporedno z njenim napredkom v procesu normalizacije odnosov s Kosovom v skladu s pogajalskim okvirom; ker so nujna nadaljnja prizadevanja za trajno pomiritev teh odnosov; ker je izredno pomembno, da obe strani sporazume izvajata dosledno;

E.  ker je julija 2015 Srbija postala 33. država, ki sodeluje pri mehanizmu Unije na področju civilne zaščite;

F.  ker je Komisija poudarila, da je treba okrepiti ekonomsko upravljanje, pravno državo in zmogljivosti javne uprave v vseh državah Zahodnega Balkana;

G.  ker Evropska unija v središče svoje politike širitve postavlja načelo pravne države;

H.  ker je januarja 2015 Srbija prevzela predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE);

1.  pozdravlja začetek pogajanj in odprtje poglavij 32 (finančni nadzor) in 35 (druga vprašanja – točka I – normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom) na medvladni konferenci v Bruslju 14. decembra 2015; pozdravlja stalno zavezanost Srbije procesu evropskega združevanja; poziva Srbijo, naj med svojim prebivalstvom dejavno promovira to strateško odločitev; pozdravlja začetek izvajanja ambicioznega programa reform v tej državi; poziva Srbijo, naj se odločno loti sistemskih, socialnih in gospodarskih reform; poziva jo, naj pri izvajanju reform posebno pozornost nameni mladim;

2.  pozdravlja priprave Srbije, da bo ob koncu pregleda usklajenosti zakonodaje učinkovito začela pristopna pogajanja, ter pripravo in predložitev obsežnih akcijskih načrtov za poglavji 23 (pravosodje in temeljne pravice) in 24 (pravica, svoboda in varnost); upa, da se bodo lahko pogajanja o teh poglavjih začela na začetku leta 2016; poudarja, da so temeljita pogajanja o poglavjih 23 in 24 bistvena za obravnavo reform, ki jih je treba izvesti na področju pravosodja in temeljnih pravic ter pravic, svobode in varnosti; želi opomniti, da mora napredek na teh področjih potekati vzporedno s splošnim napredkom v okviru pogajanj; poudarja, da so pogajanja o poglavju 35 bistvenega pomena za napredek Srbije na njeni poti do članstva v EU; meni, da je v zvezi s tem pomemben pogoj za njeno članstvo v EU vsesplošna normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom;

3.  poudarja, da je temeljito izvajanje zakonodaje in politik še vedno bistveni kazalnik uspešnega procesa vključevanja; spodbuja srbske politične voditelje, naj nadaljujejo reforme, ki so potrebne za uskladitev s standardi EU; poziva Srbijo, naj izboljša načrtovanje, usklajevanje in spremljanje izvajanja nove zakonodaje in politik;

4.  pozdravlja, da je Srbija napredovala na področju poslovnega okolja, zmanjšanja proračunskega primanjkljaja in na trgu dela, vključno z delovno zakonodajo in politiko zaposlovanja; spodbuja srbske oblasti, naj dodatno izboljšajo naložbeno okolje v Srbiji in zmanjšajo gospodarske in socialne razlike med regijami, zagotovijo varstvo tujih naložb in rešijo dolgotrajne naložbene spore, ter ob upoštevanju doseženega napredka pri prestrukturiranju javnih podjetij opozarja na pomen nadaljnjega doseganja napredka na tem področju in preglednosti privatizacijskega procesa; poudarja, da mora Srbija uskladiti svojo zakonodajo o nadzoru državne pomoči s pravnim redom;

5.  pozdravlja napredek na področju gospodarskih reform, ki so izboljšale proračunski položaj Srbije, ter poziva Komisijo, naj še naprej podpira vlado pri njenih načrtih za izvedbo nadaljnjih reform, zlasti za odpravo fiskalnih neravnovesij in reform glavnih gospodarskih sektorjev;

6.  izreka pohvalo Srbiji za njen konstruktiven pristop pri reševanju migracijske krize; obenem meni, da bi bilo treba spodbujati tudi konstruktiven pristop v odnosih s sosednjimi državami; ugotavlja, da je Srbija ključna in koristna partnerica EU na Balkanu, zato ji mora EU zagotoviti vire in ustrezno finančno pomoč; z zadovoljstvom ugotavlja, da si Srbija močno prizadeva, da z evropsko in mednarodno pomočjo državljanom tretjih držav zagotovi zatočišče in humanitarno pomoč; poziva jo, naj čim prej poveča svoje sprejemne zmogljivosti; ugotavlja, da so potrebne celovite reforme za racionalizacijo celotnega azilnega sistema, ki mora biti usklajen s pravnim redom EU in mednarodnimi standardi; ugotavlja, da je Srbija sprejela dodatne ukrepe za obravnavo neutemeljenih prošenj za azil, ki so jih srbski državljani vložili v državah članicah EU in pridruženih schengenskih državah; poziva jo, naj prispeva k še dodatnemu zmanjšanju neutemeljenih prošenj; poudarja, da so zmogljivosti in viri, ki vrnjenim osebam omogočajo ponovno vključitev, še vedno omejeni;

7.  poziva Srbijo, naj si bolj prizadeva za postopno uskladitev svoje zunanje in varnostne politike s politiko EU, tudi na področju odnosov z Rusijo; v zvezi s tem obžaluje izvajanje skupnih vojaških vaj med Srbijo in Rusijo; pozdravlja dejavno udeležbo Srbije v mednarodnih operacijah ohranjanja miru;

Pravna država

8.  poudarja izjemen pomen načela pravne države; poudarja tudi bistveni pomen neodvisnega sodstva; ugotavlja, da je bil na področju sodstva dosežen določen napredek, predvsem pri sprejetju pravil za ocenjevanje sodnikov in tožilcev, vendar je stopnja političnega vmešavanja še vedno visoka; je seznanjen, da pravosodni organi zahtevajo, da se jim zagotovijo ustrezna sredstva; poziva oblasti, naj izvajajo nacionalno strategijo za reformo sodstva, kot je določeno v akcijskem načrtu za poglavje 23, ter naj zagotovijo neodvisnost sodstva in da delo sodnikov in tožilcev ne bo pod političnim vplivom; poziva vlado, naj sprejme nov zakon o brezplačni pravni pomoči in uvede zakonske spremembe za izboljšanje kakovosti in doslednosti sodne prakse in pravnega izobraževanja; izraža zaskrbljenost zaradi dolgotrajnih sodnih zaostankov kljub programu vrhovnega kasacijskega sodišča za njihovo zmanjšanje in poziva Srbijo, naj sprejme dodatne ukrepe za povečanje zaupanja v sodstvo;

9.  poziva srbsko vlado, naj dosledno in brez diskriminacije izvaja zakon o rehabilitaciji; prav tako predlaga, naj dodatno spremeni zakon o vračilu premoženja, da bi odstranila vse postopkovne in pravne ovire za vračilo v naravi;

10.  ugotavlja, da sta korupcija in organizirani kriminal v tej regiji zelo razširjena in zavirata demokratični, družbeni in gospodarski razvoj Srbije; ugotavlja, da je bil z neprestanim izvajanjem zakonodaje in sprejetjem zakona o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti dosežen določen napredek pri boju proti korupciji, vendar je ta pojav v Srbiji še vedno zaskrbljujoč; poudarja, da je treba doseči napredek pri preiskavah in obtožbah o korupciji, vključno s korupcijo na visoki ravni in potrebo po usklajevanju in spremljanju doslednega izvajanja strategije proti korupciji, kot je določeno v akcijskem načrtu za poglavje 23 v vseh pomembnih institucijah; poziva oblasti, naj zagotovijo, da bosta lahko agencija in svet za boj proti korupciji v celoti in učinkovito izvajala svoje naloge ter da bodo državne institucije upoštevale njuna priporočila; meni, da sta regionalna strategija in tesnejše sodelovanje med vsemi državami v tej regiji bistvena za učinkovitejše reševanje teh vprašanj; poziva akademske ustanove, naj skupaj z državnimi organi in javnimi uslužbenci sprejmejo predpise na tem področju za preiskavo primerov plagiatorstva in preprečevanje nadaljnjih primerov;

11.  poziva srbske oblasti, naj spremenijo in izvajajo poglavja kazenskega zakonika o gospodarskem kriminalu in kaznivih dejanjih korupcije, da bi zagotovili verodostojen in predvidljiv okvir kazenskega prava; znova izraža veliko zaskrbljenost zaradi določb in izvajanja člena 234 kazenskega zakonika o zlorabi odgovornih položajev; ponovno poziva k neodvisnemu in temeljitemu pregledu preklasificiranih primerov zlorabe odgovornih položajev, da bo mogoče nemudoma ovreči dolgotrajne primere nepravičnega kazenskega pregona;

12.  ugotavlja, da so potrebna večja prizadevanja za boj proti organiziranemu kriminalu in da je treba doseči napredek na področju pravnomočnih obsodb, kot je določeno v akcijskem načrtu za poglavje 24; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj zagotovijo strokovno pomoč za oblikovanje institucionalnega okvira in strokovno znanje za učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu; v zvezi s tem poziva k neposrednemu medsebojnemu sodelovanju organov kazenskega pregona Srbije in Kosova ter uradov za zvezo v Beogradu in Prištini;

Demokracija

13.  je seznanjen s prizadevanji za izboljšanje postopka posvetovanja v parlamentu in nadaljnjo krepitvijo sodelovanja parlamenta v pogajalskem procesu za pristop k EU; je še vedno zaskrbljen, ker se pri sprejemanju zakonodaje uporabljajo predvsem nujni postopki, vključno z zakonodajo, povezano s pristopnim procesom k EU, saj pri teh postopkih ni vedno dovolj časa za posvetovanje z deležniki in širšo javnostjo; poudarja, da je treba dodatno okrepiti nadzor parlamenta nad izvršilno oblastjo; poudarja, da je pomembno, da opozicija dejavno in konstruktivno sodeluje v postopku odločanja in demokratičnih institucijah; poudarja, da mora biti financiranje političnih strank pregledno in v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi;

14.  poudarja pomen, ki ga ima delo organizacij civilne družbe v demokratični družbi; ugotavlja, da se je izboljšalo sodelovanje med vlado in organizacijami civilne družbe; spodbuja srbske oblasti, naj sprejmejo dodatne ukrepe za zagotovitev preglednega dialoga med civilno družbo in državnimi institucijami ter naj povečajo učinkovito sodelovanje predstavnikov civilne družbe in narodnih manjšin v postopku odločanja; oblasti še poziva, naj zagotovijo ustrezno finančno podporo za zagotovitev učinkovitega delovanja organizacij civilne družbe; poziva k pravočasnemu in preglednemu preglednemu obveščanju državljanov, organizacij in splošne javnosti o poteku pristopnih pogajanj in omogočanju njihove vsesplošne udeležbe v tem procesu;

15.  ponovno poziva srbsko vlado, naj v celoti obravnava priporočila misij OVSE/ODIHR za opazovanje volitev, zlasti tistih za zagotavljanje preglednosti financiranja volilnih kampanj in preglednosti volilnih postopkov; poziva oblasti, naj ustrezno preiščejo primere med občinskimi volitvami in drugimi kampanjami, ki so jih zaznamovali nasilje in trditve o ustrahovanju in nepravilnostih;

16.  ponavlja, da so pri zagotavljanju nadzora in prevzemanju odgovornosti izvršilne oblasti pomembni neodvisni nadzorni organi, vključno z varuhom človekovih pravic; poziva oblasti, naj varuhu človekovih pravic zagotovijo vso politično in upravno podporo pri njegovem delu ter se vzdržijo neupravičenih kritik proti njemu;

17.  pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za celovito reformo javne uprave, zakona o inšpekcijskem nadzoru, nacionalne strategije za usposabljanje uradnikov lokalnih uprav in zakona o najvišjem številu zaposlenih v javnem sektorju ter poziva k njihovemu takojšnjemu izvajanju; poudarja, da je treba depolitizirati in profesionalizirati javno upravo ter da morajo postopki zaposlovanja in odpuščanja postati preglednejši, da bi zagotovili strokovnost, nevtralnost in kontinuiteto javne uprave;

Človekove pravice

18.  pozdravlja, da ima Srbija ustrezen pravni in institucionalni okvir za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin; vendar opaža, da so še vedno pomanjkljivosti pri njenem izvajanju, zlasti na področju preprečevanja diskriminacije ranljivih skupin, vključno z invalidi, osebami s HIV/aidsom in osebami LGBTI; pozdravlja uspešno izvedeno parado ponosa, ki je potekala 20. septembra 2015, vendar poudarja, da sta diskriminacija oseb LGBTI in nasilje nad njimi še vedno zaskrbljujoča; v zvezi s tem spodbuja vlado, naj obravnava priporočilo CM/Rec(2010) odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam; izraža zaskrbljenost zaradi številnih napadov na pripadnike ranljivih skupin, ki še niso bili v celoti raziskani; poleg tega izraža zaskrbljenost zavoljo trajnega problema družinskega nasilja; poziva oblasti, naj dejavno spodbujajo spoštovanje človekovih pravic za vse;

19.  je zaskrbljen, ker se stanje na področju svobode izražanja in svobode medijev ni izboljšalo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da stalni politični pritisk spodkopava neodvisnost medijev, kar ima za posledico večjo samocenzuro medijskih hiš; je zaskrbljen, ker se novinarji pri opravljanju svojega poklica soočajo s političnim pritiskom, ustrahovanjem, nasiljem in grožnjami; poziva oblasti, naj preiščejo vse primere napadov na novinarje in medijske hiše, ki jih je ostro obsodilo mednarodno novinarsko združenje; ponovno poudarja, da je treba zagotoviti polno izvajanje novih zakonov o medijih; poudarja, da je glede lastništva in financiranja medijev nujna popolna preglednost in nediskriminacija glede državnega oglaševanja;

20.  je zelo zaskrbljen, ker so v medije večkrat prišle informacije o potekajočih kazenskih preiskavah, kar pomeni kršitev načela domneve nedolžnosti; poziva srbske oblasti, naj izvedejo temeljito preiskavo številnih odmevnih primerov, kjer so mediji predstavili dokaze o domnevnih kaznivih dejanjih;

Spoštovanje in varstvo manjšin

21.  poudarja pomen svetov narodnih manjšin pri uveljavljanju pravic narodnih manjšin in njihovega demokratičnega značaja ter spodbuja njihovo ustrezno in preverljivo financiranje; pozdravlja, da se je Srbija zavezala, da bo pripravila akcijski načrt za narodne manjšine, s katerim bo dodatno izboljšala izvajanje in razvoj praks ter pravni okvir na področju narodnih manjšin; ponovno poziva Srbijo, naj zagotovi, da bo stopnja pridobljenih pravic in pristojnosti ostala nespremenjena pri njihovi pravni uskladitvi s sodbo srbskega ustavnega sodišča, ter poziva k čim prejšnjem sprejetju zakona o svetih narodnih manjšin za razjasnitev njihovega pravnega statusa in varnosti njihovih pristojnosti; izraža globoko zaskrbljenost, ker je bilo zaradi napovedane privatizacije medijev prekinjeno predvajanje programov v manjšinskih jezikih; poziva Srbijo, naj okrepi prizadevanja za učinkovito in skladno izvajanje zakonodaje o varstvu manjšin in o nediskriminatornem obravnavanju narodnih manjšin v Srbiji, tudi na področju izobrazbe, zlasti glede pravočasnega financiranja in prevajanja učbenikov materinega jezika manjšin, uporabe manjšinskih jezikov, zastopanosti v javni upravi in predstavniških telesih na lokalni, regionalni in državni ravni ter dostopa do medijev in verskih obredov v jezikih manjšin; poziva srbsko vlado, naj izvaja vse mednarodne pogodbe in dvostranske sporazume, ki se nanašajo na pravice manjšin;

22.  ugotavlja, da kulturna raznolikost Vojvodine prav tako prispeva k identiteti Srbije; poudarja, da se ne sme omajati avtonomije Vojvodine ter da je treba nemudoma sprejeti zakon o njenih virih, kot je določeno v ustavi;

23.  poziva srbske oblasti, naj izvedejo konkretne ukrepe za izboljšanje položaja Romov, zlasti na področju zagotavljanja osebnih dokumentov, izobraževanja, bivalnih razmer, zdravstvenega varstva in zaposlovanja; poleg tega jih poziva, naj zagotovijo enako zastopanost Romov v javnih ustanovah in javnem življenju, pri čemer naj posebno pozornost namenijo vključitvi Rominj; poudarja, da je treba dodatno izboljšati politiko vključevanja Romov in da se je treba ob upoštevanju nasilja nad predstavniki nevladne organizacije, ki zastopa to manjšino, učinkovito spopasti z diskriminacijo; zato z zanimanjem pričakuje ukrepe v prihodnji strategiji in akcijskem načrtu za vključevanje Romov; v zvezi s tem poudarja prištinsko deklaracijo, ki vsebuje poziv vladam, mednarodnim in medvladnim organizacijam ter organizacijam civilne družbe, naj dosledno uporabljajo načela nediskriminacije in enakosti v okviru svojega dela in dejavnosti za spodbujanje in uveljavljanje pravic Romov;

Regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi

24.  ceni konstruktiven pristop srbske vlade do odnosov s sosednjimi državami, saj je to omogočilo velik napredek pri regionalnem sodelovanju in tesnejših odnosih z EU, in poziva Srbijo, naj še naprej gradi dobre sosedske odnose; poziva jo, naj spodbuja dobre sosedske odnose in mirno reševanje sporov, torej naj med drugim spodbuja ozračje strpnosti in obsodi vse oblike sovražnega govora in vojne retorike ter se vzdrži dejanj, kot je javna dobrodošlica ob vrnitvi posameznikov, obsojenih za vojna hudodelstva; ugotavlja, da bi bilo treba nerešene spore in odprta vprašanja, zlasti vprašanja določitve meje, nasledstva, vrnitve kulturnih dobrin in odprtja jugoslovanskih arhivov, reševati v skladu z mednarodnim pravom in uveljavljenimi načeli, vključno z izvajanjem pravno zavezujočih sporazumov, kot je med drugim sporazum o nasledstvu, in da bi bilo treba dvostranske spore rešiti v zgodnji fazi pristopnega procesa v skladu z mednarodnim pravom; poudarja konstruktivno vlogo Srbije v okviru berlinskega procesa in pobude zahodnobalkanske skupine šestih držav ter njene agende o povezljivosti; pozdravlja druge pobude, ki se osredotočajo na prihodnost Zahodnega Balkana, zlasti brdski proces, ki se je izkazal kot pomemben okvir za sodelovanje na političnem in tehničnem področju, in meni, da bi lahko konkretno sodelovanje na področjih skupnega interesa prispevalo k stabilizaciji Zahodnega Balkana; pri tem pozdravlja prvo skupno srečanje ministrov Srbije ter Bosne in Hercegovine 4. novembra 2015 v Sarajevu; poziva Srbijo, naj v okviru sedanjih stikov z Bosno in Hercegovino in z dobrimi sosedskimi odnosi nadalje spodbuja stabilizacijo in institucionalno krepitev te države; ponovno poziva srbske oblasti, naj uvedejo nadaljnje ukrepe za čezmejno sodelovanje s sosednjimi državami članicami EU, tudi v okviru programov za čezmejno in mednarodno sodelovanje 2014–2020 in strategije EU za Podonavje; pozdravlja zamisel o začetku pogajanj za podpis pogodbe o dobrih odnosih s sosedi in upa, da bo to pomenilo pozitivnejši razvoj za regijo; pozdravlja srečanje bolgarskega, romunskega in srbskega predsednika vlade o sodelovanju na področju energetike in prometne infrastrukture;

25.  spodbuja Srbijo, naj v duhu sprave in dobrih sosedskih odnosov še naprej sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo; poudarja pomen celovite nacionalne strategije za notranjo obravnavo vojnih zločinov; poziva oblasti, naj si še naprej prizadevajo za rešitev vprašanja o usodi pogrešanih oseb in za pripravo sheme odškodnin za žrtve in njihove družine, saj je to pomemben prvi pogoj za spravo, družinam žrtev pa naj zagotovijo pravico, da se seznanijo z usodo pogrešanih družinskih članov; poudarja, da bi bilo treba zakon o civilnih žrtvah sprejeti brez nepotrebnih zamud, upoštevaje dejstvo, da veljavna zakonodaja ne priznava več skupin žrtev vojnih hudodelstev; ugotavlja, da se še vedno pojavljajo polemike, zlasti zaradi različne razlage nedavne zgodovine; ponovno izraža podporo pobudi REKOM, regionalni komisiji za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih grobih kršitvah človekovih pravic, ki so bili storjeni v nekdanji Jugoslaviji;

26.  pozdravlja objavo osnutka nacionalne strategije za vojna hudodelstva, v katerem so opredeljeni načrti za kazenski pregon zaradi kaznivih dejanj, storjenih v 90. letih prejšnjega stoletja na ozemlju nekdanje Jugoslavije; poudarja, da je treba okrepiti in depolitizirati srbske institucije, ki se ukvarjajo z vojnimi hudodelstvi; poziva Srbijo, naj ustanovi učinkovit sistem za zaščito prič in žrtev ter žrtvam in njihovim družinam zagotovi pravico do odškodnine; poziva k izboljšanju regionalnega sodelovanja na področju vojnih hudodelstev; Srbijo ponovno poziva, naj skupaj s Komisijo in sosednjimi državami v duhu sprave in dobrih sosedskih odnosov ponovno pregleda svojo zakonodajo o pristojnosti v sodnih postopkih zaradi vojnih hudodelstev;

27.  pozdravlja neprekinjeno sodelovanje Srbije pri normalizaciji odnosov s Kosovom ter sklenitev bistvenih sporazumov 25. avgusta 2015, in sicer o ustanovitvi združenja/skupnosti občin z večinskim srbskim prebivalstvom na Kosovu, o energetiki, o telekomunikacijah in o mostu v Mitrovici; poziva Srbijo, naj hitro začne izvajati svoj del teh sporazumov ter naj tvorno sodeluje s Kosovom pri oblikovanju in izvajanju prihodnjih sporazumov; ugotavlja, da je bil napredek dosežen na področjih, kot so policija, civilna zaščita, zavarovanje vozil, carine, mehanizmi povezovanja in kataster; ponavlja, da je treba napredek pri dialogu ocenjevati glede na izvajanje na terenu; poziva Srbijo in Kosovo, naj se vzdržita negativne retorike in začneta v dobri veri in pravočasno v celoti izvajati vse že sklenjene sporazume ter odločno nadaljujeta normalizacijo odnosov; poziva, naj si obe vladi in institucije EU nenehno prizadevajo, da bi sporočile in pojasnile določbe doseženih sporazumov, s čimer bi zbližali albanske in srbske etnične skupnosti na Kosovu; izreka pohvalo prizadevanjem poslovne skupnosti pod vodstvom gospodarskih zbornic, da bi prispevali k normalizaciji odnosov, in sicer z dialogom med gospodarskima zbornicama Srbije in Kosova, da bi odpravili ovire za sklepanje poslov med stranema in olajšali stike in sodelovanje med podjetji; poziva Evropsko komisijo, naj podpre nadaljevanje in razvoj teh dejavnosti v prihodnje; spodbuja Srbijo in Kosovo, naj opredelita nove teme dialoga, da bi izboljšali življenje prebivalcev in v celoti normalizirali odnose; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj oceni, kako strani izpolnjujeta svoje dolžnosti; poziva Srbijo, naj ravna v duhu dobrososedskih odnosov, in upa, da dejstvo, da Kosovo ni uspelo pridobiti članstva v Unescu, ne bo oviralo dialoga in njegovega nadaljnjega vključevanja v regionalne in mednarodne organizacije ter da se bodo nadaljevali sodelovanje in prizadevanja za zaščito kulturne dediščine; poziva Beograd in Prištino, naj ohranita dobre sosedske odnose; je zadovoljen, da sta srbski in kosovski predsednik vlade, Vučić in Mustafa, 27. januarja 2016 ponovno začela pogovore; je seznanjen, da sta se pogovarjala tudi o vzajemnem priznavanju univerzitetnih diplom in poklicnih spričeval ter o izboljšanju cestnih in železniških povezav; poudarja, da bo napredek na terenu koristil vsej regiji;

28.  upoštevaje berlinski proces podpira oblikovanje foruma civilne družbe Zahodnega Balkana, kjer bodo lahko predstavniki civilne družbe iz te regije izmenjavali zamisli, izražali svoje pomisleke in skrbi ter oblikovali konkretna priporočila za nosilce odločanja, obenem pa poziva, naj se ta proces nadaljuje na naslednjem srečanju na vrhu v Parizu leta 2016 ter naj se za civilnodružbene organizacije iz te regije organizirajo pripravljalne delavnice;

Energetika, okolje in promet

29.  poudarja, da mora Srbija kot pogodbenica Energetske skupnosti ostati dejavna pri delu institucij te skupnosti in še naprej izvajati pravni red, da bi zgradila trajnostne in zanesljive energetske sisteme; poziva oblasti, naj začnejo uresničevati cilje, določene v strategiji razvoja za energetski sektor, saj doslej ni bilo večjih naložb v sektor obnovljive energije; spodbuja Srbijo, naj na trgu s plinom razvije konkurenco in sprejme ukrepe za boljše usklajevanje s pravnim redom na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, ter jo poziva, naj bolj spodbuja zeleno energijo; poziva Komisijo, naj podpre srbsko vlado pri prizadevanjih za zmanjšanje odvisnosti države od uvoza energije z izpopolnitvijo raznolikosti virov energije in za diverzifikacijo oskrbe Srbije s plinom; ugotavlja, da nedavno sprejeti sveženj instrumenta za predpristopno pomoč II za leto 2015 zlasti vključuje program v vrednosti 155 milijonov EUR za pomoč pri financiranju glavnih regionalnih infrastrukturnih projektov v energetskem in prometnem sektorju na Zahodnem Balkanu; spodbuja Srbijo, na zagotovi skladnost s povprečnimi zavezami EU glede podnebnih sprememb ter dogovor, dosežen na 21. zasedanju konference pogodbenic v Parizu;

30.  poziva srbsko vlado, naj, upoštevajoč pomembnost evropskega združenja za teritorialno sodelovanje za nadaljnji razvoj čezmejnega sodelovanja med državami članicami EU in njihovimi sosedami, zagotovi potrebno pravno podlago, ki bo omogočala sodelovanje Srbije v tem združenju;

31.  izraža zaskrbljenost zaradi slabega izvajanja zakonodaje o odpadkih ter poziva srbske oblasti, naj okrepijo prizadevanja za zaprtje in očiščenje divjih odlagališč, ter naj pripravijo verodostojno politiko za zmanjšanje odpadkov v skladu z okvirno direktivo o odpadkih;

32.  pozdravlja načrt za obnovo, nadgradnjo in posodobitev delov železniškega omrežja ter spodbuja srbske oblasti, naj še naprej izboljšujejo javni prevoz v sodelovanju s sosednjimi državami;

o
o   o

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Srbije.

(1) UL L 80, 19.3.2008, str. 46. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0065. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0095.