Evropski parlament,

–  ob upoštevanju začetka pogajanj za prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in Tunizijo dne 13. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji in členov  3, 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju izjav komisarke Cecilie Malmström z dne 13. oktobra 2015 v Tunisu ob začetku pogajanj za celovit in poglobljen prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in Tunizijo,

–  ob upoštevanju odločitve, sprejete 9. oktobra 2015, da se Nobelova nagrada za mir za leto 2015 podeli tunizijski četverici, ki predstavlja tunizijsko civilno družbo, za nacionalni dialog,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta Evropske unije o Tuniziji z dne 20. julija 2015(1),

–  ob upoštevanju Priporočila št. 1/2015 pridružitvenega sveta EU/Tunizija z dne 17. marca 2015 o izvajanju akcijskega načrta EU-Tunizija (2013–2017), ki v okviru evropske sosedske politike uveljavlja privilegirano partnerstvo(2),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 534/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Tuniziji(3) in dejstva, da je bil prvi obrok dan Tuniziji na voljo 26. aprila 2015,

–  ob upoštevanju presoje vplivov trgovine na trajnostni razvoj, ki jo je opravilo podjetje Ecorys, katere zaključki podpirajo pogajanja o celovitem in poglobljenem sporazumu o prosti trgovini med EU in Tunizijo(4);

–  ob upoštevanju presoje vpliva na trajnostni razvoj, izvedene v zvezi z evro-sredozemskim območjem proste trgovine, končnega poročila o projektu presoje vpliva na trajnostni razvoj za omenjeno območje in posvetovalnega projekta, ki so ga septembra 2007 opravili v Impact Assessment Research Centre (Raziskovalni center za presojo vpliva) Inštituta za razvojno politiko in upravljanje Univerze v Manchestru(5),

–  ob upoštevanju evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Tunizijo na drugi strani(6),

–  ob upoštevanju skupnih sporočil Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 18. novembra 2015 z naslovom "Pregled sosedske politike",

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Uniji za Sredozemlje in državah južnega sosedstva, zlasti svoje resolucije z dne 10. maja 2012 o trgovini z naslovom Trgovina za spremembe: trgovinska in naložbena strategija EU za južno Sredozemlje po arabski pomladi(7),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za mednarodno trgovino,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker imata EU in Tunizija že dolgo tesne odnose in ker je Evropska unija najpomembnejša trgovinska partnerica Tunizije, Tunizija pa je med partnerji Unije na 34. mestu;

B.  ker sta partnerici prvi sporazum o trgovinskem sodelovanju podpisali leta 1969 in ker je Tunizija leta 1995 kot prva država južnega Sredozemlja podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko unijo;

C.  ker sta Evropska unija in Tunizija 13. oktobra 2015 začeli pogajanja o ambicioznem sporazumu o prosti trgovini na podlagi pooblastila, ki so ga države članice Unije soglasno sprejele 14. decembra 2011, in ker je prvi krog pogajanj potekal med 19. in 22. oktobrom 2015;

D.  ker so uvodni razgovori med Evropsko unijo in Tunizijo o celovitem in poglobljenem sporazumu o prosti trgovini trajali štiri leta in ker je Tunizija ustanovila nacionalno komisijo za določitev svojih prednostnih nalog;

E.  ker je poglobitev evro-tunizijskih trgovinskih odnosov s sklenitvijo ambicioznega sporazuma o partnerstvu na področju trgovine priložnost za rast in zbliževanje gospodarstev Tunizije in Evropske unije; ker mora to partnerstvo prispevati k politični in demokratični stabilizaciji Tunizije;

F.  ker je trgovinsko partnerstvo del širšega okvira odnosov med Evropsko unijo in Tunizijo, ki jih ureja sredozemski pridružitveni sporazum iz leta 1995, ki določa vzpostavitev prostotrgovinskega območja ter uvaja določbe o kmetijstvu in storitvah; ker je pridružitveni svet EU-Tunizija 17. marca 2015 sprejel nov akcijski načrt, ki uveljavlja privilegirano partnerstvo, katerega namen je doseči visoko stopnjo gospodarskega povezovanja; ker je treba v okviru pregleda evropske sosedske politike spodbujati skupne vrednote in interese Unije in Tunizije, solidaren družbeno-ekonomski razvoj in ustvarjanje delovnih mest za mlade ter doseči gospodarsko stabilizacijo;

G.  ker je Tunizija, ki je bila zibelka dogodkov, znanih pod imenom „arabska pomlad“, edina država na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, kjer poteka proces demokratične in politične tranzicije, zaradi česar je lahko vzor za celotno regijo;

H.  ker sta politična stabilnost in gospodarski razvoj tesno povezana in ker mora biti cilj tega trgovinskega sporazuma ponuditi resnične obete tunizijskemu in evropskemu gospodarstvu;

I.  ker mora Evropska unija vzporedno s temi pogajanji nadaljevati in okrepiti pomoč Tuniziji ter ji med trajanjem pogajanj in ob uveljavitvi določb sporazuma zagotavljati primerno in ustrezno finančno in tehnično podporo, kar lahko stori le z oblikovanjem resničnega partnerstva, ki bo omogočalo spoštovanje interesov prebivalcev z obeh strani Sredozemlja;

J.  ker je v interesu Tunizije in Evropske unije, da spodbujata in krepita proces regionalnega povezovanja jug–jug med Tunizijo in sosednjimi državami, zlasti s sporazumom iz Agadirja; ker morajo evro-tunizijska pogajanja o prosti trgovini ta prizadevanja dopolniti;

K.  ker je tunizijska demokratična tranzicija še vedno lahko vzor za druge države v regiji; ker je 26. januarja 2014 nacionalna ustavodajna skupščina sprejela novo tunizijsko ustavo; ker ta zgledno ureja varstvo pravic in svoboščin; ker je bil Bedži Kaid Esebsi 21. decembra 2014 na svobodnih, pluralnih in preglednih volitvah izvoljen za predsednika Republike Tunizije;

L.  ker je imela tunizijska civilna družba zaradi dinamičnosti in izobraženosti bistveno vlogo pri prehodu države v demokracijo; ker mora ostati tesno povezana s procesom političnih posvetovanj, tudi s potekajočimi pogajanji;

M.  ker je podelitev Nobelove nagrade za mir tunizijski četverici za nacionalni dialog priznanje prizadevanjem za utrditev demokracije, pa tudi spodbuda za nadaljevanje začrtane poti; ker je nujno treba skleniti vzoren sporazum ter s tem pomiriti strahove civilne družbe;

Pregled gospodarskih, političnih in socialnih razmer v Tuniziji

1.  odločno obsoja teroristične napade, ki so bili izvedeni v zadnjih mesecih v Tuniziji in so povzročili številne žrtve; meni, da se Tunizija sooča z visoko stopnjo teroristične ogroženosti in opominja, da so bili z napadom na avtobus predsedniške varnostne službe 24. novembra 2015, terorističnimi napadi 26. junija 2015 v Susu in napadom na muzej Bardo 18. marca 2015 močno zmanjšani turistični obeti za poletje 2015, turizem in z njim povezani sektorji pa zagotavljajo 15 % BNP te države; izraža popolno solidarnost s Tunizijo in ponovno potrjuje svojo podporo tunizijskim organom v njihovem boju proti terorizmu, ob spoštovanju človekovih pravic in pravne države;

2.  ugotavlja, da je tunizijsko gospodarstvo v velikih težavah, da je bila stopnja rasti BDP leta 2014 2,3 %, da je stopnja brezposelnosti med aktivnim prebivalstvom za leto 2015 15 % ter da 28,6 % visokošolskih diplomantov nima zaposlitve in da brezposelnost med mladimi Tunizijci raste;

3.  je seznanjen z očitnim demografskim in gospodarskim neravnovesjem med Evropsko unijo in Tunizijo, ki opravičuje asimetrično in postopno strategijo v pogajanjih;

4.  želi spomniti, da je za Tunizijo značilna velika neenakost med glavnim mestom Tunisom in ostalimi regijami v državi, velike razvojne vrzeli pa obstajajo tudi med obalnim pasom in notranjostjo države, zlasti kar zadeva stopnjo brezposelnosti ter dostop do zdravstvenega varstva in izobraževanja, te vrzeli pa bi se lahko zaradi podnebnih sprememb še povečale;

5.  opozarja, da so na tunizijskem trgu dela prisotne neenakosti med različnimi sektorji, ki so zajeti v trgovinskem sporazumu, in da bi te neenakosti, če ne bodo odpravljene, lahko privedle do presežka delovne sile v kmetijskem sektorju in izginjanja drugih sektorjev, ki so pomembni zaradi gospodarske raznolikosti v državi, na primer predelovalna in rudarska industrija;

6.  ugotavlja, da je proces demokratične tranzicije v Tuniziji najbolj uspešen v regiji in da je država izbrala edinstven model politike in gospodarskega razvoja med državami južne obale Sredozemlja, zato poziva Komisijo, naj to pri pogajanjih v celoti upošteva; meni, da mora Unija sprejeti vse možne ukrepe, da podpre Tunizijo pri njenem demokratičnem prehodu v stabilno in pluralno družbo;

7.  ugotavlja, da Tunizija trpi zaradi zelo nestabilnega regionalnega okolja, zlasti zaradi konflikta v Libiji in ponavljajočega se nasilja v Alžiriji, dveh sosednjih državah;

8.  ugotavlja, da je Tunizija sprejela več kot 1,8 milijona libijskih beguncev, kar predstavlja 16 % vsega tunizijskega prebivalstva;

Pogoji za uspešen sporazum o trgovini med Evropsko unijo in Tunizijo

9.  pozdravlja, da so se jeseni 2015 začela pogajanja za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Tunizijo na podlagi pooblastila, ki ga je Svet sprejel po arabski pomladi leta 2011; ugotavlja, da je Tunizija od leta 2011 svojo demokratično tranzicijo utrdila z razglasitvijo nove ustave 26. januarja 2014 in izvedbo parlamentarnih in predsedniških volitev 26. oktobra oziroma 23. novembra 2014;

10.  meni, da ima ta sporazum več kot zgolj trgovinsko razsežnost in da mora biti njegov cilj vsekakor tudi prispevati k stabilnosti Tunizije, okrepitvi njene demokracije in oživitvi njenega gospodarstva, pri čemer mora pozitivno vplivati tako na potrošniške cene, zaposlenost, plače kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev in zmanjševanje neenakosti; poziva, naj sporazum še pred sprejetjem ponudi odgovor na vse te izzive;

11.  poziva pogajalce, naj sklenejo postopen in asimetričen sporazum, pri čemer naj upoštevajo velike gospodarske neenakosti med obema stranema ter pokažejo prožnost, odzivnost, inovativnost, preglednost in sposobnost prilagajanja; spomnijo naj se, da mora sporazum prinesti koristi gospodarstvu in družbi obeh strani, Tunizije in Evropske unije, pri čemer je seveda treba spoštovati posebnosti, občutljiva vprašanja, kulturo in lokalne družbeno-ekonomske danosti, ne da bi preprečevali, da bi Tunizija še naprej trgovala znotraj regije z državami v regiji;

12.  pozdravlja, da je tunizijska vlada predstavila petletni načrt reform gospodarstva za obdobje 2015–2020, s katerimi namerava zmanjšati stopnjo brezposelnosti in regionalne neenakosti v državi ter doseči večjo raznolikost gospodarstva; meni, da bi moral biti sporazum o prosti trgovini skladen s cilji tega načrta;

13.  želi spomniti, da gre za prva tako obsežna trgovinska pogajanja za Tunizijo, zato je pomembno, da se bodo tunizijski gospodarski sektorji odpirali postopno in asimetrično, in da bodo predvidena prehodna obdobja za občutljive sektorje, tudi z izključitvijo nekaterih izdelkov, ki jih strani štejeta za občutljive, iz pogajanj;

14.  meni, da je bistvenega pomena, da Unija dodeli Tuniziji izdatno finančno in tehnično pomoč ter pomoč pri trgovinskih pogajanjih, da bo ta država lahko pravilno izvajala različne določbe prostotrgovinskega sporazuma; poziva, da je treba finančno pomoč dodeliti pregledno, da bodo dejansko imeli koristi od nje tisti, ki jim je namenjena;

15.  pozdravlja podporo Evropske investicijske banke številnim projektom v Tuniziji; poudarja, da ta podpora prispeva h gospodarski raznolikosti Tunizije, pa tudi k ustvarjanju delovnih mest, zlasti za mlade;

16.  pozdravlja dejstvo, da je med državami južnega Sredozemlja Tunizija ena od prednostnih držav za sosedsko politiko Evropske unije ter da ji je Unija v obliki makrofinančne pomoči namenila posojilo v višini 300 milijonov EUR za izvedbo gospodarskih reform;

17.  vseeno poziva Evropsko unijo, pa tudi njene države članice, Evropsko investicijsko banko ter Evropsko banko za obnovo in razvoj, naj tudi v prihodnje stojijo ob strani Tuniziji in razširijo svoje programe pomoči in podpore, tudi z uvedbo izrednih avtonomnih trgovinskih ukrepov, s čimer bi pomagali utrditi demokratični proces v Tuniziji; pozdravlja „partnerstva za preobrazbo Tunizije“, ki so jih vzpostavile nekatere države članice; poziva Evropsko unijo, naj v Tuniziji nadaljuje svoj program zmanjševanja regionalnih neenakosti na področju dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe;

18.  poziva Evropsko unijo, naj upošteva posebni položaj Tunizije v teh pogajanjih, zlasti glede krhke demokratične tranzicije in razkoraka v razvoju med Unijo in Tunizijo, pri čemer naj ne pozabi, da so najboljše rešitve tiste, ki koristijo obema stranema;

19.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pogajanja čim prej prinesla konkretne koristi evropskemu in tunizijskemu gospodarstvu v najpomembnejših sektorjih ter vsem deležnikom, zlasti malim, srednjim in mikro podjetjem;

20.  poudarja, da mora ta sporazum prispevati k razvoju in diverzifikaciji tunizijskega gospodarstva, ki pretežno temelji na kmetijstvu, ter zmanjšanju regionalnih razlik in da mora dejansko koristiti vsem tunizijskim in evropskim prebivalcem;

21.  pozdravlja, da je Tunizija začela izvajati pomembne družbene in gospodarske reforme; vztraja, da se te morajo nadaljevati, tudi med pogajanji, da bi imela ta država od sporazuma kar največje koristi;

22.  meni, da mora sporazum poglobiti gospodarsko sodelovanje med Evropsko unijo in Tunizijo, ki je zaradi odprave carin na industrijske izdelke v skladu s pridružitvenim sporazumom že precej napredovalo; zato predlaga, da bi ga preimenovali v gospodarsko partnerstvo med Evropsko unijo in Tunizijo;

23.  odločno spodbuja Komisijo in tunizijsko vlado, naj vzpostavita jasen in natančen proces vključevanja tunizijske in evropske civilne družbe v vse faze pogajanja ter naj bodita inovativna; ob tem je zadovoljen z vlogo, ki jo je imela tunizijska civilna družba v prvem krogu pogajanj, in poziva, naj posvetovanja potekajo odprto in pregledno ter ob večjem upoštevanju raznolikosti tunizijske civilne družbe in primerov dobre prakse, ki so bili vzpostavljeni v okviru podobnih pogajanj;

24.  v zvezi s tem pozdravlja, da je ministrstvo za trgovino in obrt oblikovalo spletno mesto za obveščanje javnosti o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini ter da nameravajo pogajalci končno besedilo objaviti v treh jezikih; meni, da bi lahko pri pogajanjih prek odbora za nadzor nad analizami učinka sodelovala tudi tunizijska civilna družba;

25.  poziva Svet, naj objavi pogajalski mandat, ki so ga države članice soglasno sprejele 14. decembra 2011;

26.  želi, da bi se pri pogajanjih med tunizijskimi in evropskimi poslanci vzpostavil redni dialog; pri tem pozdravlja ustanovitev skupnega parlamentarnega odbora EU-Tunizija, ki bo evropskim in tunizijskim poslancem omogočil, da se bodo redno sestajali in dejansko spremljali pogajanja za prostotrgovinski sporazum;

27.  želi, da bi ta dialog omogočil boljšo oceno pričakovanj in pomislekov obeh strani, s tem pa tudi boljše pogoje sporazuma;

28.  želi spomniti, da Unija za Sredozemlje podpira razvoj konkretnih projektov v regiji in lahko med pogajanji za sporazum zagotovi strokovno pomoč;

29.  poziva, naj obe strani, tudi Evropski parlament s sodelovanjem tunizijskih strokovnjakov, izvedeta dosledne in pregledne ocene učinka in sektorske ocene o posledicah sporazuma za različna področja, zlasti storitve, javna naročila, konkurenčnost malih in srednjih podjetij, kmetijstvo, okolje ali druge prednostne sektorje; ugotavlja, da Tunizija želi že takoj na začetku vključiti tunizijske strokovnjake in tako v sami državi zagotoviti, da bi bili podatki v oceni učinka verodostojni;

30.  poziva, naj te ocene učinka in sektorske ocene financira Evropska unija, še prej pa naj se v skladu z zahtevami več organizacij tunizijske civilne družbe, če je le mogoče, izvede naknadna ocena socialno-ekonomskih učinkov pridružitvenega sporazuma iz leta 1995;

31.  poziva Komisijo, naj čim hitreje opredeli, ali je sporazum mešan ali ekskluziven, in naj od začetka razprave vanjo vključi nacionalne parlamente držav članic;

32.  poudarja, da je treba pri pogajanjih upoštevati okoljske razmere v sredozemskih državah, zlasti pomanjkanje vode, ki otežujejo kmetovanje, in spodbujati gospodarski model, ki je okoljsko trajnosten in zagotavlja trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri;

33.  poudarja, da so trgovinska pogajanja s Tunizijo del širšega okvira evro-sredozemskih trgovinskih odnosov; vztraja, da je treba čim prej organizirati deseto ministrsko konferenco Unije za Sredozemlje o trgovini, ki je bila leta 2013 odložena za nedoločen čas, da bi preučili trgovinske izzive v tej regiji in določili prednostne naloge v prihodnjih letih;

Sektorski pristop k pogajanjem

34.  poziva, naj bo v sporazumu ustrezen poudarek na sektorju storitev, ki ima v tunizijskem gospodarstvu velik potencial rasti in bi moral pritegniti strateške naložbe; glede na to, da gre za prva tako obsežna trgovinska pogajanja v Tuniziji, meni, da bi morali v poglavju o storitvah izrecno navesti, v katerih sektorjih želijo strani sprejeti zaveze glede dostopa do trga in nacionalne obravnave;

35.  želi opomniti, da je javni sektor za Tunizijo zelo pomemben in da zaposluje večino tunizijske kvalificirane delovne sile;

36.  opozarja, da ima Tunizija številna zelo dinamična visokotehnološka zagonska, mikro, mala in srednja podjetja, in poziva, naj sporazum podpre njihove zmožnosti za razvoj in internacionalizacijo; je seznanjen z zahtevo Tunizijcev, da se v sporazum vključijo ambiciozne in uravnotežene določbe o spletni trgovini;

37.  poziva obe strani, naj spodbujata zaposlovanje, tudi s skupnimi pobudami, saj je to bistveni pogoj za oživitev gospodarske rasti in politično stabilnost v Tuniziji;

38.  meni, da mora sporazum koristiti malim proizvajalcem in malim podjetnikom v Tuniziji, ki so nepogrešljivi za gospodarsko strukturo te države; spodbuja vzpostavitev rednega dialoga med podjetniki, poslovnimi organizacijami in organizacijami za usposabljanje, ki bo zlasti omogočil spodbujanje dobre prakse in boljše razumevanje njihovih težav in pričakovanj;

39.  meni, da je treba pri pogajanjih o poglavju, ki se nanaša na konkurenco, delovati previdno, postopno in prožno, saj je treba upoštevati strateški značaj državne pomoči za razvoj tunizijskega gospodarstva;

40.  poudarja, da je treba ustanoviti dvostranske trgovinske zbornice, ki bodo predstavljale stalne forume, v okviru katerih bodo lahko različni deležniki ustvarjali partnerstva in razvijali svoje gospodarske in trgovinske dejavnosti;

41.  poziva Komisijo, naj olajša izdajo vizumov za kratkoročno bivanje za opravljanje storitev vrste „Move IV“, pri katerih morajo osebe potovati za omejeno obdobje v skladu z natančno določenimi pogoji v pogodbah in nacionalni zakonodaji; poudarja, da v sporazumu ne sme biti ničesar, kar bi Evropski uniji in državam članicam preprečevalo, da bi izvajale ukrepe za ureditev vstopa fizičnih oseb na njihovo ozemlje ali njihovo začasno bivanje, vključno z ukrepi za zagotavljanje urejenega gibanja fizičnih oseb zunaj njihovih meja, na primer določitvijo pogojev za vstop;

42.  želi, da bi ta sporazum prispeval k temu, da bi v Tuniziji trajno vzpostavili ugodne in spodbudne pogoje za dolgoročne naložbe v poglavitnih gospodarskih in dinamičnih sektorjih z močno dodano vrednostjo, kot so turizem, energija, vključno z obnovljivimi viri energije, visokotehnološke storitve, digitalno gospodarstvo in izmenjava podatkov; poziva Komisijo, naj vključi poglavje o naložbah, da bi olajšala neposredne tuje naložbe med Evropsko unijo in Tunizijo, ter pospeši vzpostavitev evro-sredozemskega mehanizma za spodbujanje naložb in trgovine, ki bo omogočil zbiranje ustreznih informacij in podatkov, okrepil trgovinska partnerstva in koristil zlasti Tuniziji;

43.  meni, da bi moral sporazum vsebovati določbe o javnih naročilih, pri čemer bi se bilo treba previdno pogajati o stopnji odprtosti evropskega in tunizijskega trga ter upoštevati strukturo in posebne gospodarske razmere v Tuniziji;

44.  meni, da lahko Evropska unija in Tunizija veliko pridobita z boljšim vzajemnim dostopom do njunih kmetijskih trgov in da mora sporazum prispevati k znižanju carin, odpravi necarinskih ovir in boljšim izvoznim postopkom;

45.  ugotavlja, da se je Tunizija osredotočila na razvoj ekološkega kmetijstva in da mora sporazum tunizijskim proizvodom iz tovrstnega kmetijstva omogočiti dostop do novih trgov;

46.  želi, da pogajanja nobeni strani ne bi povzročila škode v gospodarstvu; poziva Evropsko unijo in Tunizijo, naj upoštevata, da na obeh straneh Sredozemskega morja obstaja več občutljivih kmetijskih sektorjev, za katera bo treba med pogajanji sestaviti popolne sezname s prehodnimi obdobji in ustreznimi kvotami, po potrebi pa jih tudi izključiti iz pogajanj;

47.  spodbuja Komisijo, naj v pogajanjih zahteva visoke standarde in kakovost na sanitarnem in fitosanitarnem področju, rešitev veterinarskih problemov ter problemov pri nadzoru mesa, sadja in zelenjave v Tuniziji; poziva Komisijo, naj predvidi posebne določbe za tehnično pomoč, ki bodo tunizijskim proizvajalcem pomagale spoštovati strožje sanitarne in fitosanitarne standarde Evropske unije;

48.  meni, da mora sporazum prispevati k opredelitvi številnih standardov na področju trajnostnega razvoja, zlasti socialnih;

49.  pričakuje, do bodo tunizijska vlada in evropske institucije oblikovale ustrezne določbe, ki bodo jasno opredeljevale izvor, poreklo in sledljivost tunizijskih proizvodov ter proizvajalcem, posrednikom in potrošnikom zagotavljale večjo preglednost;

50.  želi, da bi sporazum vseboval ambiciozno poglavje o sektorskem uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ki bo zajemalo priznavanje in okrepljeno zaščito geografskih označb ter Evropski uniji in Tuniziji zagotavljalo polno priznavanje geografskih označb, sledljivost proizvodov in zaščito strokovnega znanja proizvajalcev;

51.  poziva Komisijo, naj razširi zaščito geografskih označb na nekmetijske proizvode, zlasti za ta sporazum, saj jo Tunizija že priznava;

52.  želi, da bi sporazum tunizijski industriji omogočil posodobitev in okrepitev strokovnega znanja, da bi pokrivala širše dele oskrbovalne verige z izdelki in si torej prizadevala za višjo raven usposobljenosti in lokalno zaposlovala bolje kvalificirane osebe;

53.  poziva Komisijo, naj v sporazum vključi ambiciozno poglavje o energiji in surovinah, ki bo omogočilo okrepljene raziskave in sodelovanje v sektorjih proizvodnje plina, električne, vetrne in sončne energije ter drugih obnovljivih virov energije;

54.  želi, da bi s tem sporazumom okrepilo sodelovanje med univerzami, raziskovalnimi centri in ustanovami za usposabljanje v Evropi in Tuniziji na področju raziskav, inovacij, razvoja novih tehnologij ter, splošneje, kulture in izobraževanja in da bi te pobude prispevale tudi k podpori tunizijskega trga dela;

55.  pozdravlja, da je bila Tunizija vključena v evropski raziskovalni program Obzorje 2020, in poziva Komisijo in tunizijsko vlado, naj v sporazum vključita ambiciozno poglavje o trajnostnem razvoju, ki bo v skladu z določbami konvencij Mednarodne organizacije dela in okoljskih standardov, ki so določeni v večstranskih sporazumih na tem področju, spodbujal visoke socialne in delovne standarde;

56.  želi spomniti, da je Tunizija ratificirala vse konvencije Mednarodne organizacije dela, vendar mora po mnenju nekega neodvisnega nadzornega organa okrepiti prizadevanja za spodbujanje visokih delovnih standardov; želi, da bi poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini Tuniziji pomagal pri oblikovanju socialnih in delovnih standardov, ki bodo zagotavljali večjo zaščito, zlasti glede spoštovanja sindikalnih pravic; pričakuje, da bo ta sporazum v tunizijskem kontekstu demokratične tranzicije in terorističnih groženj spodbujal, da se bodo okrepile pravna država in temeljne svoboščine, zlasti svoboda združevanja, izražanja in obveščanja;

57.  poziva Komisijo, naj v besedilo sporazuma vključi klavzulo o človekovih pravicah, v skladu s katero bo lahko Evropska unija enostransko prekinila njegovo izvajanje, če bo ena od pogodbenic kršila te pravice;

58.  poziva obe strani, naj razmislita o uvedbi klavzule o dobrem davčnem upravljanju, pri čemer naj upoštevata delo platforme Evropske komisije za dobro davčno upravljanje, da bi preprečili dvojno neobdavčevanje;

59.  pozdravlja skupni interes za poglobitev partnerstva za mobilnost, vzpostavljenega 3. marca 2014, in želi, da bi bila sklenjena sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu;

60.  v primeru dejanske ali morebitne škode, ki bi bila povzročena enemu ali več trgovinskim sektorjem, zajetim v sporazumu, poziva evropske institucije, naj sprejmejo ustrezne izravnalne ukrepe;

o
o   o

61.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sklepi 11076/15 RELEX 626 Sveta Evropske unije z dne 20. julija 2015. (2) UL L 151, 18.6.2015, str. 25. (3) UL L 151, 21.5.2014, str. 9. (4) http://www.trade-sia.com/tunisia/the-study/?lang=fr. (5) http://www.sia-trade.org/emfta. (6) UL L 97, 30.3.1998, str. 2. (7) UL C 261 E, 10.9.2013, str.21.