Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Kosovom na drugi strani, v imenu Unije (10725/2/2015 – C8-0328/2015 – 2015/0094(NLE))

P8_TA(2016)0017 A8-0372/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10725/2/2015),

–  ob upoštevanju osnutka Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Kosovom na drugi strani (10728/1/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet posredoval v skladu s členom 217, točko (a)(i) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) in (8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0328/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0372/2015),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kosova.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino (2015/3032(RSP))

P8_TA(2016)0018 RC-B8-0068/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih območij proste trgovine med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino na drugi strani,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gruziji, Moldaviji in Ukrajini ter svoje nedavne resolucije z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike(1),

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva 21. in 22. maja 2015 v Rigi,

–  ob upoštevanju poročil o napredku Gruzije in Ukrajine pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima z dne 18. decembra 2015,

–  ob upoštevanju priporočil Evropskega ekonomsko-socialnega odbora glede vključevanja civilne družbe v oblikovanje politik in reformni proces,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so Gruzija, Moldavija in Ukrajina ratificirale pridružitvene sporazume, ki zaobjemajo poglobljena in celovita območja proste trgovine, in se tako odločile za tesnejše politično in gospodarsko povezovanje z Evropsko unijo ter izvedbo ambicioznih reform na številnih področjih, vključno z demokracijo, dobrim upravljanjem, pravno državo in človekovimi pravicami;

B.  ker EU priznava evropske težnje teh treh držav in poudarja dodano vrednost pridružitvenih sporazumov v njihovih procesih reform;

C.  ker dobro upravljanje, demokracija, pravna država in človekove pravice ostajajo v ospredju evropske sosedske politike in so tem vrednotam trdno zavezane zlasti te tri države, ki so podpisale pridružitvene sporazume z EU;

D.  ker je Rusija še vedno neposredno ali posredno vpletena v konflikte in notranje delitve, ki vplivajo na vse tri države pridružitve – gre za zasedena ozemlja v Abhaziji in Južni Osetiji/Chinvalski regiji v primeru Gruzije, vprašanje Pridnestrja v Moldaviji ter rusko priključitev Krima in vpletenost v konflikt v vzhodnih delih Ukrajine;

E.  ker je bilo potovanje brez vizumov med EU in Moldavijo uvedeno aprila 2014 in ker iz najnovejših poročil Komisije iz decembra 2015 izhaja, da Gruzija in Ukrajina že izpolnjujeta pogoje, določene v akcijskih načrtih o liberalizaciji vizumskega režima;

F.  ker je sodelovanje EU z državami vzhodnega partnerstva naletelo na močan odpor in agresivne odzive iz Ruske federacije, na primer povračilne ukrepe proti državam pridružitve; ker so Evropska unija in njene države članice sprejele niz sankcij in omejevalnih ukrepov proti Ruski federaciji in ruskim uradnikom;

1.  poudarja pomembnost pridružitvenih sporazumov s sestavinami poglobljenega in celovitega območja proste trgovine; pozdravlja dosedanji napredek in vztraja, da mora biti izvajanje teh pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih območij proste trgovine ter z njimi povezanih pridružitvenih načrtov prednostna naloga za EU in vse tri države partnerice; poudarja, da je Svet Evropske unije soglasno podpisal pridružitvene sporazume;

2.  pozdravlja prizadevanja Gruzije, Moldavije in Ukrajine, da na podlagi zavez iz pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega območja proste trgovine približajo nacionalno zakonodajo standardom EU; poudarja, da je uspeh teh dejanj odvisen od številnih dejavnikov, tudi stabilnega političnega okolja, strateškega razmišljanja, konkretnih načrtov za reforme ter finančne in tehnične mednarodne podpore;

3.  v zvezi s tem podpira predano in večplastno finančno in tehnično podporo EU in drugih finančnih institucij Ukrajini in Gruziji, vendar poudarja, da je finančna podpora EU vsem njenim partnericam pogojena s konkretnimi reformnimi ukrepi; poudarja, da bi morala imeti Komisija odločilno vlogo pri omogočanju izvajanja pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih območij proste trgovine in spremljanju ter tehnični in finančni podpori ustreznim organom;

4.  opozarja, da je treba razpoložljiva sredstva dobro porabiti in da zgolj ta sredstva niso dovolj za stabilizacijo gospodarstva, prav tako pa ne bo mogoče doseči trajnega uspeha brez nadaljnjih prizadevanj partneric za oblikovanje in izvajanje strukturnih reform, povečanje domačega povpraševanja in socialno kohezijo;

5.  je prepričan, da je parlamentarni nadzor eden od temeljnih pogojev za demokratično podporo politik EU; zato poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu pravočasno omogoči reden in podroben nadzor izvajanja pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih območij proste trgovine; poziva, naj se omogoči nov zagon parlamentarni skupščini Euronest ter se okrepijo njene dejavnosti, da se bo lahko učinkovito soočala z novimi izzivi; poziva k izmenjavi najboljše prakse in sklenitvi memoranduma o soglasju, ki bo temeljil na modelu podobnega dokumenta, ki je bil podpisan z ukrajinskim parlamentom, in bo služil kot zgled za parlamentarno sodelovanje;

6.  poudarja, da je treba v skladu z določbami pridružitvenih načrtov in ustreznimi konvencijami Mednarodne organizacije dela razviti socialni vidik tega partnerstva; poziva vse strani, naj spoštujejo svoje zaveze o temeljnih delovnih in okoljskih standardih;

7.  poudarja svojo neomajno podporo ozemeljski celovitosti vseh treh držav; poziva Rusko federacijo, naj konča svojo okupacijo Krima in nemudoma prekine neposredno ali posredno vpletenost v še vedno trajajočem konfliktu v Ukrajini, pa tudi v zamrznjenih konfliktih v Gruziji in Moldaviji; pozdravlja sklep Sveta z dne 21. decembra 2015 o podaljšanju gospodarskih ukrepov proti Ruski federaciji, po tem ko Rusija ni izpolnila sporazumov iz Minska;

8.  poudarja, da so se države pridružitve svobodno odločile za bolj poglobljeno sodelovanje z Evropsko unijo in da je treba njihovo odločitev popolnoma spoštovati, tretje strani pa nanje ne smejo pritiskati; v zvezi s tem obsoja dejanja Rusije, da bi spodkopala in onemogočila proevropsko smer treh držav pridružitve, in poziva k okrepitvi prizadevanj za spopadanje z dezinformiranjem in k izboljšanju strateškega obveščanja o politikah in dejavnostih EU v vzhodnem sosedstvu, skupaj z dejavnostmi projektne skupine EU East StratCom;

9.  z navdušenjem pozdravlja najnovejša poročila Komisije z dne 18. decembra 2015 o napredku Gruzije in Ukrajine pri izvajanju akcijskih načrtov za liberalizacijo vizumskega režima; pričakuje, da bodo Svet in države članice brez odlašanja obema državama odobrili režim potovanja brez vizumov; pozdravlja dobro izvajanje brezvizumskega režima v Moldaviji, vzpostavljenega aprila 2014, ki je dober zgled za vso regijo;

10.  poudarja dejstvo, da je glavni cilj poglobljenih in celovitih območij proste trgovine na mikroravni ta, da se z zagotovitvijo stabilnosti, ustvarjanjem priložnosti za mala in srednja podjetja ter ustvarjanjem delovnih mest konkretno in trajno izboljšajo življenjski pogoji navadnih državljanov; poudarja dejstvo, da bi lahko izvajanje poglobljenih in celovitih območij proste trgovine v kombinaciji s težkimi gospodarskimi razmerami vplivalo na ukrajinsko gospodarstvo in trg dela ter povzročilo družbene posledice, ki jih ne bi smeli zanemariti; poudarja, da je vzpostavitev dvostranskih poglobljenih in celovitih območij proste trgovine z Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo ključno orodje za sodobno, pregledno in predvidljivo trgovino, približevanje predpisov in postopno gospodarsko vključevanje držav partneric na notranji trg EU, kot tudi za tuje neposredne naložbe, ki bodo prispevale k ustvarjanju delovnih mest in dolgoročni rasti, končni cilj pa je vzpostavitev širšega gospodarskega območja, ki bo temeljilo na pravilih Svetovne trgovinske organizacije in spoštovanju suverenega odločanja;

11.  poudarja, da je treba odločno uresničevati program reform, zlasti na področjih pravosodja, pravne države in boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, saj je to pomemben pogoj za družbeni in gospodarski razvoj teh treh držav pridružitve;

12.  ponovno poudarja, da je treba v postopke odločanja in reform vključiti civilno družbo; poudarja, da bi lahko ustrezne platforme civilne družbe iz pridružitvenih sporazumov imele pomembno vlogo v tem procesu, zlasti v zvezi z ozaveščanjem javnosti in spremljanjem izvajanja sporazumov; opozarja, da je pomembno prebivalcem držav pridružitve razložiti koristi izvajanja pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih območij proste trgovine, morebitne napačne predstave pa prikazati v pravi luči;

13.  poudarja, da pridružitveni sporazumi/poglobljena in celovita območja proste trgovine vsebujejo določbe o sodelovanju na področju energetike, ki so pomembne za zanesljivost oskrbe in razvoj konkurenčnih, preglednih in nediskriminatornih energetskih trgov v skladu s pravili in standardi EU, pa tudi za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost; podpira namero EU, da bi v okviru energetske skupnosti okrepila celovito povezovanje energetskega trga z Moldavijo, Ukrajino in Gruzijo;

14.  pozdravlja povečanje izvoza iz Gruzije in Moldavije v EU v prvih dvanajstih mesecih izvajanja poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, in to kljub negativnim ekonomskim trendom v tej regiji, pri čemer se je uvoz iz Gruzije v EU povečal za 15 %, splošni delež izvoza Moldavije pa za 62 %, enake pozitivne trende pa pričakuje tudi v Ukrajini; poziva Komisijo, naj vsako leto podrobno poroča o izvajanju poglobljenih in celovitih območij proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, zlasti o mehanizmu za preprečevanje izogibanja za Gruzijo ter mehanizmu za preprečevanje izogibanja in zaščitni klavzuli v primeru Moldavije;

15.  poudarja, da lahko v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji za članstvo v EU zaprosijo vse evropske države, če ravnajo v skladu z načeli demokracije, spoštujejo temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter zagotavljajo pravno državo;

16.  pozdravlja sodelovanje oziroma pridružitev Gruzije, Moldavije in Ukrajine programom EU, kot so Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), Obzorje 2020, Erasmus+, Marie Sklodowska Curie in Ustvarjalna Evropa; meni, da je to sodelovanje obojestransko koristno, predvsem pa državam partnericam omogoča, da se seznanijo z delovnimi metodami in politiko EU;

17.  pozdravlja novo osredotočanje na prenovljeno evropsko sosedsko politiko in namero EU, da pospeši sodelovanje s partnericami na področju preprečevanja konfliktov, boja proti terorizmu in radikalizaciji ter reforme varnostnega sektorja; meni, da mora biti to sodelovanje precejšnje in osredotočeno na skupno ogrožanje varnosti in oblikovanje skupnih prizadevanj za trajno rešitev konfliktov, vključno z okrepljenim sodelovanjem v misijah in usposabljanju v sklopu skupne varnostne in obrambne politike ter pri ukrepih za zagotovitev neširjenja orožja za množično uničevanje in boju proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem; ponovno izraža podporo misiji EU za pomoč na meji med Ukrajino in Moldavijo (EUBAM), svetovalni misiji Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine) in nadzorni misiji EU v Gruziji (EUMM) ter prizadevanjem za miroljubno rešitev konfliktov, ki zadevajo te tri države;

Gruzija

18.  pozdravlja napredek, ki ga je Gruzija v zadnjih treh letih dosegla na vseh področjih iz štirih sklopov akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, in želi pohvaliti predanost, ki so jo v zvezi s tem pokazale gruzijske oblasti;

19.  poudarja, da so svoboda medijev, svoboda izražanja in pluralnost informacij temeljne vrednote demokratične družbe; je zaskrbljen zaradi negativnega učinka primerov, kot je televizijska postaja Rustavi 2, na pluralnost medijev; zato poziva gruzijske oblasti, naj zagotovijo pluralnost medijev, uredniško neodvisnost in pregledno lastništvo medijev, zlasti glede na bližnje parlamentarne volitve v letu 2016; podpira zamisel gruzijskih oblasti o napotitvi misije strokovnih svetovalcev na visoki ravni, sestavljene iz upokojenih sodnikov Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki bi spremljala proces v zadevi Rustavi 2;

20.  v zvezi s tem poudarja, da morajo biti sodni postopki pregledni, nepristranski in brez političnih motivov; poziva Gruzijo, naj nadaljuje in v celoti izvede reformo sodstva, vključno s krepitvijo neodvisnosti sodstva in depolitizacijo tožilstva; ostaja zaskrbljen zaradi pomanjkanja odgovornosti urada državnega tožilca in zaradi nejasnih meril za imenovanje tožilcev in preiskovalcev; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za popolno neodvisnost, učinkovitost, nepristranskost in strokovnost pravosodja, urada državnega tožilca in ministrstva za notranje zadeve, pa tudi novoustanovljene varnostne službe, vključno s parlamentarnim nadzorom dejavnosti slednjih dveh; je zaskrbljen zaradi razširjene uporabe pripora v predkazenskem postopku, zlasti za politične osebnosti in aktiviste, saj bi ga bilo treba uporabljati le izjemoma ter samo v nujnih in nedvoumnih okoliščinah;

21.  želi opomniti na izjavo Beneške komisije Sveta Evrope z dne 22. septembra 2015 o neprimernem pritisku na sodnike ustavnega sodišča v Gruziji ter gruzijsko vlado poziva, naj primerno ukrepa, vključno z ustreznimi ukrepi za zaščito članov sodišča in njihovih družin, naj v celoti razišče vse primere ustrahovanja ter naj storilce privede pred sodišče;

22.  poudarja, da je za uravnotežen in zrel politični sistem nujna politična opozicija ter da je treba vsa nasilna dejanja proti pripadnikom političnih strank nemudoma in temeljito preiskati; poziva vse politične sile v Gruziji, naj izboljšajo politično vzdušje, tako da se vzdržijo soočanja in polarizacije ter omogočijo medstrankarski dialog in tako prispevajo k okrepitvi demokracije in pravne države;

23.  poziva k celovitemu izvajanju priporočil, zapisanih v prelomnem poročilu „Gruzija v tranziciji“, ki ga je predložil posebni svetovalec EU Thomas Hammarberg o ustavni in pravni reformi ter človekovih pravicah;

24.  pozdravlja inovativni sistem elektronskega javnega naročanja v Gruziji, ki je bistveno izboljšal preglednost, učinkovitost in odgovornost, kar so ključni dejavniki v boju proti korupciji;

Moldavija

25.  je močno zaskrbljen zaradi dejanske sistemske politične nestabilnosti, ki pravzaprav traja vse od zadnjih parlamentarnih volitev 30. novembra 2014, in meni, da je sedanji politični zastoj v Moldaviji dosegel kritično točko, kar bi lahko destabiliziralo institucije te države ter ogrozilo gospodarstvo, vse to pa močno vpliva na pritok tujih neposrednih naložb;

26.  pozdravlja oblikovanje nove vlade po dolgotrajnem političnem zastoju in neuspešnih poskusih oblikovanja vlade 4. in 13. januarja 2016; poziva politične sile v Moldaviji, naj brez odlašanja pospešijo potek reformnega procesa v korist vsega moldavskega prebivalstva, kar je tudi v skladu z zahtevami Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada; spodbuja, naj se izognejo hudim geopolitičnim posledicam, ki bi jih prinesla nadaljnja politična kriza, in opozarja moldavske stranke na potrebo po okrepitvi politične stabilnosti, s katero bi se zagotovil trajnostni uspeh reform in upa, da bo nova vlada uspela doseči oprijemljive rezultate;

27.  poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja v boju proti korupciji, za vzpostavitev neodvisnega in depolitiziranega sodstva, odpravo ujetja države ter stabilizacijo moldavskega gospodarstva; obžaluje, da je bila leta 2015 zaradi politične nestabilnosti moldavskih institucij in njihove nezmožnosti, da bi zagotovile rezultate, prekinjena proračunska podpora EU;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj prihodnji moldavski vladi ponudijo vse potrebno tehnično znanje in finančno podporo, pri čemer naj se zgledujejo po podporni skupini EU za Ukrajino, vključno z napotitvijo strokovnjakov in uradnikov iz Bruslja in prestolnic držav članic, ter jih vključiti v moldavsko upravo, da bi vsakodnevno zagotavljali podporo in spremljali izvajanje reform na terenu;

29.  odločno poziva oblasti, naj v celoti in temeljito preiščejo korupcijski škandal in krajo 1 milijarde EUR iz bančnega sistema ter odgovorne prevedejo pred sodišče in zagotovijo vračilo ukradenega denarja; meni, da sedanja bančna kriza kaže, da so nujno potrebne sistemske izboljšave pravnega okvira, da bi okrepili nadzor in preglednost pri dejavnostih bančnega sektorja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pozorno spremlja potekajoče sodne preiskave in moldavskim oblastem po potrebi zagotovi strokovno znanje in pomoč, ki ju potrebuje za izvajanje in zaključek preiskave;

30.  poziva k celoviti reformi medijskega sektorja ter k popolni preglednosti lastništva medijev; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja prave konkurence ter poziva k sprejetju strogega zakona o navzkrižju interesov;

Ukrajina

31.  pozdravlja začetek veljavnosti poglobljenega in celovitega območja proste trgovine med EU in Ukrajino 1. januarja 2016; obsoja pa, da je Ruska federacija enostransko prekinila izvajanje svojega sporazuma o prosti trgovini z Ukrajino, uvedla stroge omejitve trgovine za uvoz ukrajinskega blaga v Rusijo in ovira prehod blaga v tretje države, s čimer krši sporazume Svetovne trgovinske organizacije in druge dvostranske trgovinske sporazume; poziva EU, naj podpre Ukrajino pri sedanjih in prihodnjih sporih z Rusijo, ki potekajo v Svetovni trgovinski organizaciji;

32.  poudarja, da je Komisija v zadnjem letu in pol delovala odprto kot še nikoli prej in si prizadevala za razjasnitev vseh pomislekov Rusije glede posledic izvajanja poglobljenega in celovitega območja proste trgovine ter za zagotovitev praktičnih rešitev; obžaluje, da Rusija ni bila zmožna zagotoviti konkretnih primerov, kako bi utegnila uveljavitev tega sporazuma vplivati na ruski trg in trgovino; poudarja, da bi lahko izvajanje pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega območja proste trgovine tudi Rusiji prineslo ugodnosti zaradi povečanja obsega trgovine in gospodarskih dejavnosti ter bolj stabilnega sosedstva; v zvezi s tem poziva, da se preučijo nadaljnje možnosti za dialog na visoki ravni;

33.  poziva države članice, naj ohranijo polno število osebja in polno operativnost misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE); je seznanjen s pozivi ukrajinske vlade k namestitvi razširjenih mednarodnih mirovnih sil vzdolž ukrajinsko-ruske meje ter v pokrajinah Lugansk in Doneck; se strinja, da bi bilo treba, ko bodo razmere dovoljevale in v okviru popolnega izvajanja sporazuma iz Minska ponuditi misijo v okviru skupne varnostne in obrambne politike pod vodstvom EU za napotitev k sprtim stranem, ki bi pomagala pri nalogah, kot so razminiranje, pomoč pri pripravah na lokalne volitve in zagotavljanje prostega dostopa za organizacije humanitarne pomoči;

34.  je močno zaskrbljen zaradi izvedbe sporazuma iz Minska do prvotno določenega roka 31. decembra 2015; želi spomniti, da imajo pri tem ruske oblasti posebno odgovornost; znova poudarja, da je od srede oktobra 2015 vse več kršitev premirja, opazovalci posebne opazovalne misije OVSE se še vedno ne morejo prosto gibati, Ukrajina še ni prevzela nadzora vzdolž celotne meje z Rusijo, dogovor o tem, kako bodo potekale lokalne volitve v začasno zasedenih pokrajinah Lugansk in Doneck ni bil sprejet, nekateri zaporniki in nezakonito dolgotrajno pridržane osebe, kot sta Nadja Savčenko in Oleg Sencov, pa še niso bili izpuščeni;

35.  pozdravlja objavo poročila nizozemske komisije za varnost o strmoglavljenju letala družbe Malaysia Airlines na letu MH17, v katerem je umrlo 298 nedolžnih civilistov; podpira ustanovitev mednarodnega kazenskega sodišča in poziva Rusko federacijo, naj v celoti sodeluje z mednarodno skupnostjo, da bi opravili celovito in nepristransko kazensko preiskavo ter odgovorne privedli pred sodišče; obžaluje odločitev Ruske federacije o blokiranju resolucije v varnostnem svetu OZN o ustanovitvi mednarodnega sodišča za preiskavo tega zločina;

36.  obsoja dejstvo, da še vedno trajajoči ruski napadi povzročajo izjemno težke humanitarne razmere v Doneškem bazenu ter da ukrajinske in mednarodne humanitarne organizacije nimajo dostopa do zasedenih območij; je zelo zaskrbljen nad težkim humanitarnim položajem več kot 1,5 milijona notranje razseljenih oseb; zelo zaskrbljen je tudi zaradi kršitev človekovih pravic na območju Krima, ki ga je zasedla Rusija, zlasti nad izredno težkimi razmerami krimskih Tatarov, in poudarja, da mora EU Ukrajini zagotoviti nadaljnjo finančno pomoč;

37.  pozdravlja nenehna prizadevanja ukrajinskih oblasti za izpolnjevanje akcijskega načrta o liberalizaciji vizumskega režima in jim izraža pohvalo za pozitivno končno poročilo o napredku pri izvajanju tega načrta; pozdravlja sprejetje nove zakonodaje in ukrepov za okrepitev varstva pred diskriminacijo; pričakuje, da bo ukrajinsko vodstvo v prvem četrtletju 2016 izpolnilo svoje zaveze glede boja proti korupciji;

38.  poudarja, da je največji izziv pri prizadevanjih za reforme močno razširjena korupcija; pozdravlja do sedaj sprejete odločitve, denimo oblikovanje protikorupcijske zakonodaje, institucij (nacionalni urad za boj proti korupciji, nacionalna agencija za preprečevanje korupcije in posebno tožilstvo za boj proti korupciji) in mehanizmov ter nacionalne agencije za odvzem premoženjskih koristi, pridobljenih s korupcijo; pozdravlja tudi pred nedavnim sprejeti zakon o državnem financiranju političnih strank, ki bo začel veljati 1. julija 2016, in zakon o javnih naročilih;

39.  razume, da vojne razmere v vzhodni Ukrajini resno ovirajo prizadevanja za izvedbo reform, vendar sta uspeh Ukrajine in njena odpornost na zunanje sovražne dejavnike strogo odvisna od zdravja njenega gospodarstva in pravnega okvira, delujoče demokracije in izboljšanja blaginje;

40.  pozdravlja potekajočo ustavno reformo na področju decentralizacije in sodstva; želi opomniti, da je Beneška komisija izdala pozitivna priporočila za oba sklopa ustavnih sprememb; poudarja, da je treba doseči nadaljnji napredek na navedenih in drugih področjih, zlasti na področju gospodarstva, kjer morata biti še naprej prednostna naloga deregulacija in demonopolizacija, pa tudi fiskalne reforme, večja preglednost in ustvarjanje naložbam prijaznega okolja; izraža zaskrbljenost zaradi stanja ukrajinskega gospodarstva in splošnega finančnega stanja države; je seznanjen s poročili o rahlem napredku pri stabilizaciji uspešnosti gospodarstva; izraža pohvalo za prelomni dogovor o zmanjšanju dolga, ki ga je Ukrajina septembra 2015 dosegla s svojimi upniki; želi spomniti, da so se mednarodna skupnost, zlasti EU, mednarodne finančne institucije s sedežem v Evropi, Mednarodni denarni sklad in posamezne donatorske države zavezali, da bodo zagotovili doslej najvišji znesek sredstev, približno 20 milijard EUR;

41.  pozdravlja dejavno podporo in solidarnost EU na področju energetike, zaradi katerih je bilo mogoče ponovno vzpostaviti dobavo ruskega plina v Ukrajino za zimo 2015–2016; poziva države članice, naj izkoristijo vse tranzitne možnosti Ukrajine in okrepijo sodelovanje, da bi zavarovali dobavo energije tako za EU kot za Ukrajino in preprečili gradnjo novih plinovodov, ki bi zaobšli Ukrajino, zlasti razvoj projekta Severni tok 2 za dobavo ruskega plina v Evropo, saj bi lahko škodoval strategiji EU za diverzifikacijo energetskih virov in pravu EU; podpira namero EU, da v okviru energetske skupnosti okrepi celovito povezovanje energetskega trga z Ukrajino ter zmanjša energetsko odvisnost, ne da bi pretirano obremenila zasebna gospodinjstva; poziva EU in ukrajinsko vlado, naj si prizadevata za oblikovanje ukrepov, s katerimi bi ublažili učinke socialnih stisk;

42.  ceni učinkovito in dinamično delo pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Ukrajina pri nadzoru političnih, varnostnih in gospodarskih razmer v Ukrajini ter njegovo zavezanost in podporo izboljšanju procesov reform za približevanje EU, ki jih izvajajo ukrajinski organi; želi spomniti na memorandum o soglasju, ki sta ga leta 2015 podpisala ukrajinski in Evropski parlament, s katerim se je vzpostavil skupni okvir za parlamentarno podporo in gradnjo zmogljivosti med njima;

43.  poudarja, da je treba okrepiti ukrajinsko civilno družbo, da bo lahko javnim organom svetovala in jih podpirala pri izvajanju obljubljenih reform in njihovem delovanju v vlogi učinkovitega nadzornika in prijavitelja nepravilnosti; pozdravlja učinkovito sodelovanje med strokovnjaki in ukrajinskim parlamentom pri procesu reform in izvajanju pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega območja proste trgovine; izreka priznanje ukrajinskem parlamentu, ki svoje prednostne naloge oblikuje na podlagi celovitega dialoga s civilno družbo;

44.  je seznanjen z bližajočim se nizozemskim posvetovalnim referendumom o pridružitvenem sporazumu/poglobljenem in celovitem območju proste trgovine med EU in Ukrajino; verjame, da bodo Nizozemci sprejeli odločitev na podlagi dosežkov sporazuma in priznali njegove konkretne učinke za EU, zlasti Nizozemsko;

o
o   o

45.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, državam članicam, vladam in parlamentom držav vzhodnega partnerstva in Ruske federacije, parlamentarni skupščini Euronest ter parlamentarnima skupščinama Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0272.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2016 o klavzuli o vzajemni obrambi (člen 42(7) PEU) (2015/3034(RSP))

P8_TA(2016)0019 RC-B8-0043/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 42(7),

–  ob upoštevanju členov 2(4) in 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o klavzuli o medsebojni obrambi in solidarnostni klavzuli EU: politična in operativna razsežnost(1),

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov (OZN), zlasti določb iz poglavja VII in člena 51,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Francoske republike na zasedanju francoskega kongresa 16. novembra 2015, da je Francija v vojni,

–  ob upoštevanju sklepov o obrambi in varnosti, ki jih je sprejel Evropski svet 19. in 20. decembra 2013 ter 25. in 26. junija 2015,

–  ob upoštevanju izida zasedanja Sveta za zunanje zadeve (ministrov za obrambo) 17. novembra 2015,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je 13. novembra 2015 v Parizu prišlo do več terorističnih napadov, zaradi katerih je umrlo vsaj 130 ljudi iz več kot 26 držav, in ker je bilo v državah članicah EU od leta 2004 prišlo do več terorističnih napadov, v katerih je bilo ubitih več sto ljudi, več tisoč pa je bilo ranjenih;

B.  ker se je francoska vlada po terorističnih napadih v Parizu 13. novembra 2015 uradno sklicevala na klavzulo o vzajemni obrambi iz člena 42(7) PEU;

C.  ker so solidarnost, pomoč in vzajemna podpora med državami članicami, tudi z uporabo sredstev Unije, del temeljev EU;

D.  ker so države članice EU obvezane, da Franciji, potem ko se je ta sklicevala na določbo o vzajemni obrambi, pomagajo in jo podpirajo po svojih najboljših močeh v skladu s členom 51 Ustanovne listine OZN; ker poudarja, da je konflikte in napade bolje preprečevati, kot pa se soočati z njihovimi posledicami;

E.  ker boj proti mednarodnemu terorizmu šteje med prednostne naloge EU in ker uresničevanje načela solidarnosti zahteva ukrepanje tako doma kot v tujini; ker sta notranja in zunanja razsežnost varnosti EU nujno in tesno povezani; ker je potrebna skupna strategija EU;

F.  ker varnostna in obrambna struktura, ki jo predvidevata primarni pogodbi, še ni v celoti vzpostavljena; ker so države članice odgovorne za doseganje napredka na področju varnosti in obrambe Unije;

G.  ker mora EU okrepiti svoje sodelovanje z Organizacijo Severnoatlantske pogodbe (NATO), da bi se varnostne in obrambne politike v obeh okvirih vedno bolj usklajevale, zlasti kadar je ena od držav članic žrtev oborožene agresije na svojem ozemlju, kar vključuje teroristične napade;

H.  ker morajo biti institucije EU bolj dejavne na področju varnostne in obrambne politike ter spodbujati izvajanje vseh določb o varnostni in obrambni politiki iz primarnih pogodb, tudi tistih o posebni vlogi Nata v evropski in čezatlantski varnosti in obrambi; ker morajo institucije EU podpirati vse države članice pri njihovih prizadevanjih za celovito izvajanje teh določb;

I.  ker bi bilo treba med državami članicami, ki želijo tesno sodelovati druga z drugo, uporabiti člen 42(6) PEU o stalnem strukturnem sodelovanju;

J.  ker je EU sprejela strategijo za boj proti terorizmu, ki se opira tako na instrumente Unije kot na medvladna sredstva na področju skupne zunanje in varnostne politike; ker je v strategiji predlagano, naj se ukrepi EU organizirajo okrog štirih ciljev – preprečevanja, zaščite, pregona in odziva;

K.  ker odzivanje EU na terorizem vključuje spodbujanje demokracije, dialoga in dobrega upravljanja, da bi se odpravili temeljni vzroki nasilnega ekstremizma;

1.  najostreje obsoja grozljive teroristične napade, ki jih je zakrivil Daiš; izraža globoko sočutje, solidarnost in sožalje vsem žrtvam terorističnih napadov in njihovim družinam;

2.  priznava in pozdravlja enoglasno podporo, ki so jo Franciji izrazile vse države članice EU; pozdravlja pripravljenost vseh držav članic za zagotovitev vse potrebne pomoči in podpore;

3.  želi spomniti, da je tokrat prvič prišlo do sklicevanja na klavzulo o vzajemni obrambi; meni, da mora ta primer služiti kot spodbuda za poglobljene politične razprave o večrazsežni naravi evropske varnosti in obrambe;

4.  z zadovoljstvom opaža prispevanje dodatnih zmogljivosti za boj proti terorizmu; poziva vse države članice, naj ohranijo svojo brezpogojno in trajno podporo ter naj svoje prispevke ohranjajo na enaki ravni, dokler bo potrebno; pozdravlja vlogo Francije kot pobudnice tega skupnega prizadevanja in spodbuja pristojne institucije EU, naj po potrebi zagotovijo svojo podporo in jo ohranjajo na enaki ravni;

5.  meni, da je sklicevanje na klavzuli o vzajemni obrambi in o solidarnosti iz primarnih pogodb predvsem politično vprašanje; poudarja, da sta Evropski svet in Evropski parlament primerni mesti za politično razpravo, kadar pride do sklicevanja na ti klavzuli;

6.  izraža zaskrbljenost, da upravljanje pomoči in podpore na podlagi klavzule o vzajemni obrambi na dvostranski osnovi – kot v tem primeru – ne bo mogoče za vse države članice; zato poziva Evropski svet, naj da zagon nadaljnjemu razvoju klavzule o vzajemni obrambi in nadgradi vlogo ustreznih institucij EU kot spodbujevalcev;

7.  želi spomniti, da je v prejšnjih resolucijah pozval podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj predlaga praktične ureditve in smernice za zagotovitev učinkovitega odziva v primeru, da bi se ena od držav članic sklicevala na klavzulo o vzajemni obrambi, ter pripravi analizo vloge institucij EU v primeru sklicevanja na to klavzulo; vseeno obžaluje, da ob prvi uporabi klavzule o vzajemni obrambi niso bile na voljo niti analiza niti smernice, zaradi česar so zdaj potrebni ad hoc ukrepi, ad hoc upravljanje in ad hoc sodelovanje;

8.  meni, da ostaja priprava praktičnih ureditev in smernic za prihodnjo uporabo klavzule o vzajemni obrambi nujna prednostna naloga; poudarja, da bi bilo treba pri pripravi teh smernic upoštevati izkušnje, pridobljene ob prvi uporabi člena 42(7);

9.  poziva Svet in države članice, naj čim prej razvijejo in sprejmejo politični okvir, ki bo pomagal usmerjati izvajanje člena 42(7) PEU in bo vseboval časovni okvir, klavzulo o pregledu in mehanizme za spremljanje; je trdno prepričan, da bi bilo treba o vseh nacionalnih, dvostranskih ali večstranskih ukrepih, ki bi sledili uporabi člena 42(7), uradno obvestiti Svet in istočasno tudi javnost;

10.  ugotavlja, da bi določba o solidarnosti iz člena 222 PDEU Franciji in drugim državam članicam, ki so neposredno vključene v boj proti terorizmu, omogočila razpolaganje z vsemi ustreznimi sredstvi EU; želi spomniti, da je člen 222 PDEU posebej oblikovan za odpravljanje posledic terorističnih napadov v Evropi ter obravnava nizko raven sodelovanja in usklajevanja med nacionalnimi organi kazenskega pregona v Evropi;

11.  je prepričan, da EU – na podlagi obstoječih zmogljivosti v državah članicah in na ravni Unije – potrebuje stalen civilno-vojaški sedež na strateški in operativni ravni, ter da bi bilo treba to strukturo zadolžiti za strateško in operativno načrtovanja ukrepov v izrednih razmerah, tudi za kolektivno obrambo iz členov 42(7) in 42(2) PEU ter njeno prihodnjo uporabo v tesnem sodelovanju z ustreznimi strukturami Nata;

12.  meni, da bi morala sedanja uporaba člena 42(7) PEU sprostiti potenciale vseh določb iz primarnih pogodb, ki so povezane z varnostjo in obrambo ter bi morale slediti temu zgledu; v zvezi s tem želi spomniti na pomen polne in pravilne uporabe obrambnega svežnja, ki zajema direktivi 2009/81/ES o oddaji naročil na področju obrambe in 2009/43/ES o prenosih obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti;

13.  poziva vse evropske države, naj še naprej zagotavljajo vso podporo v boju proti terorizmu in uporabijo dosleden pristop doma in v tujini;

14.  izraža globoko zaskrbljenost, ker so bili glavni akterji napadov v Parizu očitno državljani držav EU ter so bili rojeni in so prebivali v EU, in zato poziva k ustreznemu ukrepanju za nadzorovanje prenosov orožja in eksplozivov ter gibanja osumljenih terorizma;

15.  poziva države članice, naj vzpostavijo strukturirane izmenjave informacij in operativno sodelovanje med organi za upravljanje meja, policijami in drugimi organi pregona, pa tudi izmenjave obveščevalnih podatkov s povezovanjem nacionalnih zbirk podatkov in celovitim izkoriščanjem obstoječih omrežij, kot je platforma Europola za izmenjavo informacij prek varnih povezav (SIENA), in s čim večjo uporabo drugih platform in storitev Europola;

16.  še naprej zagovarja celovit pristop k deradikalizaciji, vključno s prizadevanji, ki bodo na nacionalni ravni usmerjena v mlade, k preprečevanju nasilnega ekstremizma in boju proti terorizmu, ki bo osredotočen na krepitev socialne kohezije, preprečevanje kriminala, ciljno usmerjeno delovanje policije in varnostno delovanje na podlagi posamičnih sumov ali konkretnih groženj, o katerih bodo presojali ljudje, ne računalniki; poleg tega poudarja, da je treba poostriti pravila o nakupu in posedovanju orožja in pravila o izvozu ter okrepiti boj proti nezakoniti trgovini z orožjem;

17.  poziva k oblikovanju skupne zunanje politike EU o prihodnosti Sirije in širšega Bližnjega vzhoda ob usklajevanju z vsemi ustreznimi akterji; meni, da bi morala biti ta politika sestavni del prihodnje globalne strategije EU;

18.  meni, da je uporaba klavzule o vzajemni pomoči edinstvena priložnost za postavitev temeljev za močno in vzdržno evropsko obrambno unijo; meni, da bodo EU samo avtonomne varnostne in obrambne zmogljivosti zagotavljale, da bo opremljena in pripravljena na soočenje z izjemnimi notranjimi in zunanjimi varnostnimi grožnjami in izzivi;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Evropske komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Organizacije Severnoatlantske pogodbe, generalnemu sekretarju Združenih narodov, predsedniku Združenih držav Amerike in obrambnemu ministru Združenih držav Amerike.

(1) UL C 419, 16.12.2015, str. 138.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2016 o prednostnih nalogah EU za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2016 (2015/3035(RSP))

P8_TA(2016)0020 RC-B8-0050/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in konvencij OZN o človekovih pravicah ter pripadajočih izbirnih protokolov,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 60/251 o ustanovitvi Sveta OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Svetu OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršitvah človekovih pravic, tudi resolucij o razpravah o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2014 ter politiki Evropske unije na tem področju(1),

–  ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta OZN za človekove pravice za leto 2015, pripravljenega za generalno skupščino OZN,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so v letih 2015 in 2016 obletnice večjih dogodkov, pomembnih za uveljavljanje človekovih pravic, miru in varnosti: 70. obletnica ustanovitve OZN, 50. obletnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, 30. obletnica Deklaracije OZN o pravici do razvoja (1986) in 20. obletnica Pekinške izjave in izhodišč za ukrepanje (1995), ter 15. obletnica prelomne resolucije varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti (2000) ter razvojnih ciljev tisočletja (2000);

B.  ker so si vse države dolžne prizadevati za spoštovanje človekovih pravic, ne glede na rasno pripadnost, izvor, veroizpoved, družbeni razred, kasto, spol, spolno usmerjenost ali barvo in ker želi ponovno poudariti svojo zavezanost nedeljivosti človekovih pravic (tako državljanskih, političnih, gospodarskih kot socialnih ali kulturnih), saj so medsebojno povezane in soodvisne, in če odrečemo eno, to neposredno in škodljivo vpliva na druge; ker so vse države dolžne spoštovati temeljne pravice svojih prebivalcev ter na nacionalni ravni sprejemati konkretne ukrepe za njihovo spoštovanje, na mednarodni ravni pa je njihova dolžnost medsebojno sodelovati za odpravo ovir pri uveljavljanju človekovih pravic na vseh področjih;

C.  ker so spoštovanje, spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti; ker je notranja in zunanja skladnost na področju človekovih pravic bistvena za verodostojnost politike človekovih pravic v tujini;

D.  ker delovanje Unije v odnosih s tretjimi državami temelji na členu 21 Pogodbe o Evropski uniji, ki ponovno potrjuje univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vsebuje obveznost, da pri svojem delovanju na mednarodnem prizorišču spoštuje človekovo dostojanstvo, načela enakosti in solidarnosti ter načela Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava;

E.  ker je treba spoštovanje človekovih pravic uveljaviti na vseh političnih področjih, povezanih z mirom in varnostjo, razvojnim sodelovanjem, trgovino in naložbami, humanitarno dejavnostjo, podnebnimi spremembami, migracijami in bojem proti terorizmu, saj jih ne moremo obravnavati ločeno od spoštovanja človekovih pravic;

F.  ker so države članice OZN sprejele agendo 2030, ki se zavzema za svet splošnega spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva, pravne države, pravičnosti, enakosti in nediskriminacije, in se ji zavezale;

G.  ker redna zasedanja Sveta za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopek, v katerem se obravnavajo bodisi razmere v posameznih državah bodisi posamezne teme, prispevajo k mednarodnim prizadevanjem za uveljavljanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države;

H.  ker je znano, da nekatere članice Sveta za človekove pravice sodijo med najhujše kršiteljice človekovih pravic in so doslej vprašljivo sodelovale v posebnih postopkih OZN oz. izpolnjevale svoje obveznosti glede poročanja organom OZN, ki spremljajo izvajanje sporazumov na področju človekovih pravic;

Svet OZN za človekove pravice

1.  pozdravlja imenovanje veleposlanika Choi Kyong-Lima za predsednika Sveta za človekove pravice za leto 2016;

2.  pozdravlja letno poročilo Sveta OZN za človekove pravice, pripravljenega za generalno skupščino OZN, ki zajema njegovo 28., 29. in 30 zasedanje;

3.  ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba članice Sveta za človekove pravice izvoliti izmed držav, ki uveljavljajo spoštovanje človekovih pravic, pravne države in demokracije, in poziva države članice OZN, naj med drugim spodbujajo merila uspešnosti na področju človekovih pravic za vse države, ki kandidirajo za izvolitev v Svet za človekove pravice; je zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic v nekaterih novoizvoljenih članicah Sveta za človekove pravice; meni, da države članice ne bi smele podpirati izvolitve držav, ki ne uveljavljajo spoštovanje človekovih pravic, v Svet OZN za človekove pravice;

4.  poudarja, kako pomembno je podpirati neodvisnost in integriteto Urada visokega komisariata OZN za človekove pravice, in tako zagotoviti, da bo lahko še naprej opravljal svoj mandat učinkovito in nepristransko; glede tega poziva, da je treba uradu zagotoviti ustrezno podporo in financiranje; znova izraža podporo posebnim postopkom in neodvisnosti nosilcev mandata, kot so posebni poročevalci, ker bi jim to omogočilo popolnoma nepristransko opravljanje funkcij, ter vse države poziva, naj sodelujejo pri teh postopkih; obžaluje, da nekatere države članice ne sodelujejo;

5.  ponovno zatrjuje, da je univerzalnost splošnega rednega pregleda pomembna za celovito razumevanje stanja na področju človekovih pravic v vseh državah članicah OZN, in ponavlja svojo podporo drugemu ciklu pregleda, ki se osredotoča zlasti na izvajanje priporočil, sprejetih v prvem ciklu; kljub temu znova poziva, naj se v nadaljevanju procesa splošnega rednega pregleda ponovno upoštevajo priporočila, ki jih države niso sprejele v prvem ciklu;

6.  poudarja, da je treba v vseh vidikih dela sveta zagotoviti sodelovanje širokega kroga deležnikov, zlasti civilne družbe, ter je zaskrbljen, ker stroge omejitve in prepovedi ovirajo udeležbo civilne družbe v procesu splošnega rednega pregleda; poziva države članice OZN, tudi države članice EU, naj splošni redni pregled uporabijo za oceno razmer na področju človekovih pravic v svoji državi ter glede tega pripravijo priporočila;

7.  poziva EU, naj ukrepa na podlagi priporočil iz splošnega rednega pregleda v političnih dialogih EU z zadevnimi državami, da bi poiskali načine in sredstva za izvajanje teh priporočil z državnimi in regionalnimi strategijami;

8.  pozdravlja pobudo za spremembe, ki jo je sprožil Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice in ki naj bi izboljšala in okrepila prisotnost uradov OZN za človekove pravice z ustanovitvijo osmih regionalnih središč za spremljanje in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, ki naj bi sodelovala neposredno s partnerji, da bi priporočila mehanizmov za človekove pravice pretvorili v dejanske spremembe na terenu; ob 10. obletnici Sveta za človekove pravice poziva k izvedbi ocene njegovega učinka, tudi kar zadeva njegov mandat in izvajanje njegovih resolucij in drugih odločitev;

Državljanske in politične pravice

9.  izraža zaskrbljenost zaradi ustavnih reform v nekaterih državah članicah, katerih namen je spremeniti omejitve, ki veljajo za predsedniški mandat, kar je v nekaterih primerih sprožilo z volitvami povezano nasilje; ponovno potrjuje, da je spoštovanje državljanskih in političnih pravic, vključno s posameznikovo in kolektivno svobodo izražanja, svobodo zbiranja in združevanja, edini pokazatelj demokratične, strpne in pluralne družbe;

10.  ponovno poudarja, da so svobodne, pristne in redno organizirane volitve na podlagi splošne in enake volilne pravice temeljna pravica, ki bi jo morali imeti vsi državljani v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah (člen 21(3)) ter Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah (člen 25); potrjuje, da sta svoboda izražanja in živahno okolje, značilno za neodvisno in pluralno civilno družbo, osnovni pogoj za uveljavljanje spoštovanja človekovih pravic;

11.  meni, da sodobne digitalne tehnologije po vsem svetu prinašajo prednosti in izzive za zaščito pravice do zasebnosti, uveljavljanje svobode izražanja v spletu po vsem svetu in varnost, saj se sodobne digitalne tehnologije lahko uporabljajo za ekstremistično in teroristično propagando ter kot sredstvo za novačenje; v zvezi s tem pozdravlja imenovanje posebnega poročevalca OZN za pravico do zasebnosti v digitalni dobi, katerega mandat vključuje vprašanja nadzora in zasebnosti, ki vplivajo na ljudi na spletu in zunaj njega;

12.  poziva države članice OZN, tudi države članice EU, naj izvajajo priporočila posebnega poročevalca OZN glede sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti, da bi se zoperstavili širjenju rasnega, etničnega in ksenofobičnega sovraštva in hujskanja prek interneta in družbenih medijev in omrežij, in sicer s sprejetjem ustreznih zakonodajnih ukrepov, ob polnem spoštovanju svobode izražanja in svobode izražanja mnenja;

Zagovorniki človekovih pravic

13.  obsoja dolgotrajno nadlegovanje in pridržanje zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov opozicije, ki ga v številnih tretjih državah izvajajo vladne sile; izraža zaskrbljenost zaradi nepoštene in restriktivne zakonodaje, vključno z omejevanjem financiranja iz tujine, zaradi česar je za dejavnosti civilne družbe vse manj prostora; poziva vse vlade, naj spodbujajo in podpirajo svobodo medijev, organizacij civilne družbe in dejavnosti zagovornikov človekovih pravic ter jim omogočijo, da bodo delovali brez ustrahovanja, represije ali groženj;

14.  meni, da dolgotrajno nadlegovanje in pridrževanje zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov opozicije v številnih članicah Sveta za človekove pravice spodkopava njegovo verodostojnost; poziva EU in njene države članice, naj na ravni OZN spodbujajo k pobudi, da bi pripravili usklajen in celovit odziv na velike izzive, s katerimi se soočajo zagovorniki človekovih pravic, ki delujejo za pravice žensk, varstvo okoljskih in zemljiških pravic in pravic avtohtonega prebivalstva ter proti korupciji in nekaznovanosti, pa tudi novinarji in drugi zagovorniki človekovih pravic, ki uporabljajo spletne in družbene medije, ter naj sistematično obsodijo umore teh oseb;

15.  je zelo zaskrbljen zaradi vse številnejših napadov na humanitarne delavce in zdravstvene objekte; želi spomniti, da so vsi taki napadi prepovedani v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter poziva sprte strani, naj spoštujejo njegova določila; poudarja, da je treba izboljšati varnost humanitarnih delavcev, da bi se lahko učinkoviteje odzivali na napade;

Smrtna kazen

16.  ponovno izraža stališče EU o ničelni toleranci za smrtno kazen in ponovno poudarja svoje dolgotrajno nasprotovanje smrtni kazni, mučenju, krutemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju in kaznovanju v vseh primerih in v vseh okoliščinah; poudarja, da si mora EU še naprej prizadevati za uvedbo moratorija za smrtno kazen in ponovno izpostavlja, da odprava smrtne kazni prispeva h krepitvi človekovega dostojanstva; ponovno potrjuje svoje stališče, da bi morala pomoč tretjim državam v boju proti drogam, na primer finančna pomoč, tehnična pomoč in krepitev zmogljivosti, izključevati uporabo smrtne kazni za prestopke, povezane z drogo; izraža podporo ustanovitvi funkcije posebnega poročevalca o človekovih pravicah in politiki na področju drog;

17.  izreka pohvalo za precejšnji napredek, ki je bil do zdaj dosežen, pri čemer so številne države ukinile smrtno kazen, medtem ko so druge sprejele zakonodajne ukrepe za njeno odpravo; vseeno pa izraža pa obžalovanje, ker so v zadnjih petih letih nekatere države ponovno začele izvajati usmrtitve; poziva države, ki so odpravile smrtno kazen ali imajo dolgotrajni moratorij zanjo, naj spoštujejo svojo zavezo in je ne ponovno uvedejo;

Svoboda veroizpovedi

18.  opozarja, da je svoboda misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja temeljna človekova pravica, ki je priznana v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, zagotavlja pa jo tudi člen 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah; opozarja tudi, da je povezana z drugimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, med katerimi so pravica posameznika, da verjame ali ne, pravica, da goji teistično, neteistično ali ateistično prepričanje, ter pravica do sprejetja, spremembe, opustitve ali ponovnega sprejetja prepričanja po lastni izbiri; izraža zaskrbljenost, ker nekatere države še vedno ne spoštujejo standardov OZN in kršijo svobodo veroizpovedi in prepričanja z izvajanjem državne represije, ki lahko vključuje telesno in zaporno kazen, pretirane globe in celo smrtno kazen; je zaskrbljen zaradi vse pogostejšega pregona manjšin zaradi njihove veroizpovedi ali prepričanja, ter zaradi nezakonitega povzročanja škode na njihovih krajih zbiranja; podpira poročilo posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja o nasilju, storjenem v imenu „veroizpovedi“; poziva EU, naj začne izvajati njegova priporočila o pobudah za medverski dialog;

19.  pozdravlja zavezanost EU k spodbujanju svobode veroizpovedi ali prepričanja v okviru mednarodnih forumov, tudi s podpiranjem mandata posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja; v celoti podpira prakso, da EU prevzema vodilno vlogo v Svetu OZN za človekove pravice in Generalni skupščini OZN pri tematskih resolucijah o tem vprašanju; zahteva konkretne ukrepe za zaščito verskih manjšin, neverujočih, verskih odpadnikov in ateistov, ki so žrtve zakonov o bogokletstvu; meni, da bi bilo treba ukrepati v okviru mednarodnih in regionalnih forumov, in sicer z ohranjanjem odprtega, preglednega in rednega dialoga z verskimi združenji in skupnostmi, kakor je navedeno v členu 17 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

Socialne in ekonomske pravice

20.  priznava prizadevanja Sveta OZN za človekove pravice, da bi vsem človekovim pravicam dali enakopraven položaj in enak poudarek, in sicer z imenovanjem nosilcev mandatov za posebni postopek za ekonomske, socialne in kulturne pravice; glede tega poudarja pomen ratifikacije izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki določa pritožbene in preiskovalne mehanizme;

21.  je globoko zaskrbljen zaradi vse večje skrajne revščine, ki ogroža polno uživanje vseh človekovih pravic; v zvezi s tem pozdravlja poročilo posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice o skrajni revščini in človekovih pravicah (A/HRC/29/31) in podpira njegove predloge za odpravo skrajne revščine; meni, da se je treba v splošnem boju proti revščini posvetiti problemu naraščajočih neenakosti ter da se je treba zavzemati za socialne in ekonomske pravice, zlasti z olajševanjem dostopa do hrane, vode, izobraževanja, zdravstvene oskrbe in bivališč;

22.  meni, da korupcija, izogibanje plačilu davkov, slabo upravljanje javnih dobrin in pomanjkanje odgovornosti ogrožajo enakopravno uživanje človekovih pravic in spodjedajo demokratične procese, pravno državo in pravično delovanje sodnega sistema ter javne storitve, kot so izobraževanje in osnovne zdravstvene storitve; meni, da so ukrepi za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic, predvsem pravice do obveščenosti, svobode izražanja in pravice do zbiranja, pravice do neodvisnega sodstva ter do demokratične udeležbe v javnih zadevah, bistvenega pomena za boj proti korupciji;

23.  poudarja, da imajo manjšinske skupnosti v tretjih državah specifične potrebe in da bi bilo treba spodbujati njihovo enakopravnost na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja;

24.  poziva države članice OZN, tudi države članice EU, naj zahtevajo, da bodo vsi nosilci mandatov za posebne postopke namenili posebno pozornost vprašanjem, ki zadevajo domorodne ženske, mlade in invalide in da bodo o tem poročali Svetu za človekove pravice; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj podprejo udeležbo domorodnih ljudstev na zasedanjih Sveta za človekove pravice; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj dejavno podprejo razvoj sistemskega akcijskega načrta za domorodna ljudstva, zlasti glede rednega posvetovanja z domorodnimi ljudstvi;

Podjetništvo in človekove pravice

25.  podpira učinkovito in celovito izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; odločno poziva vse države članice OZN, tudi države članice EU, naj pripravijo in izvajajo nacionalne akcijske načrte; meni, da so trgovina in človekove pravice tesno povezane in da lahko poslovna skupnost odigra pomembno vlogo pri spodbujanju človekovih pravic in demokracije; znova poudarja, da morajo imeti EU in multinacionalna podjetja vodilno vlogo pri spodbujanju mednarodnih standardov podjetništva in človekovih pravic;

26.  poziva OZN in EU, naj skupaj z večnacionalnimi in evropskimi podjetji izpostavita vprašanje prilaščanja zemljišč in zagovornikov zemljiških pravic, ki so žrtve povračilnih ukrepov, vključno z grožnjami, nadlegovanjem, samovoljnimi aretacijami, napadi in umori;

27.  pozdravlja pobudo visokega komisarja OZN za človekove pravice za izboljšanje projekta za odgovornost in odpravo krivic, s katerim bi prispevali k pravičnemu in učinkovitejšemu sistemu pravnih sredstev nacionalnega prava, zlasti v primerih hude kršitve človekovih pravic v poslovnem sektorju; poziva vse vlade, naj pri kršitvah človekovih pravic, povezanih s podjetji, izpolnijo svojo dolžnost pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in dostopa do sodnega varstva za žrtve, ki se pri dostopanju do pravnih sredstev na nacionalni in mednarodni ravni soočajo s praktičnimi in pravnimi izzivi;

28.  ugotavlja, da je prva seja odprte medvladne delovne skupine za pripravo mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih v zvezi s človekovimi pravicami, kot je bila ustanovljena z resolucijo Sveta OZN za človekove pravice z dne 26. junija 2014, potekala julija 2015; poleg tega poziva EU, naj podpre prizadevanja za uskladitev svojih politik s smernicami OECD za multinacionalna podjetja in priporoča, naj EU in države članice konstruktivno sodelujejo v razpravi o pravno zavezujočem mednarodnem instrumentu o podjetništvu in človekovih pravicah znotraj sistema OZN;

Migracije in begunci

29.  je zaskrbljen zaradi najhujše humanitarne krize po drugi svetovni vojni, do katere je prišlo zaradi vse večjega števila posameznikov, ki so bili prisiljeni zapustiti dom zaradi preganjanja, oboroženih konfliktov, vsesplošnega nasilja in podnebnih sprememb ter poiskati zaščito in boljše življenje, na nevarni poti pa tvegajo življenje; poziva k učinkovitim in usklajenim ukrepom za spopadanje s temeljnimi vzroki migracij; poziva tudi k povečanju prizadevanj na ravni OZN za reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov migracij, z zagotavljanjem zadostnega financiranja Sveta za človekove pravice, svetovnega programa za hrano in drugih organov OZN, ki beguncem znotraj območij konflikta in zunaj njih zagotavljajo osnovne storitve; poudarja pomen dela posebnega poročevalca OZN za človekove pravice migrantov kot tudi njegova priporočila;

30.  poziva vse države, naj sprejmejo na človekovih pravicah temelječ pristop k migracijam, in sicer tako, da bodo pravice migrantov in beguncev v politikah in upravljanju migracij zaščitene, pri tem pa naj posebno pozornost namenijo položaju marginaliziranih in prikrajšanih skupin migrantov in beguncev – ženskam in otrokom; poziva vse države, naj obravnavajo nasilje na podlagi spola nad ženskami in dekleti, ter poudarja, da je politike priseljevanja pomembno oblikovati z vidika enakosti med spoloma, da bi zadovoljili njihove posebne potrebe;

31.  opozarja, da so vse države dolžne spoštovati in varovati človekove pravice vseh posameznikov, ki so v njihovi pravni pristojnosti, ne glede na državljanstvo ali izvor in ne glede na priseljenski status; spominja, da je celovita strategija o migracijah tesno povezana z razvojno in humanitarno politiko, med drugim z vzpostavitvijo humanitarnih koridorjev in izdajo humanitarnih vizumov; znova poziva EU, naj zagotovi, da bodo vsi sporazumi o sodelovanju na področju migracij in o ponovnem sprejemu z državami zunaj EU skladni z mednarodnim pravom; opozarja, da bi bilo treba migrante vračati samo ob popolnem spoštovanju njihovih pravic, na podlagi ozaveščene odločitve in le, če jim je v domači državi zagotovljeno varstvo pravic; poziva vlade, naj odpravijo samovoljne aretacije in pridržanja migrantov; izraža zaskrbljenost zaradi diskriminacije migrantov in kršitev pravic migrantov in beguncev; poziva države članice OZN, tudi države članice EU, naj spoštujejo pravico do prošnje za azil in uživanja azila;

Podnebne spremembe in človekove pravice

32.  pozdravlja Pariški sporazum v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki vključuje prilagajanje, blažitev, razvoj in prenos tehnologije ter krepitev zmogljivosti; poziva vse podpisnice, naj uresničijo svoje zaveze; obžaluje odsotnost omembe Splošne deklaracije o človekovih pravicah v Okvirni konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in poziva konvencijo, naj vse svoje politike utemelji na človekovih pravicah;

33.  opozarja, da škodljivi vplivi podnebnih sprememb pomenijo neposredno in morebiti nepopravljivo globalno grožnjo polnemu uresničevanju človekovih pravic, še posebej pa bodo vplivali na ranljive skupine, katerih pravice so že tako negotove; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da naj bi nesreče, povezane s podnebjem, kot so dvigovanje morske gladine ali ekstremni vremenski pojavi, ki povzročajo suše in poplave, po pričakovanjih povzročile še več smrtnih žrtev, razseljevanje prebivalstva ter pomanjkanje hrane in vode;

34.  poziva mednarodno skupnost, naj obravnava pravne pasti pojma „podnebni begunec“, tudi njegovo morebitno mednarodno opredelitev;

Pravice žensk

35.  pozdravlja nedavno resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2242 o ženskah, miru in varnosti, po kateri so ženske osrednji element vseh prizadevanj za reševanje globalnih izzivov, na primer naraščajočega nasilnega ekstremizma, podnebnih sprememb, migracij, trajnostnega razvoja, miru in varnosti; pozdravlja ugotovitve globalne študije OZN o izvajanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti, v kateri je bil poudarjen pomen vodilne vloge in udeležbe žensk pri reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru ter to, da je njihovo sodelovanje izboljšalo humanitarno pomoč, okrepilo prizadevanja mirovnih sil, spodbudilo sklenitev mirovnih pogovorov in prispevalo k boju proti nasilnemu ekstremizmu; poziva OZN in vse njegove države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zagotovitev neodvisnosti žensk, njihovo dejavno vključenost v preprečevanje in reševanje konfliktov, pa tudi v mirovna pogajanja in proces vzpostavljanja miru, in sicer s povečanjem njihove zastopanosti na vseh ravneh odločanja v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih institucijah ter mehanizmih;

36.  je ogorčen, da je nasilje nad ženskami s pojavljanjem nasilnih ekstremističnih skupin, kot sta Daiš v Siriji in Iraku ali Boko Haram v zahodni Afriki, dobilo novo razsežnost, saj je spolno nasilje postalo sestavni del ciljev, ideologije in vir prihodkov teh skupin skrajnežev, zato je mednarodna skupnost postavljena pred nov in pomemben izziv; poziva vse vlade in institucije OZN, naj okrepijo svojo zavezo v boju proti tem nagnusnim zločinom ter naj ženskam povrnejo dostojanstvo s sodnimi postopki, povrnitvijo škode in ustreznimi podpornimi ukrepi;

37.  meni, da je eden od načinov boja proti ekstremizmu, da ženskam zagotovimo neodvisnost z obravnavanjem temeljnih neenakosti med ženskami in moškimi, kajti ravno zaradi njih so ženske in dekleta v času konfliktov ranljive; poudarja, da mora biti izobraževanje deklet v begunskih taboriščih, na območjih konfliktov, ki so jih prizadele skrajna revščina in skrajne vremenske razmere, kot so suša in poplave, neprekinjeno;

38.  poudarja, kako pomembno je, da se ne spodkopava pravni red pekinških izhodišč za ukrepanje v zvezi z dostopom do izobraževanja in zdravja kot temeljne človekove pravice; poudarja, da univerzalno spoštovanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter dostopa do ustreznih storitev prispeva k zmanjšanju smrtnosti dojenčkov in mater; poudarja, da so načrtovanje družine, zdravje mater, preprost dostop do kontracepcije in dostop do cele palete storitev spolnega in reproduktivnega zdravja pomembni elementi za reševanje življenja žensk in pomoč, da si na novo uredijo življenje, če so bile žrtve posilstva; poudarja, da je treba te politike umestiti v osrčje razvojnega sodelovanja s tretjimi državami;

39.  poudarja pomen ukrepov za krepitev vodilne vloge in udeležbe žensk v javnosti na vseh ravneh odločanja; poziva države, naj zagotovijo uravnoteženo zastopanost žensk v javnih institucijah in javnem življenju in naj posebno pozornost namenijo vključevanju žensk, ki so pripadnice manjšin;

40.  poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in podpredsednico/visoko predstavnico, naj še naprej spodbujajo krepitev političnega in ekonomskega položaja žensk in deklet z vključevanjem enakosti spolov v vse svoje zunanje politike in programe, tudi prek strukturiranih dialogov s tretjimi državami, z javnim opozarjanjem na vprašanja, povezana s spolom, in z zagotavljanjem zadostnih sredstev v ta namen;

Pravice otrok

41.  podpira prizadevanja EU za spodbujanje pravic otrok, zlasti s prispevanjem k zagotavljanju dostopa otrok do vode, sanitarnih storitev, zdravstvenega varstva in izobraževanja, z zagotavljanjem rehabilitacije in ponovnega vključevanja otrok iz oboroženih skupin, z odpravljanjem dela otrok, mučenja, čarovništva otrok, trgovine z otroki, porok in spolnega izkoriščanja otrok ter s pomočjo otrokom v oboroženih konfliktih in zagotavljanjem njihovega dostopa do izobraževanja na konfliktnih območjih in v begunskih taboriščih;

42.  opozarja, da Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta leta 1989 in je najširše ratificirana mednarodna pogodba, določa vrsto otrokovih pravic, vključno s pravico do življenja, zdravja, izobraževanja in igre, pa tudi pravico do družinskega življenja, zaščite pred nasiljem in diskriminacijo ter izražanja svojih stališč; poziva vse podpisnice konvencije, naj svoje obveznosti spoštujejo;

43.  pozdravlja, da želi OZN na svetovni ravni izvesti študijo, s katero naj bi s spremljanjem in analizo ocenjevanja ugotovili, kako se veljavno mednarodno pravo in standardi izvajajo na terenu, in ocenili konkretne možnosti, da bi države izboljšale svoje politike in odzive; poziva vse države, naj študijo podprejo in dejavno sodelujejo v njej;

44.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bili leta 2015 po vsem svetu mnogi obsojeni na smrt za kazniva dejanja, ki so jih zagrešili pred 18. letom starosti, in tudi usmrčeni, čeprav Konvencija OZN o otrokovih pravicah prepoveduje uporabo smrtne kazni za mladoletnike;

Pravice oseb LGBTI

45.  izraža zaskrbljenost zaradi vztrajanja pri diskriminatornih zakonih in praksah ter zaradi nasilnih dejanj nad posamezniki v različnih državah na podlagi njihove spolne usmerjenosti in spolne identitete; spodbuja pozorno spremljanje položaja oseb LGBTI v državah, kjer so bili zakoni proti njim uvedeni nedavno; izraža globoko zaskrbljenost zaradi tako imenovanih protipropagandnih zakonov, s katerimi se omejuje svoboda izražanja in zbiranja, tudi v državah evropske celine;

46.  ponovno izraža podporo visokemu komisarju za človekove pravice, ki si zlasti prek izjav, poročil in kampanje „Svobodni in enakopravni“ redno prizadeva za spodbujanje in varovanje uživanja vseh človekovih pravic oseb LGBTI; spodbuja visokega komisarja za človekove pravice, naj se še naprej bori proti diskriminatornim zakonom in praksam; je zaskrbljen zaradi omejevanja temeljnih svoboščin zagovornikov človekovih pravic oseb LGBTI in EU poziva, naj jim nameni večjo podporo; meni, da bo več možnosti za spoštovanje temeljnih pravic oseb LGBTI, če bodo imele dostop do vseh pravnih institucij;

Vključevanje vprašanja človekovih pravic v EU in skladnost

47.  poziva EU, naj v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji ter splošnimi določbami o zunanjem delovanju Unije podpira univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic, tudi državljanskih in političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih;

48.  ponovno poziva EU, naj svoje delovanje osnuje na pravicah, spoštovanje človekovih pravic pa vključi v sodelovanje na področju trgovine, naložb, javnih storitev in razvoja, pa tudi v skupno varnostno in obrambno politiko; poleg tega poudarja, da bi morala politika EU na področju človekovih pravic zagotoviti, da bodo notranje in zunanje politike usklajene, kot zahteva PEU;

49.  znova poudarja tudi, da mora EU dejavno in dosledno sodelovati v mehanizmih OZN za človekove pravice, zlasti s tretjim odborom, Generalno skupščino in Svetom za človekove pravice; se zaveda, da si Evropska služba za zunanje delovanje, delegacije EU v New Yorku in Ženevi ter države članice prizadevajo za večjo usklajenost EU glede problematike človekovih pravic na ravni OZN, se v ta namen posvetujejo o vsebinskih vprašanjih in poskušajo nastopati enotno; spodbuja EU, naj si bolj prizadeva, da bo njen glas slišan, med drugim s spodbujanjem vse bolj razširjene prakse čezmejnih pobud ter s sopokroviteljstvom in prevzemanjem vodilne vloge pri rešitvah; ponovno poziva k večji prepoznavnosti ukrepov EU v vseh večstranskih forumih;

50.  poziva posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj še naprej povečuje učinkovitost, skladnost in prepoznavnost politik EU o človekovih pravicah v okviru Sveta za človekove pravice ter naj še tesneje sodeluje z uradom visoke komisarke za človekove pravice in pri posebnih postopkih;

51.  odločno vztraja, da morajo biti stališča EU za zasedanja Sveta za človekove pravice še bolje pripravljena in usklajena, obravnavati pa je treba tudi vprašanje skladnosti med zunanjimi in notranjimi politikami EU na področju človekovih pravic;

52.  znova opozarja, da je pomembno ohraniti institucionalizirano prakso pošiljanja parlamentarne delegacije na zasedanja Sveta za človekove pravice in Generalne skupščine;

53.  poziva k bolj načelnemu in neselektivnemu ukrepanju držav članic EU v Svetu za človekove pravice;

Brezpilotni zrakoplovi in avtonomno orožje

54.  ponovno poziva Svet EU, naj oblikuje skupno stališče EU o uporabi oboroženih brezpilotnih zrakoplovov, v katerem naj največjo pozornost nameni spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter obravnava vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno poziva EU, naj prepove proizvodnjo, razvoj in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja; vztraja, da je treba človekove pravice obravnavati v vseh dialogih s tretjimi državami o boju proti terorizmu;

Boj proti terorizmu

55.  pozitivno ocenjuje dokument s smernicami za boj proti terorizmu, ki sta ga pripravili ESZD in Komisija in katerega namen je zagotoviti spoštovanje človekovih pravic pri načrtovanju in izvajanju projektov pomoči za boj proti terorizmu, v katerih sodelujejo tretje države; v zvezi s tem opominja, da je spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin temelj uspešnih protiterorističnih politik, vključno z uporabo digitalnih tehnologij za nadzor; poudarja, da je treba v okviru boja proti teroristični in ekstremistični propagandi ter metodam novačenja razviti učinkovite komunikacijske strategije, zlasti na spletu;

Demokratizacija

56.  priporoča, naj EU okrepi prizadevanja za oblikovanje bolj celovitega pristopa k procesom demokratizacije, v katerih so svobodne in poštene volitve zgolj ena razsežnost, saj bo tako pozitivno prispevala h krepitvi demokratičnih institucij; meni, da bi bilo treba s širjenjem primerov najboljše prakse pri tranziciji v okviru širitvene in sosedske politike podpirati in krepiti druge procese demokratizacije po vsem svetu;

Razvoj in človekove pravice

57.  poudarja pomen cilja trajnostnega razvoja 16 o miru in pravičnosti iz agende 2030, ki bi moral biti med prednostnimi nalogami v vseh zunanjih in notranjih ukrepih, zlasti ko gre za financiranje razvojnega sodelovanja;

Šport in človekove pravice

58.  je zelo zaskrbljen, ker nekatere največje športne prireditve gostijo avtoritarne države, v katerih prihaja do kršitev človekovih pravic; OZN in države članice EU poziva k obravnavi tega vprašanja in k temu, da bodo z nacionalnimi športnimi zvezami, podjetji in organizacijami civilne družbe obravnavale praktične vidike udeležbe na teh prireditvah, vključno s svetovnim nogometnim prvenstvom v Rusiji leta 2018 in Katarju leta 2022 ter na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2022;

Mednarodno kazensko sodišče

59.  ponovno izraža popolno podporo delu Mednarodnega kazenskega sodišča, čigar vloga je narediti konec nekaznovanosti storilcev dejanj, ki v mednarodni skupnosti veljajo za najhujša kazniva dejanja, in žrtvam vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida zagotoviti pravico; pozorno spremlja vse poskuse spodkopavanja legitimnosti ali neodvisnosti tega sodišča; poziva EU in njene države članice, naj s sodiščem sodelujejo ter mu zagotovijo močno diplomatsko, politično in finančno podporo, tudi v OZN; poziva EU, države članice in posebne predstavnike, naj Mednarodno kazensko sodišče, izvrševanje njegovih odločb in boj proti nekaznovanju za kazniva dejanja iz rimskega statuta, dejavno podprejo, tudi s krepitvijo in širitvijo odnosov z Varnostnim svetom in s spodbujanjem splošne ratifikacije rimskega statuta in sprememb iz Kampale;

Države v okviru splošnega rednega pregleda

Gruzija

60.  pozdravlja članstvo Gruzije v Svetu za človekove pravice in najnovejši splošni redni pregled o Gruziji; je seznanjen z zakonodajnimi reformami, ki so prinesle nekaj napredka in izboljšav na področju sodstva in kazenskega pregona, državnega tožilstva, boja proti slabemu ravnanju, pravic otrok, pa tudi na področju varstva zasebnosti in osebnih podatkov ter notranje razseljenih oseb;

61.  vseeno ugotavlja, da so še vedno potrebna prizadevanja v zvezi z resnično neodvisnostjo sodstva, slabim ravnanjem, zlasti med priporom v predkazenskem postopku in pri rehabilitaciji žrtev, in v zvezi z odgovornosti za kršitve organov kazenskega pregona, pa tudi preiskavami preteklih kršitev vladnih uradnikov ter pravicami manjšin in žensk; poudarja, da mednarodno pravo s področja človekovih pravic odgovornost za zaščito vseh otrok pred nasiljem nalaga vladi, in poziva k nadzoru vseh dobrodelnih ustanov za otroke; poziva k zagotovitvi rehabilitacije žrtev; ostaja zaskrbljen nad svobodo izražanja in mediji, pa tudi nad dejstvom, da opazovalci nimajo resničnega dostopa do zasedenih Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije, kjer še vedno prihaja do številnih kršitev človekovih pravic; poziva gruzijsko vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe ter tako zagotovi ukrepanje po priporočilih v okviru postopka splošnega rednega pregleda;

Libanon

62.  izreka pohvalo Libanonu zaradi politike odprte meje in sprejema, ki jo že leta izvaja glede beguncev iz Palestine, Iraka in Sirije, poudarja, da ima ta država v svetovnem merilu največje število beguncev na prebivalca, saj je vsaka četrta oseba begunec, ter poziva Evropsko unijo, naj državi nameni več sredstev in tesneje sodeluje z njenimi oblastmi, da bi ji pomagala ohraniti varstvo pravic beguncev in prosilcev za azil; je v zvezi s tem zaskrbljen zaradi domnevno visokega števila primerov porok otrok in/ali prisilnih porok med sirskimi begunci; spodbuja libanonsko vlado, naj razmisli o reformi zakona, ki ureja vstop in bivanje v tej državi ter izstop iz nje;

63.  podpira priporočila Odbora OZN za odpravo diskriminacije žensk, v katerih odbor poziva k ukrepom za povečanje ozaveščenosti migrantk, ki delajo v gospodinjstvu, o njihovih človekovih pravicah v skladu s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, katere pogodbenica je tudi Libanon; poudarja zlasti, da je treba ukiniti sistem Kafala in zagotoviti dejanski dostop do sodstva za migrantke, ki delajo v gospodinjstvu, tudi z zagotavljanjem njihove varnosti in bivanja med pravnimi in upravnimi postopki, povezanimi z njihovim statusom;

Mavretanija

64.  poudarja, da je mavretanska vlada sicer dosegla napredek pri sprejemanju zakonodajnih ukrepov, namenjenih preprečevanju vseh vrst suženjstva in podobnih praks, čeprav neučinkovito izvajanje prispeva k njihovemu ohranjanju; poziva oblasti, naj sprejmejo zakon proti suženjstvu, začnejo sistematično in redno po vsej državi zbirati razčlenjene podatke o vseh oblikah suženjstva in izvedejo temeljito, na dokazih temelječo študijo o zgodovini in naravi suženjstva, da bi to prakso izkoreninili;

65.  poziva mavretanske oblasti, naj v skladu z mednarodnimi konvencijami in svojim nacionalnim pravom omogočijo svobodo govora in zbiranja; poziva tudi k izpustitvi Birama Dah Abeida, Bilala Ramdaneja in Džibija Sova, da bodo lahko nadaljevali nenasilno kampanjo proti suženjstva, ne da bi se pri tem bali nadlegovanja ali ustrahovanja;

Mjanmar

66.  pozdravlja razpis konkurenčnih volitev 8. novembra 2015, ki so pomemben mejnik pri prehodu države v demokracijo; pozitivno ocenjuje podporo, ki so jo mjanmarski volivci izkazali nadaljnji demokratizaciji države; je kljub temu še vedno zaskrbljen zaradi ustavnega okvira teh volitev, po katerem je 25 % sedežev v parlamentu namenjenih predstavnikom vojske; priznava dosedanji napredek na področju človekovih pravic, ugotavlja pa, da so razmere na številnih področjih še vedno zelo zaskrbljujoče, vključno s pravicami manjšin ter pravico izražanja, združevanja in mirnega zbiranja;

67.  obsoja hudo in vsesplošno diskriminacijo in zatiranje manjšine Rohingja, ki je še hujše, ker je skupnost brez pravnega statusa in se proti nebudistom zelo širi sovražni govor; poziva k celovitim, preglednim in neodvisnim preiskavam vseh poročil o kršitvah človekovih pravic manjšine Rohingja in meni, da štirje zakoni, namenjeni zaščiti rase in vere, ki jih je parlament sprejel leta 2015, vključujejo diskriminatorne vidike, ki se nanašajo na spol; ponovno izraža zahtevo in zaskrbljenost, ker se visokemu komisarju za človekove pravice ne dovoli, da bi v tej državi ustanovil svoj urad; poudarja, da je treba pred zaključkom pogajanj o sporazumu o naložbah med EU in Mjanmarom opraviti celovito oceno učinka na trajnostni razvoj;

Nepal

68.  pozdravlja dejstvo, da je 20. septembra 2015 začela veljati nova nepalska ustava, ki naj bi postavila temelje za politično stabilnost in gospodarski razvoj te države v prihodnosti; upa, da bodo kmalu obravnavana še vedno odprta vprašanja politične zastopanosti manjšin, vključno z Daliti, in zakonov o državljanstvu;

69.  obžaluje, da kljub maja 2014 sprejetemu zakonu o resnici, spravi in izginotjih še vedno ni opaziti klicanja na odgovornost za zlorabe človekovih pravic, ki sta jih med civilno vojno zagrešili obe strani; poziva nepalsko vlado, naj pristopi k Mednarodni konvenciji o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem; obsoja omejevanje temeljnih svoboščin tibetanskih beguncev; poziva Indijo, naj umakne svojo neuradno blokado za nepalsko gospodarstvo, ki skupaj z uničujočim potresom aprila 2015 povzroča humanitarno krizo in potiska skoraj milijon nepalskih državljanov v brezizhodno revščino;

Oman

70.  izraža priznanje, ker je omanska vlada ustanovila nacionalno komisijo za človekove pravice in septembra 2014 na zgodovinski obisk povabila posebnega poročevalca OZN za pravico do mirnega zbiranja; upa, da bodo ti konstruktivni koraki vodili k intenzivnejšemu sodelovanju Omana s predstavniki OZN za človekove pravice in neodvisnimi organizacijami za človekove pravice;

71.  spodbuja Oman, naj sprejme potrebne ukrepe za ublažitev razmer v državi, kjer po besedah posebnega poročevalca OZN prevladujeta strah in ustrahovanje; je še vedno zaskrbljen zaradi prepovedi vseh političnih strank, zato vlado poziva, naj prepoved ponovno pretehta; poziva institucije in države članice EU, naj Omanu ponudijo tehnično in pravno pomoč in mu tako pomagajo vzpostaviti varno in spodbudno okolje za organizacije civilne družbe;

Ruanda

72.  je zaskrbljen zaradi stanja na področju človekovih pravic v Ruandi, vključno z omejitvami svobode izražanja in združevanja, kratenjem demokratičnega prostora za opozicijske politične stranke in neodvisne dejavnosti civilne družbe, pa tudi nespodbudnim okoljem za neodvisno delovanje sodstva; poziva ruandsko vlado, naj vzpostavi demokratični prostor, v katerem bodo lahko svobodno delovali vsi segmenti družbe;

73.  je zaskrbljen zaradi nedavnih ustavnih sprememb, ki sedanjemu predsedniku omogočajo, da se bo potegoval za tretji mandat; spodbuja vlado Ruande, naj spoštuje Afriško listino o demokraciji, volitvah in upravljanju;

Južni Sudan

74.  pozdravlja, da so vojskujoče se strani 28. avgusta 2015 podpisale mirovni sporazum o koncu državljanske vojne, ki vključuje prehodno delitev oblasti, varnostno ureditev in ustanovitev hibridnega sodišča za sojenje o vseh kaznivih dejanjih, storjenih od začetka konflikta; želi spomniti, da je zaradi konflikta umrlo več tisoč ljudi, več sto tisoč pa je razseljenih in beguncev;

75.  poziva vse strani, naj ne kršijo človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, vključno s kršitvami, ki veljajo za mednarodne zločine, kot so zunajsodni uboji, nasilje na etnični podlagi, spolno nasilje zaradi konflikta, vključno s posilstvi, ter nasilje na podlagi spola, novačenje in uporaba otrok, prisilna izginotja ter samovoljne aretacije in pridržanje;

76.  pozdravlja resolucijo Sveta za človekove pravice z junija 2015 in začetek misije urada visokega komisarja za človekove pravice za opazovanje in poročanje o stanju na področju človekovih pravic v Južnem Sudanu; poziva Svet za človekove pravice, naj podpre imenovanje posebnega poročevalca za Južni Sudan z mandatom za spremljanje kršitev in javno poročanje o njih, pomoč vladi pri izvajanju prihodnjih priporočil misije, oblikuje pa naj tudi priporočila za to, kako na zagotoviti dejansko odgovornost;

Venezuela

77.  je zaskrbljen nad obupnim stanjem človekovih pravic v državi, ki je posledica čedalje slabšega gospodarskega, političnega in socialnega ozračja v zadnjih letih; ponovno poudarja, da so svoboda izražanja, neodvisno sodstvo in načela pravne države bistveni sestavni deli vsake demokratične družbe; poziva venezuelske oblasti, naj nemudoma izpustijo voditelje opozicije in druge miroljubne protestnike, ki so samovoljno pridržani, ker so uveljavljali pravico do svobode izražanja in temeljne pravice;

78.  pozdravlja dejstvo, da so bile 6. decembra 2015 organizirane volitve in je že bila oblikovana nova narodna skupščina; obsoja vsakršen poskus neupoštevanja rezultatov volitev, kot je na primer začasna odstavitev nekaterih demokratično izvoljenih poslancev, saj so rezultati volitev izraz volje venezuelskega ljudstva; opozarja, da bo morala nova vlada obravnavati širok spekter vprašanj s področja človekovih pravic, od nekaznovanosti in odgovornosti za zunajsodne uboje do samovoljnih aretacij in pridržanja, poštenega sojenja, neodvisnosti sodstva, svobode zbiranja in združevanja ter svobode medijev; poudarja, da je s 1. januarjem 2016 začelo teči triletno članstvo Venezuele v Svetu za človekove pravice, kar za to državo pomeni tudi posebno odgovornost na področju spoštovanja človekovih pravic;

Sirija

79.  izraža zaskrbljenost zaradi dramatičnih varnostnih in humanitarnih razmer v Siriji; poudarja pomen dela, ki ga je opravila neodvisna mednarodna preiskovalna komisija Združenih narodov za Sirijo; obsoja namerno ciljanje civilistov, neselektivne in nesorazmerne napade , napade na civiliste in zaščitene objekte kulturne dediščine, ter kaznovalna obleganja in blokade; poudarja, da je treba posebno pozornost in podporo nameniti ženskam, ki se bile žrtev nasilja, organizacijam žensk in njihovi udeležbi pri humanitarni pomoči in razreševanju konfliktov; poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da bo imela preiskovalna komisija na voljo dovolj sredstev za uresničevanje svojega mandata, ki je ugotavljanje dejstev in okoliščin vseh zagrešenih hudih kršitev človekovih pravic in iskanje odgovornih za kršitve, tudi take, ki bi lahko pomenile hudodelstvo proti človečnosti, da bodo za svoja dejanja resnično odgovarjali, tudi pred Mednarodnim kazenskim sodiščem;

80.  je še vedno prepričan, da je trajna rešitev sirskega konflikta mogoča le s širokim političnim procesom, ki bo utrl pot resnični politični tranziciji, v kateri bodo upoštevane legitimne težnje sirskega prebivalstva in bo lahko to prebivalstvo neodvisno in demokratično odločalo o lastni prihodnosti; pozdravlja končno izjavo, ki je bila podana 30. oktobra 2015 o izidih pogovorov o Siriji na Dunaju; pozdravlja sprejetje resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2254(2015) z dne 18. decembra 2015;

81.  je močno vznemirjen zaradi preganjanja verskih in narodnostnih manjšin v Siriji, ki so prisiljene k spreobrnitvi in izrekanju časti – njihovi pripadniki so napadani, ranjeni, prodani v suženjstvo ali so žrtve odvzema notranjih organov zgolj zaradi svoje vere;

Burundi

82.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi ciljnih napadov na zagovornike človekovih pravic, novinarje in njihove sorodnike; odločno obsoja politično nasilje, zunajsodne usmrtitve in druge kršitve človekovih pravic; poziva burundijske oblasti, naj odpravo teh kršitev in zlorab obravnavajo kot bistveno in nujno prednostno nalogo ter izvedejo temeljite, nepristranske in neodvisne preiskave, da bi odgovorne privedli pred sodišče in žrtvam zagotovili popravo krivic;

83.  je še vedno zelo zaskrbljen zaradi humanitarnih posledic krize za civilno prebivalstvo v tej državi in vsej regiji; poziva, naj si EU še naprej prizadeva za soglasje med vlado in opozicijo, da se bo ponovno vzpostavil vključujoč in demokratičen politični sistem;

84.  pozdravlja, da je Svet za človekove pravice 17. decembra 2015 sklical izredno zasedanje o tem, kako narediti konec vse slabšem stanju na področju človekovih pravic v Burundiju, čeprav obžaluje, da je do njega prišlo tako pozno; poziva k hitri napotitvi misije neodvisnih strokovnjakov ter poziva burundijske oblasti, naj z misijo polno sodelujejo;

Savdska Arabija

85.  je še vedno zelo zaskrbljen zaradi sistematičnih kršitev človekovih pravic v tej državi; je močno zaskrbljen nad izredno velikim številom izrečenih in izvedenih smrtnih obsodb v Savdski Arabiji v letu 2015; je razočaran zaradi množičnih usmrtitev, izvršenih v zadnjih nekaj tednih; poziva Savdsko Arabijo, naj uvede moratorij za smrtno kazen;

86.  poziva savdske oblasti, naj izpustijo vse zapornike vesti, tudi Raifa Badavija, dobitnika nagrade Saharova za leto 2015; EU poziva, naj njegov primer še prav pozorno spremlja;

87.  ponovno poudarja, da morajo biti članice Sveta za človekove pravice izvoljene izmed članic, ki dejansko spoštujejo človekove pravice, načelo pravne države in demokracijo, kar trenutno za Savdsko Arabijo ne velja; poziva savdske oblasti, naj polno sodelujejo pri posebnih postopkih Sveta za človekove pravice in Urada visokega komisarja za človekove pravice;

Belorusija

88.  pozdravlja izpustitev preostalih političnih zapornikov avgusta 2015 in poziva belorusko vlado, naj izpuščene politične zapornike rehabilitira ter jim v celoti povrne državljanske in politične pravice; izraža globoko zaskrbljenost zaradi rednega omejevanja svobode izražanja ter svobode združevanja in mirnega zbiranja; obsoja nadlegovanje neodvisnih in opozicijskih novinarjev, nadlegovanje in pridržanje zagovornikov človekovih pravic; v zvezi s tem poziva Belorusijo, naj se pridruži svetovnemu moratoriju za izvrševanje smrtne kazni, s čimer bo storila prvi korak k njeni trajni odpravi; poziva vlado, naj v celoti sodeluje s posebnim poročevalcem in se zaveže k izvajanju reform za zaščito človekovih pravic, tudi z izvajanjem priporočil posebnega poročevalca in drugih mehanizmov za človekove pravice;

Bližnjevzhodni mirovni proces

89.  je seznanjen s sklepi, ki sta jih podpredsednica / visoka predstavnica in Svet 18. januarja 2016 sprejela o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu; se povsem strinja s Svetom, da je spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah s strani vseh, vključno s pravno-politično odgovornostjo, temelj za mir in varnost in da so izraelske naselbine po mednarodnem pravu nezakonite in negativno vplivajo na uresničitev rešitve z dvema državama; globoko obžaluje resigniranost poročevalca OZN o stanju na področju človekovih pravic na Palestinskih ozemljih Makarimu Wibisonu;

o
o   o

90.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 69. generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in generalnemu sekretarju parlamentarne skupščine Sveta Evrope.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0470.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2016 o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2014 (2014/2218(INI))

P8_TA(2016)0021 A8-0361/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izidu razprav Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju pomena pravice do peticije in pomena takojšnje seznanjenosti Parlamenta s posameznimi pomisleki in pogledi evropskih državljanov ali rezidentov, kot je določeno v členih 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb PDEU, ki zadevajo postopek za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,

–   ob upoštevanju členov 52, 215, 216(8), 217 in 218 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0361/2015),

A.  ker je bilo v letu 2014 prejetih 2714 peticij, kar je skoraj 6 % manj kot v letu 2013, ko je Parlament prejel 2885 peticij; ker je bilo za 790 peticij ugotovljeno, da so dopustne in so bile nadalje obravnavane; ker je bilo 1070 peticij ugotovljeno, da so nedopustne; ker je bilo 817 peticij, ki so bile dopustne in zaključene; ker so bila priporočila izpodbijana v primeru 37 peticij; ker so te številke skoraj dvakrat višje od števila peticij, prejetih v letu 2009; ker tega povišanja ni spremljalo sorazmerno povišanje števila uradnikov, zadolženih za obravnavo teh peticij;

B.  ker je namen letnega poročila o dejavnostih Odbora za peticije predstavitev analize peticij, prejetih leta 2014, pa tudi razprava o možnem izboljšanju postopkov in odnosov z drugimi institucijami;

C.  ker je število prejetih peticij skromno v primerjavi s skupnim prebivalstvom Evropske unije, kar kaže, da velika večina državljanov EU še ni seznanjena s pravico do peticije ali o njeni morebitni koristnosti kot sredstva, s katerim lahko evropske institucije in države članice opozorijo na zadeve, ki vplivajo nanje ali so zaradi njih zaskrbljeni; čeprav so nekateri državljani EU seznanjeni s postopkom vlaganja peticij, pa je zmedenost o področju dejavnosti EU še vedno vsesplošna, kar dokazuje visoko število prejetih nedopustnih peticij (39,4 %);

D.   ker je ustrezna obravnava peticij skozi celoten postopek odločilna za zagotavljanje spoštovanja pravice do peticije; ker so vlagatelji peticij običajno državljani, ki se zavzemajo za izboljšanje in zagotavljanje blaginje naših družb v prihodnosti; ker bi lahko izkušnje, ki jih imajo državljani pri obravnavi njihovih peticij, oblikovale njihovo prihodnje mnenje o evropskem projektu;

E.  ker je bilo leta 2014 zaključenih 1887 peticij, od katerih je bilo 1070 nedopustnih; ker je bil samo 29,1 % peticij označen za dopustne in nadalje obravnavan, medtem , ko jih je bilo 39,4 % označenih za nedopustne, 30,1 % pa za dopustnega in takoj zaključen;

F.  ker evropske državljane neposredno zastopa edina institucija EU, ki jo neposredno volijo, tj. Evropski parlament; ker jim pravica do peticije ponuja možnost, da neposredno pritegnejo pozornost njihovih izvoljenih predstavnikov;

G.  ker morajo imeti državljani EU in kultura storitev v njihovem imenu pri delu parlamenta, zlasti Odbora za peticije, vedno prednost pred vsemi drugimi dejavniki ali merili učinkovitosti; ker sedanja raven kadrovske zasedenosti v enoti za peticije ogroža izpolnjevanje teh temeljnih načel;

H.  ker bi pravica do peticije, ob polnem spoštovanju njenega bistva, lahko izboljšala odzivnost parlamenta na težave državljanov in prebivalcev EU, če bi na vseh stopnjah postopka vlaganja peticij obstajal odprt, demokratičen, vključujoč in pregleden mehanizem za reševanje težav, ki se nanašajo predvsem na uporabo zakonodaje EU;

I.  ker je pravica do peticije ključna prvina participativne demokracije;

J.  ker je namen pravice do peticije, skupaj z Evropskim varuhom človekovih pravic, da obravnavata nepravilnosti pri delovanju institucij EU ali nacionalnih institucij pri izvajanju prava EU;

K.  ker peticije predstavljajo dragocene povratne informacije za zakonodajalce in izvršilne organe na ravni EU in nacionalni ravni, zlasti o morebitnih vrzelih pri izvajanju zakonodaje EU; ker so lahko peticije zgodnje opozorilo državam članicam, ki zaostajajo pri izvajanju prava EU;

L.  ker takšne peticije, naslovljene na Odbor za peticije, pogosto vsebujejo koristne in neposredne informacije za druge odbore Parlamenta, pristojne za oblikovanje zakonodaje na njihovih področjih;

M.  ker za zagotavljanje spoštovanja temeljne pravice do peticije ni odgovoren le Odbor za peticije, ampak bi moralo biti plod skupnega prizadevanja vseh parlamentarnih odborov ter drugih institucij EU; ker nobena peticija ne bi smela biti zaključena pred prejetjem povratnih informacij od drugih parlamentarnih odborov;

N.  ker bi si moral Odbor za peticije prizadevati za večjo uporabo svojih pooblastil ter splošnih in posebnih orodij odborov, kot so vprašanja za ustni odgovor in kratke resolucije, da bi na podlagi prejetih peticij opozoril na vprašanja, ki zadevajo državljane in rezidente EU, saj bi jih obravnavali na plenarnem zasedanju Parlamenta;

O.  ker je treba vsako peticijo temeljito, učinkovito, pravočasno, pregledno in individualno oceniti in obravnavati na način, ki spoštuje pravico članov Odbora za peticije do sodelovanja; ker mora vsak prosilec v kratkem času prejeti odgovor, v katerem so navedeni razlogi za zaključek peticije ali za nadaljnje ukrepanje, izvajanje in spremljanje sprejetih ukrepov; ker je boljše institucionalno usklajevanje z institucijami na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni ključno za hitro obravnavo vprašanj iz peticij;

P.  ker je treba zagotoviti učinkovito in hitro obravnavo peticij, tudi med prehodnim zakonodajnim obdobjem in poznejšimi menjavami osebja;

Q.  ker je zlasti v interesu dopustnih in utemeljenih peticij potrebno, da dela Odbora za peticije ne bodo bremenile predolge obravnave nedopustnih ali neutemeljenih peticij;

R.  ker je treba vlagatelja peticije ustrezno obvestiti o razlogih, zakaj je peticija označena za nedopustno;

S.  ker se peticije obravnavajo na sejah Odbora za peticije in lahko vlagatelji sodelujejo pri razpravah o svojih peticijah ter imajo pravico predstaviti peticije z vsemi podrobnostmi, s čimer lahko aktivno prispevajo k delu odbora, njegovim članom, članom Evropske komisije in navzočim predstavnikom držav članic pa posredujejo dodatne informacije; ker se je v letu 2014 razprav Odbora za peticije udeležilo 127 vlagateljev peticij, ki so v njih sodelovali; ker ostaja razmerje neposredne udeležbe razmeroma nizko in bi ga bilo treba zvišati, tudi z uporabo sredstev za komunikacijo na daljavo, ter z načrtovanjem, da bi vlagateljem peticij omogočili boljšo pripravo na razpravo v odboru;

T.  ker se pogosto dogaja, da peticije po javni razpravi na sejah odbora ostanejo odprte in je predvideno nadaljnje ukrepanje ter se čaka na povratne informacije, in sicer v okviru dodatne preiskave Komisije ali parlamentarnih odborov ali dejanske izmenjave z ustreznimi nacionalnimi ali regionalnimi organi;

U.  ker bi bilo potrebno imeti več časa na sejah odbora za razpravo o široki paleti vprašanj in zagotavljanje kakovosti posameznih razprav; ker so sestanki koordinatorjev političnih skupin ključnega pomena za dobro načrtovanje in nemoten potek dela odbora, in bi bilo zato treba nameniti dovolj časa, da bi se omogočilo demokratično odločanje;

V.  ker se Odbor za peticije pri delu opira na pisne informacije, ki jih posredujejo vlagatelji peticij, ter na njihove ustne in avdiovizualne prispevke na seji in dodatna izvedenska mnenja Evropske komisije, držav članic, Varuha človekovih pravic ali drugih predstavniških političnih organov;

W.  ker bi bilo treba pomisleke vlagateljev peticij temeljito obravnavati skozi ves postopek peticij; ker lahko tak postopek zahteva različne faze, tudi več krogov izmenjave povratnih informacij od vlagatelja peticije in evropskih institucij in nacionalnih organov;

X.  ker merila za dopustnost peticij, ki jih določata Pogodba in poslovnik Parlamenta, zahtevajo, da peticija izpolnjuje uradne pogoje za dopustnost (člen 215 Poslovnika), se pravi, da mora njena vsebina zadevati področja delovanja Unije, ki neposredno vplivajo na vlagatelja peticije, ki mora biti državljan Unije ali prebivati v njej; ker so nekatere peticije posledično označene za nedopustne, saj ne ustrezajo tem uradnim merilom; ker je odločitev o dopustnosti pravzaprav skladna s takšnimi pravnimi in tehničnimi merili in ne bi smela biti odvisna od političnih odločitev; ker bi moral biti spletni portal za peticije učinkovito orodje za zagotavljanje potrebnih informacij in navodil za vlagatelje peticij o merilih za dopustnost;

Y.  ker lahko kakršna koli zamuda pri obravnavi peticij, ki se nanašajo na otroke, še posebej resno ogrozi udeležence, zato je bil sprejet posebni način obravnave teh peticij;

Z.  ker lahko državljani EU z uporabo peticije spremljajo pripravo in izvajanje prava EU; ker to omogoča državljanom EU, da delujejo kot koristen vir informacij o zahtevah v zvezi s pravom EU ter kršitvami tega prava, kar je zlasti pomembno pri zadevah, ki se nanašajo na okolje, notranji trg, priznavanje poklicnih kvalifikacij, varstvo potrošnikov ter sektor finančnih storitev;

AA.  ker vložitev peticije pogosto sovpada z vložitvijo pritožbe na Evropsko komisijo, ki lahko privedle do začetka postopka zaradi neizpolnitve obveznosti ali tožbe zaradi opustitve ukrepanja; ker statistični podatki (Letno poročilo Komisije o nadzoru uporabe prava skupnosti (COM(2006)0416)) kažejo, da je bila četrtina, če ne kar tretjina obravnavanih peticij povezana s postopki za ugotavljanje kršitev ali je bila povod zanje; ker vključitev Evropskega parlamenta v postopke peticij omogoča dodatni nadzor preiskovalnega dela pristojnih institucij EU; ker nobena peticija ne bi smela biti zaključena medtem, ko jo preiskuje Komisija;

AB.  ker se poglavitna vprašanja iz peticij nanašajo na široko paleto vprašanj, kot so okoljska zakonodaja (zlasti glede ravnanja z vodo in odpadki, iskanja in črpanja ogljikovodikov, velikih infrastrukturnih in razvojnih projektov), temeljne pravice (zlasti pravice otrok in invalidov, kar je posebej pomembno glede na to, da naj bo do četrtina volivcev EU imela določeno stopnjo motnje ali invalidnosti), prosto gibanje oseb, diskriminacija, priseljevanje, zaposlovanje, pogajanja o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), dobrobit živali, delovanje pravosodja in socialna vključenost invalidov;

AC.  ker je 19. novembra 2014 z enoletno zamudo začel delovati spletni portal Odbora za peticije, ki je bil zasnovan z namenom, da bi spodbujal pravico do peticije in dejavno udeležbo državljanov v življenju EU, in nadomestil predhodno elektronsko storitev za vlaganje peticij na spletnem mestu Europarl; ker je namen portala, ki še ne deluje v celoti, zagotoviti celovito rešitev za specifične potrebe postopka peticij in bolj ustrezno spletno orodje za državljane Unije, ki želijo vložiti peticijo, ter sprotno spremljanje različnih faz postopka; ker so bile ugotovljene številne pomanjkljivosti, zlasti v zvezi s funkcijo iskanja, kar ogroža vlogo portala kot javnega registra peticij, in ker bi morala biti druga faza, namenjena reševanju vseh pomanjkljivosti, že sklenjena; ker bi lahko portal prispeval k boljši prepoznavnosti in izboljšanju storitev za državljane in člane odbora, za katere bo deloval kot elektronski register (v skladu s členom 216(4) Poslovnika Parlamenta), državljanom pa omogočil, da bodo vlagali in spremljali peticije ter dodali elektronski podpis k svojim peticijam; ker naj bi izboljšal upravno učinkovitost ter preglednost in interaktivnost postopka obravnave peticij, kar bi koristilo vlagateljem, poslancem in širši javnosti; ker bi moral biti spletni portal orodje za izboljšanje preglednosti postopka peticij, dostopa vlagateljev peticij do informacij in osveščanje državljanov o sposobnosti in zmožnostih odbora za peticije, da jim pomaga k izboljšavi razmer; poudarja, da bi bilo treba razširiti in še naprej spodbujati uporabo nove informacijske in komunikacijske tehnologije, da bi delo odbora približali državljanom;

AD.  ker je evropska državljanska pobuda pomembno orodje, ki državljanom omogoča, da sodelujejo v postopku političnega odločanja EU, in je treba njen potencial v celoti izkoristiti; ker bi bilo treba za najboljše rezultate pri udeležbi državljanov ta instrument še izboljšati, okrepiti njegovo raven zastopanosti, tudi s praktičnega vidika, in v celoti spoštovati in izvajati v evropskih institucijah (zlasti Komisiji);

AE.  ker Odbor za peticije še naprej pozorno spremlja izvajanje uredbe o evropski državljanski pobudi in se zaveda potrebe po novi uredbi za odpravo številnih pomanjkljivosti, ovir in slabosti ter zapletenosti veljavnega pravnega okvira ter mehanizmov, ki so potrebni za izvajanje in nadaljnje ukrepanje v zvezi z evropsko državljansko pobudo, zlasti pri dejanskem zbiranju podpisov;

AF.  ker tri leta po začetku veljavnosti Uredbe (EU) št. 211/2011, od1. aprila 2012, Odbor za peticije meni, da je treba oceniti njeno izvajanje, da bi odkrili morebitne pomanjkljivosti in predlagali ustrezne rešitve za hiter pregled, in tako izboljšali njeno izvajanje;

AG.  ker so bile javne predstavitve za uspešne evropske državljanske pobude pozitivno sprejete, poslanci in civilna družba pa so zelo cenili vključitev in sodelovanje Odbora za peticije kot pridruženega odbora na predstavitvah evropskih državljanskih pobud; ker Odbor za peticije ta proces podpira in želi s svojimi dolgoletnimi izkušnjami na področju dela z državljani prispevati pri izpolnjevanju zastavljenega cilja; ker se od Komisija pričakuje konkretno nadaljnje ukrepanje za vse uspešne državljanske pobude;

AH.  ker je treba opozoriti, da v letu 2014 zaradi obsega dela, ki ga je imel Odbor za peticije, in potreb po kadrovski okrepitvi sekretariata Odbora za peticije ni bilo obiskov za ugotavljanje dejstev za preiskavo peticije, ki so bile obravnavane v letu 2014; ker pa se bodo v prihodnosti izvajali v povezavi z ustreznimi peticijami;

AI.  ker bi bilo treba v letu 2016 nadaljevati z običajnim številom obiskov za ugotavljanje dejstev glede na to, da so posebna pravica odbora in temeljni del njegovega dela, ki vključuje stike z državljani in organi v ustreznih državah članicah; ker člani teh delegacij enakopravno sodelujejo v vseh s tem povezanih dejavnostih;

AJ.  ker ima Odbor za peticije pristojnosti tudi v zvezi z delovanjem urada evropskega varuha za človekove pravice, ki preiskuje pritožbe državljanov EU v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v institucijah in organih EU, o tem pa na osnovi varuhovega poročila pripravi tudi svoje letno poročilo; ker je odbor v skladu s členom 204 Poslovnika Parlamenta dejavno in neposredno sodeloval pri organizaciji volitev evropskega varuha človekovih pravic leta 2014; ker je bila na volitvah decembra 2014, ki so potekale učinkovito in pregledno, za ponovni petletni mandat izvoljena Emily O'Reilly, da vodi urad varuha človekovih pravic;

AK.  ker je odbor za peticije član Evropske mreže varuhov človekovih pravic, katere člani so tudi morebitni odbori za peticije nacionalnih parlamentov, in ker je pomembno, da parlamenti držav članic imenujejo odbore za peticije, in okrepijo že obstoječe, da bi se izboljšalo sodelovanje med njimi;

1.  poudarja, da Odbor za peticije z delom, ki ga opravlja, državljanom in rezidentom EU omogoča, da nekoliko sodelujejo pri zaščiti in spodbujanju svojih pravic in spremljanju pravilne uporabe predpisov Unije, saj državljani v peticijah izražajo svoje pomisleke, njihove upravičene pritožbe pa rešene v razumnem času; poudarja, da mora odbor razpravljati o dopustnih peticijah v največ devetih mesecih od vložitve peticije; poudarja, da je boljše institucionalno usklajevanje z institucijami na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni, pa tudi drugimi organi, ključno za takojšnjo obravnavo vprašanj iz peticij;

2.  poudarja, da Odbor za peticije poleg tega, da je kontaktna točka za vse državljane, skupaj z Evropskim varuhom človekovih pravic in evropsko državljansko pobudo predstavlja temeljno orodje za večjo politično udeležbo državljanov, ki jim je treba zagotoviti pregleden in ustrezen dostop do teh orodij in njihovo zanesljivo delovanje; poudarja odgovornost, ki jo imajo ti organi pri spodbujanju evropskega državljanstva in izboljšanju vidnosti in verodostojnosti institucij EU; poziva institucije EU, naj bolj upoštevajo delo Evropskega varuha človekovih pravic; poziva k dodatnim mehanizmom za zagotovitev neposredne udeležbe državljanov pri postopkih odločanja v okviru evropskih institucij;

3.  poudarja, da je povečano sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi o vprašanjih, ki so povezani z uporabo prava Unije, ključnega pomena za približevanje evropskim državljanom ter krepitev demokratične legitimnosti in odgovornosti postopka odločanja v Parlamentu; poudarja, da proaktivna izmenjava informacij na vseh institucionalnih ravneh krepi sodelovanje in je ključnega pomena za obravnavo vprašanj, na katere opozarjajo vlagatelji peticij; obžaluje, da se nacionalni, regionalni in lokalni organi včasih ne odzovejo na prošnje Odbora za peticije;

4.  opozarja na nakopičene zaostanke pri obravnavi peticij, kar je posledica omejenih kadrovskih virov, ki so na voljo sekretariatu odbora, to pa močno vpliva na čas, ki je na voljo za obravnavo peticij, še zlasti za ugotavljanje njihove dopustnosti; meni, da takšne zamude niso sprejemljive, če naj bi se zagotavljala odličnosti storitev, in da ogrožajo ne le dejansko uveljavljanje pravice do peticije, ampak tudi verodostojnost evropskih institucij v očeh prizadetih državljanov; poziva pristojne politične in upravne organe Parlamenta, naj v sodelovanju z Odborom za proračun najdejo ustrezno rešitev, da bo Odbor za peticije opravljali delo v duhu Pogodb;

5.  poudarja zahtevo, da je treba vlagatelju peticije skrbno utemeljiti odločitev o nedopustnosti ali da se peticija zaključi, ker je neutemeljena;

6.  poziva Odbor za peticije in po potrebi odbor Parlamenta, ki je pristojen za spremembo poslovnika, naj bolj jasno opredelita razliko med merili za določanje utemeljenosti in pravili za ugotavljanje dopustnosti peticije, ter kdaj peticija ostane odprta in kdaj se jo zaključi, pa tudi poskrbi, da bo struktura za morebitne vlagatelje jasna;

7.  poudarja pomembno vlogo Komisije, ki nudi pomoč pri reševanju zadev, ki jih izpostavijo vlagatelji peticij, in jo poziva, da v primeru storjene ali prihodnje kršitve prava Unije pri izvajanju uradnega načrtovanja v preteklosti, proaktivno in pravočasno spremlja določene projekte, na katere so opozorili vlagatelji peticij; poziva Komisijo, naj kot varuhinja Pogodb odpravi takšne primere, ko je prišlo do nepravilnega prenosa prava EU ali opustitve prenosa, o čemer je poročalo veliko število peticij, naslovljenih na Parlament; poziva Komisijo, naj s tem v zvezi manj okleva pri uporabi postopka za ugotavljanje kršitev; poudarja, da je treba odpraviti vtis, da se bolj upoštevajo večje države članice, kadar je sprožen postopek za ugotavljanje kršitev; poziva Komisijo, naj Odbor za peticije redno obvešča o poteku in dejanskih rezultatih postopkov za ugotavljanje kršitev, neposredno povezanih s peticijami;

8.  poziva Komisijo, naj v celoti sodeluje pri postopku peticij, zlasti z izvedbo temeljitih preiskav dopustnih zadev, ki so ji bile posredovane, in na koncu pravočasno zagotovi točne in posodobljene pisne odgovore vlagatelju; pričakuje, da bodo ti odgovori razviti naprej v ustnih razpravah o teh vprašanjih na javnih sejah Odbora za peticije; meni, da bi moral zaradi verodostojnosti institucij v takih razpravah Komisijo zastopati uradnik na ustrezno visokem položaju; meni, da bi se morala Komisija kot varuhinja Pogodb temeljiteje poglobiti v vsebino primerov ter pri tem upoštevati temeljni duh ustrezne zakonodaje EU;

9.  zahteva, naj Komisija zaradi preglednosti in v duhu zvestega sodelovanja med različnimi institucijami EU olajša dostop do dokumentov z vsemi ustreznimi informacijami, povezanimi s pilotnimi postopki EU, zlasti ob upoštevanju prejetih peticij, vključno z izmenjavo vprašanj in odgovorov med Komisijo in zadevnimi državami članicami, vsaj kadar so postopki že zaključeni;

10.  poudarja pomen proaktivnega spremljanja in pravočasnih preventivnih ukrepov s strani Komisije, če obstajajo utemeljeni dokazi, da bi lahko določeni načrtovani in objavljeni projekti kršili zakonodajo EU; je zaskrbljen zaradi sedanjega trenda v Komisiji, ki zavira poizvedbe o vsebini številnih peticij na podlagi izključno postopkovnih razlogov; se ne strinja v večkratnimi predlogi, da bi se zaključilo številne zadeve, ki se nanašajo na posamezne peticije, ne da bi počakali na rezultate preiskave obravnavanega vprašanja in meni, da to ni v skladu z duhom osnovne vloge Komisije kot varuhinje pogodb; poziva k še bolj skrbni pozornosti in posledičnim ukrepom v primerih peticij, pri katerih obstaja zlasti možnost, da je sama Komisija kršila zakonodajo EU, na primer na področju javnega dostopa do dokumentov, ki ga zagotavlja Aarhuška konvencija;

11.  poudarja, da je treba zagotoviti, da se bo Komisija na vse peticije odzvala na podroben in proaktiven način ter v najkrajšem možnem času;

12.  zahteva, naj se glede na posebno naravo tega odbora in znatno delovno obremenitev, povezano z njegovim stikom z državljani in prebivalci, ki vlagajo peticije vsako leto, povečajo kadrovski viri, ki so na voljo njegovem sekretariatu;

13.  poudarja, da je treba izboljšati korespondenco z državljani za obravnavanje njihovih zahtevkov;

14.  meni, da je treba okrepiti sodelovanje z nacionalnimi parlamenti in pristojnimi odbori ter vladami držav članic ter spodbujati organe držav članic k popolni preglednosti prenosa in uporabe prava EU; poudarja pomen sodelovanja s Komisijo in državami članicami za zaščito pravic državljanov na učinkovitejši in bolj pregleden način ter spodbuja udeležbo predstavnikov držav članic na sejah; poudarja, da bi se morali predstavitev in sej odbora, na katerih vsebina obravnavanih vprašanj zahteva udeležbo teh institucij, udeležiti predstavniki Sveta in Komisije na čim višjem položaju; ponavlja poziv iz svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o dejavnosti Odbora za peticije v letu 2013(1) k vzpostavitvi okrepljenega strukturiranega dialoga z državami članicami, in sicer s pripravo rednih sej s člani nacionalnih odborov za peticije ali ostalih pristojnih organov;

15.  poziva države članice, naj uvedejo pravno obveznost ustanovitve dobro delujočih odborov za peticije pri nacionalnih parlamentih, kar bi povečalo učinkovitost sodelovanja med Odborom za peticije ter nacionalnimi parlamenti;

16.  meni, da mora odbor okrepiti sodelovanje z drugimi odbori Parlamenta s tem, da zahteva njihova mnenja o peticijah, povabi njihove člane na razprave, ki spadajo v njihovo področje pristojnosti, in jih pozove, naj Odboru za peticije pogosteje naročijo pripravo mnenj o določenih poročilih in zlasti o poročilih o dobrem prenosu in izvajanju prava Unije v državah članicah; zahteva, naj pristojni odbori posredovane peticije ustrezno upoštevajo in naj posredujejo povratne informacije, ki so potrebne za pravilno obravnavo peticij;

17.  poudarja vse večji pomen, ki ga ima Odbor za peticije kot nadzorni odbor, ki bi moral biti referenčna točka za prenos in izvajanje evropske zakonodaje na upravni ravni v državah članicah; ponavlja poziv iz svoje zgoraj navedene resolucije k povečanju števila političnih razprav na plenarnih zasedanjih ter živahnejše obveščanje o peticijah evropskih državljanov;

18.  obžaluje, da ne more več vlagateljev neposredno predstaviti svoje primere v Odboru za peticije, za kar je deloma krivo pomanjkanje časa za seje, deloma pa kadrovska podhranjenost sekretariata odbora; poziva, naj se izboljša čas, v katerem so vlagatelji obveščeni o obravnavi svoje peticije in ter trajanje njihove obravnave v odboru; podpira večjo uporabo videokonferenc ali katerih koli drugih sredstev, ki bi vlagateljem peticij omogočili dejavno udeležbo pri delu Odbora za peticije, tudi kadar ne morejo biti fizično navzoči;

19.  poziva k takojšnji vzpostavitvi neformalne mreže za peticije v Parlamentu, v kateri bi sodelovali predstavniki vseh odborov Parlamenta, s čimer bi zagotovili nemoteno in učinkovito usklajevanje dela v zvezi s peticijami, kar bo izboljšalo uresničevanje pravice do peticije;

20.  opozarja na pomembno vlogo, ki jo imajo drugi odbori Evropskega parlamenta, vključno z razpravo o vprašanjih iz peticij, ki se nanašajo na njihova področja pristojnosti, na sejah in, kadar je to primerno, uporabo prejetih peticij kot vir informacij za začetek zakonodajnih postopkov;

21.  obžaluje, da Listina o temeljnih pravicah ni bila sprejeta v vseh državah članicah, in da mnogi menijo, da je njeno izvajanje nejasno in do neke mere nezadovoljivo; obžaluje tudi, da Evropska konvencija o človekovih pravicah še ni bila sprejeta v EU kot taka v smislu člena 6(2) PEU in da evropski državljani nimajo zadostnih informacij v zvezi s tem povezanimi postopki; obžaluje, da Komisija ozko razlaga člen 51 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z zahtevo, naj se določbe Listine uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ob ustreznem spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, kadar te izvajajo pravo Unije; opozarja, da je Komisija večkrat navedla, da ne more delovati na področju temeljnih pravic, kadar je to zahteval odbor, pri čemer se je sklicevala na člen 51 Listine; poudarja, da pričakovanja državljanov pogosto presegajo to, kar dopuščajo strogo pravne določbe te listine; poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za izpolnitev pričakovanj državljanov in najde nov pristop k razlagi člena 51;

22.  opozarja na pomembno delo, ki ga je Odbor za peticije opravil v okviru izvajanja Konvencije OZN o pravicah invalidov; je s tem v zvezi ustrezno seznanjen s sklepnimi ugotovitvami odbora OZN o pravicah invalidov o začetnem poročilu Evropske unije(2); poudarja, da bi bilo treba zagotoviti ustrezna sredstva za okvir Evropske unije, v skladu z zahtevami konvencije; v zvezi s tem poziva k povečanju zmogljivosti Odbora za peticije in njegovega sekretariata, da bi lahko odbor ustrezno izpolnjeval svojo funkcijo zaščite; poziva k imenovanju pooblaščenega uradnika, ki bo pristojen za obravnavo vprašanj, povezanih z invalidnostjo; poudarja svojo pripravljenost za tesno sodelovanje z drugimi zakonodajnimi odbori Parlamenta, vključenih v mrežo, ki se ukvarja s vprašanji s področja invalidnosti; ugotavlja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja in ukrepi v imenu odbora za zaščito invalidnih oseb, kot so ukrepi za spodbujanje čim prejšnje ratifikacije Marakeške pogodbe;

23.  poudarja, da so državljani zaskrbljeni zaradi pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb, v katerih sodeluje Komisija, kot je bilo poudarjeno v številnih peticijah, prejetih v letu 2014; poudarja, da mora Komisija nujno izvajati priporočila Evropskega varuha človekovih pravic v zvezi s tem;

24.  opozarja na mnenje, ki ga je odbor izdal v zvezi s priporočili Komisije glede pogajanj za čezatlantsko partnerstvo, v katerem, kot je bilo poudarjeno v številnih prejetih peticijah, zavrača instrument za arbitražno reševanje sporov med vlagatelji in državo in obžaluje, da je bila evropska državljanska pobuda proti TTIP zavrnjena;

25.  obžaluje, da nekatere države članice še niso ratificirale Konvencije OZN o pravicah invalidov, in jih poziva, naj jo čim prej podpišejo in ratificirajo;

26.  poziva EU in države članice, naj podpišejo in ratificirajo izbirni protokol h Konvenciji OZN o pravicah invalidov;

27.  poziva države članice, naj brez odlašanja podpišejo in ratificirajo Marakeško pogodbo o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem;

28.  ugotavlja, da je bila velika pozornost namenjena nekaterim peticijam o načrtu za raziskovanje in izkoriščanje morebitnih zalog nafte na Kanarskih otokih; priznava, da so vlagatelji peticij, ki se zaradi okoljskih razlogov ne strinjajo z načrtom, pomembno prispevali k razjasnitvi razprave; ugotavlja, da okoljska vprašanja ostajajo prednostna tema vlagateljev peticij, in opozarja, da države članice na tem področju še ne ukrepajo ustrezno; ugotavlja, da se mnogo peticij nanaša na ravnanje z odpadki, varnost vode, jedrsko energijo, obsežno hidravlično lomljenje in zaščito živalskih vrst;

29.  poudarja, da veliko število prejetih peticij zavrača uporabo hidravličnega lomljenja za pridobivanje nafte in plina iz podtalja in opozarja na okoljske, gospodarske in družbene posledice, ki so povezane z uporabo te tehnike;

30.  še posebej obsoja prakso razdelitve dosjejev, ki se pogosto uporablja pri velikih infrastrukturnih projektih ali projektih vrtanja in so podlaga za številne peticije s področja okoljskih vprašanj;

31.  ugotavlja, da so vlagatelji peticij zaskrbljeni zaradi domnevno storjenih primerov krivic v upravnih in sodnih postopkih v zvezi z ločitvijo in razvezo staršev ter poznejšim skrbništvom nad otrok in prisilnimi posvojitvami; v zvezi s tem ugotavlja, da v nekaterih državah članicah v primerih parov različnih nacionalnosti obstaja možnost diskriminacije na podlagi nacionalnosti v korist zakonca iz države članice, v kateri poteka postopek, in v škodo zakonca, ki ni njen državljan, kar ima pogosto hude in zelo negativne posledice za pravice otroka; poudarja, da je bil obveščen o primerih, ki vključujejo več držav članic (Nemčijo (zlasti glede dela urada za zaščito otrok in mladostnikov), Francijo, Nizozemsko, Slovaško in Dansko) ter Norveško, in v tej zvezi pozdravlja načrtovano revizijo uredbe Bruselj II a v letu 2016; poudarja, da je bila leta 2015 v okviru Odbora za peticije ustanovljena nova delovna skupina, odgovorna za hiter in usklajen odziv na te pomisleke, ki je opravila obisk za ugotavljanje dejstev v Združenem kraljestvu za preiskavo pritožbe na kraju samem;

32.  opozarja na veliko število peticij, ki ostro kritizirajo in opozarjajo na posledice politik EU na področju migracij, trgovine in zunanje politike z vidika njihove skladnosti z določbami, ki zagotavljajo človekove pravice migrantov; poudarja, da morajo vse institucije, organi in agencije EU, vključno z agencijo Frontex, zagotavljati dosledno spoštovanje človekovih pravic na svojih področjih dejavnosti ter skladnost z Listino o temeljnih pravicah;

33.  pozdravlja socialni dialog v obliki evropskega foruma za otrokove pravice, ki je na pobudo Komisije vsakoletno organiziran od leta 2007, in katerega cilj je podpirati pravice otrok kot del notranjih in zunanjih ukrepov EU; ugotavlja, da so tega dialoga udeležujejo predstavniki držav članic, zagovorniki otrokovih pravic, predstavniki Odbora regij, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Sveta Evrope, Unicefa in številnih nevladnih organizacij;

34.  poudarja, da so teme peticij, na katere opozarjajo državljani, raznolike, saj zadevajo na primer temeljne svoboščine, človekove pravice, pravice invalidnih oseb, notranji trg, okoljsko pravo, delovno pravo, migracijsko politiko, javno zdravstvo, dobrobit otrok, promet, pravice živali in diskriminacijo; poziva Odbor za peticije, naj se še bolj specializira, kar zadeva glavne politike, na katere opozarjajo vlagatelji peticij; zahteva, naj se sekretariatu odbora nameni več sredstev, da bo Odbor lahko obravnaval takšno intenzivno in obsežno vrsto peticij;

35.  meni, da je organizacija javnih predstavitev zelo pomemben način za obravnavo vprašanj, na katere opozarjajo državljani; želi opozoriti na javne predstavitve, ki jih organizira skupaj z Odborom za okolje v okviru evropske državljanske pobude na temo Pravica do vode in z Odborom za pravne zadeve v okviru evropske državljanske pobude z naslovom Eden izmed nas; meni, da je evropska državljanska pobuda instrument, ki spodbuja nadnacionalno, participativno in predstavniško demokracijo, ki bo državljanom omogočila, ko bo nova uredba odobrena, da bodo lahko bolj neposredno sodelovali pri določanju vprašanj o politikah in zakonodaji EU, ki jih je treba obravnavati, postavljanju teh vprašanj in opredelitvi prednostnega vrstnega reda njihove obravnave; ponavlja svojo zavezo, da bo dejavno sodeloval pri organizaciji javnih predstavitev za uspešne evropske državljanske pobude; se zavezuje, da bo dal na institucionalni ravni prednost zagotavljanju učinkovitosti v participativnem postopku in po potrebi zakonodajnemu nadaljnjemu ukrepanju; pozdravlja uporabo omogočanja dostopnosti za invalidne osebe na predstavitvah, na primer z uporabo zaslonov, ki pisno besedilo spremijo v govorjeno;

36.  obžaluje odgovor Komisije na nekaj uspešnih evropskih državljanskih pobud in da je edinemu instrumentu nadnacionalne demokracije v EU sledilo le malo ukrepanja;

37.  opozarja na številne resolucije, sprejete leta 2014, kot je resolucija z dne 12. marca 2014 o poročilu o državljanstvu EU iz leta 2013 „Državljani EU: vaše pravice, vaša prihodnost“(3), ki je sprožilo razpravo o usklajevanju pokojninskih pravic ter pravici državljanov, da volijo in so izvoljeni; opozarja na letno poročilo odbora o dejavnostih Odbora za leto 2013 (A7-0131/2014) ter na svojo resolucijo z dne 15. januarja 2015 o letnem poročilu o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2013(4), zlasti v zvezi s sporazumom o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe;

38.  pozdravlja odločitev Komisije, da bo leta 2014 nadaljevala z dejavnostmi, začetimi leta 2013 in povezanimi z evropskim letom državljanov, ko je večji poudarek namenila evropskim volitvam, ki so potekale od 22. do 25. maja 2014; pozdravlja pripravljenost Komisije, da bo državljane obveščala o instrumentih, ki jih imajo na voljo za sodelovanje v procesu demokratičnega odločanja v Evropi, pa tudi da bo državljanom zagotovila informacije in nasvete v zvezi z njihovimi pravicami in demokratičnimi instrumenti, ki jih imajo na voljo za njihovo uveljavljanje; poudarja, da si je treba še bolj prizadevati za ozaveščanje o evropskih volitvah, saj v mnogih državah članicah udeležba na volitvah leta 2014 ni dosegla 50 %;

39.  poudarja, da je treba zagotoviti polno delovanje spletnega portala Odbora za peticije, preko katerega bodo lahko vlagatelji učinkovito registrirali in vlagali peticije, nalagali podporne dokumente, podprli dopustne peticije in prejeli informacije ter samodejna elektronska obvestilo o spremembi statusa njihove peticije in preko katerega se bodo lahko neposredno obrnili na uradnike EU za jasne in razumljive informacije o napredku pri obravnavi vprašanj iz njihovih peticij; obžaluje, da pričakovana časovnica izvajanja ni bila izpolnjenja in da mnoge pričakovane funkcije niso popolne; poziva pristojne upravne organe, naj pospešijo nujne ukrepe za sklenitev preostalih faz projekta in odpravo sedanjih pomanjkljivosti; poudarja, da je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za povečano preglednost postopka vlaganja peticij;

40.  poziva k skupnemu pristopu Parlamenta, nacionalnih parlamentov in organov držav članic na nižjih ravneh, s primernimi pritožbenimi organi, da bi državljanom jasno pokazali, na kateri stopnji in v katerih primerih lahko vlagajo peticije;

41.  poziva k učinkoviti oceni osebja sekretariata odbora, osredotočeni na zagotavljanje njihove kvalitativne in kvantitativne ustreznosti, ob priznavanju, da prihaja do kopičenja peticij in stalnih zamud pri njihovi obravnavi; meni, da je ustrezna obravnava in preučitev odobrenih peticij, skupaj z odkritimi povratnimi informacijami za vlagatelje peticij, ključnega pomena za okrepitev vezi med evropsko civilno družbo in evropskimi institucijami;

42.  poudarja, da je treba zagotoviti bolj konstruktivno obveščanje državljanov preko spletnega portala Odbora za peticije z organizacijo seminarjev za usposabljanje v državah članicah;

43.  poudarja, kako pomemben je prispevek mreže SOLVIT, ki redno razkriva in rešuje težave pri izvajanju zakonodaje o notranjem trgu; poziva Komisijo, naj nadgradi to orodje, da bi članom Odbora za peticije dovolila dostop do vseh informacij, ki so na voljo prek mreže SOLVIT, in jih obvešča v zadevah, ki se nanašajo na vložene peticije;

44.  poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje Odbora za peticije z drugimi institucijami in organi Unije ter nacionalnimi organi držav članic; meni, da je nujno izboljšati dialoge in sistematično sodelovanje z državami članicami, zlasti z odbori za peticije nacionalnih parlamentov; priporoča vsem parlamentom držav članic, ki tega še niso storili, da ustanovijo odbore za peticije; meni, da je obisk Odbora za peticije pri odboru škotskega parlamenta 2. decembra 2014 primer takšnega sodelovanja in da bodo takšna partnerstva omogočila izmenjavo zgledov najboljših praks, združevanje izkušenj, sistematično izvajanje in učinkovito napotitev vlagateljev peticij na pristojne organe;

45.  poudarja, da je tesno sodelovanje z državami članicami bistveno za delo Odbora za peticije; poziva države članice k proaktivni vlogi pri odzivanju na peticije, ki se nanašajo na izvajanje in uveljavljanje prava Unije, in meni, da sta udeležba in aktivno sodelovanje predstavnikov držav članic na srečanjih Odbora za peticije izjemno pomembna; opozarja, da so bili na seji 10. februarja 2014, na kateri je bilo predstavljeno poročilo z obiska za ugotavljanje dejstev o ravnanju z odpadki v Grčiji (od 18. do 20. septembra 2013), prisotni predstavniki grške vlade;

46.  želi spomniti, da so obiski za ugotavljanje dejstev eden od najpomembnejših instrumentov iz Pravilnika, ki so na voljo Odboru za peticije, čeprav jih v letu 2014 ni bilo; meni, da je zelo pomembno, da se spremljanje peticij v obravnavi ne ustavi med obiskom za ugotavljanje dejstev, pa tudi ne med evropskimi volitvami in začetkom novega zakonodajnega obdobja Parlamenta, in poziva odbore Evropskega parlamenta, naj sprejmejo ustrezne ukrepe; poudarja, da so obiski za ugotavljanje dejstev prinesli jasna priporočila, osredotočena na reševanje težav vlagateljev peticij; pričakuje, da se bodo leta 2016 znova začeli obiski za ugotavljanje dejstev v okviru redne dejavnosti Odbora za peticije;

47.  poziva Grčijo, naj upošteva priporočila iz poročila z obiska za ugotavljanje dejstev o zbiranju odpadkov in odlagališčih v Grčiji, sprejetega februarja 2014; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja uporabo sredstev, namenjenih za zbiranje odpadkov; poziva države članice, naj spoštujejo direktive EU o recikliranju odpadkov;

48.  pripisuje velik pomen udeležbi in aktivnemu sodelovanju predstavnikov držav članic na sejah Odbora za peticije; pozdravlja in spodbuja navzočnost, udeležbo in dejavno sodelovanje predstavnikov javnih organov države članice; spodbuja države članice, naj dejavno sodelujejo v postopku obravnave peticij;

49.  poudarja pomen sodelovanja z evropskim varuhom človekovih pravic ter sodelovanja Evropskega parlamenta v mreži varuhov človekovih pravic; izraža pohvalo za odlične odnose v institucionalnem okviru med varuhom in odborom; še posebej ceni redne prispevke varuha k delu Odbora za peticije v celem letu;

50.  z zanimanjem pričakuje tesnejše sodelovanje z obstoječimi odbori za peticije nacionalnih in regionalnih parlamentov različnih držav članic; se zavezuje, da bo zagotovil smernice za oblikovanje takšnih odborov v tistih preostalih državah članicah, ki so to pripravljene storiti;

51.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic, njihovim odborom za peticije ter nacionalnim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0204. (2) Sprejeto na štirinajstem zasedanju odbora OZN (17. avgust–4. september 2015); glej: http://tbinternet.ohchr.org/_layouts/treatybodyexternal/Download.aspx?symbolno=CRPD%2fC%2fEU%2fCO%2f1&Lang=en (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0233. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0009.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2016 o mornarjih Estonije in Združenega kraljestva, ki so bili pridržani v Indiji (2016/2522(RSP))

P8_TA(2016)0022 RC-B8-0085/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, zlasti členov 9, 10 in 14,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so 12. oktobra 2013 v indijski zvezi državi Tamil Nadu pod obtožbo nezakonite posesti orožja v indijskih vodah pridržali 35-člansko posadko ladje MV Seaman Guard Ohio, ki je v zasebni lasti in pluje pod zastavo Sierre Leone ter s sedežem v ZDA (med njimi je 14 Estoncev in 6 Britancev, pa tudi Indijci in Ukrajinci);

B.  ker je bila posadka, kot kaže, na protipiratski misiji, ni pa izvedla agresivnih dejanj proti indijskim državljanom in vztrajno zanika, da bi karkoli zagrešila;

C.  ker so bile obtožbe kmalu zatem razveljavljene, vendar so se indijski organi pritožili, vrhovno sodišče pa je odredilo nadaljevanje sojenja; ker možje med tem ne smejo zapustiti Indije ali delati;

D.  ker med indijskimi oblastmi ter britanskimi in estonskimi oblastmi potekajo obsežne in redne izmenjave na najvišji ravni, tudi ministrski in na ravni predsednikov vlad; ker razgovori zajemajo tudi prošnjo za predčasno vrnitev štirinajstih estonskih in šestih britanskih članov posadke, saj opozarjajo na finančno in duševno stisko njihovih družin;

E.  ker je bil 12. januarja 2016 vsak od teh 35 mornarjev in varnostnikov kaznovanih z najvišjo možno kaznijo 5 let strogega zapora in plačilom globe v višini 3000 INR (40 EUR); ker so možje zdaj v zaporu Palajamokotai v zvezni državi Tamil Nadu; ker razmišljajo, da bi v predpisanem roku 90 dni vložili pritožbo;

F.  ker je ta razvoj dogodkov med mnogimi sprožil veliko presenečenje in osuplost;

1.  spoštuje suverenost in jurisdikcijo Indije nad njenim ozemljem ter priznava nedotakljivost indijskega pravnega sistema;

2.  deli utemeljeno zaskrbljenost in občutljivost Indije zaradi nedavnih izkušenj, povezanih s terorizmom;

3.  se zaveda, da je vpleteno osebje domnevno sodelovalo v nalogah boja proti piratstvu in da so se varnostne ekipe na krovu ladij izkazale za najučinkovitejšo obliko ukrepov proti piratstvu in zaslužijo podporo vse mednarodne skupnosti, tudi Indije;

4.  poziva indijske oblasti, naj zagotovijo, da bodo zadevo posadke ladje MV Seaman Guard Ohio obravnavali ob polnem spoštovanju človekovih in zakonskih pravic obtoženih, v skladu z obveznostmi iz številnih listin o človekovih pravicah, sporazumov in konvencij, ki jih je podpisala Indija;

5.  poziva indijske oblasti, naj bodo v tem primeru prizanesljive, rešijo sodne postopke v čim krajšem času ter vse udeležene osebe izpustijo pred zaključkom sodnih postopkov, da bi zmanjšali neugodne posledice zanje in njihove družine;

6.  predlaga, naj Indija razmisli o podpisu dokumenta iz Montreuxa z dne 18. septembra 2008, ki med drugim določa, kako uporabljati mednarodno pravo za dejavnosti zasebnih vojaških in varnostnih služb;

7.  poudarja, da med EU, njenimi državami članicami in Indijo obstajajo odlični dolgoletni odnosi; poziva Indijo in udeležene evropske države, naj zagotovijo, da ta dogodek ne bo negativno vplival na širše odnose; poudarja pomen tesnega gospodarskega, političnega in strateškega odnosa med Indijo, državami članicami EU ter EU;

8.  poziva EU in Indijo, naj izboljšata sodelovanje na področju pomorske varnosti in boja proti piratstvu, tudi z razvojem mednarodne doktrine in standardnih operativnih postopkov, da bi lahko v celoti izkoristili možnosti, ki jih nudi vloga Indije v tej regiji; poleg tega močno verjame, da bo to prispevalo k preprečevanju podobnih spornih primerov v prihodnosti;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladi in parlamentu Indije.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2016 o razmerah v Etiopiji (2016/2520(RSP))

P8_TA(2016)0023 RC-B8-0082/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Etiopiji, zlasti zadnje razprave o tej zadevi na plenarnem zasedanju 20. maja 2015,

–  ob upoštevanju izjav tiskovnega predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje z dne 23. decembra 2015 o nedavnih spopadih v Etiopiji,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini in zunanjega ministra Federativne demokratične republike Etiopije Tedrosa Adhanoma z dne 20. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju izjave za tisk o srečanju med podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini in ministrom za zunanje nadeve Federativne demokratične republike Etiopije Tedrosom Adhanomom z dne 13. januarja 2016,

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje z dne 27. maja 2015 o volitvah v Etiopiji,

–  ob upoštevanju izjave posebnega poročevalca OZN za spodbujanje in varstvo pravice do svobode mnenja in izražanja Davida Kaya z dne. 10. julija 2015 o izpustitvi etiopskih novinarjev,

–  ob upoštevanju zadnjega splošnega rednega pregleda Etiopije pred svetom OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju ustave Federativne demokratične republike Etiopije, sprejete dne 8. decembra 1994, zlasti določb poglavja III o temeljnih pravicah in svoboščinah, človekovih pravicah in demokratičnih pravicah;

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je Etiopija ratificirala leta 1994,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta OZN o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so bile zadnje splošne volitve 24. maja 2015, na njih pa je Revolucionarna demokratična fronta etiopskega ljudstva (EPRDF) ostala vladajoča stranka in dobila vse sedeže v nacionalnem parlamentu, deloma tudi zato, ker v volilnem postopku ni bilo prostora za kritična ali nasprotna mnenja; ker so majske volitve potekale v vzdušju splošnega ustrahovanja in pomislekov zaradi pomanjkanja neodvisnosti nacionalne volilne komisije; ker je EPRDF na oblasti že 24 let, od strmoglavljenja vojaške vlade leta 1991;

B.  ker je v zadnjih dveh mesecih Oromijo, največjo pokrajino Etiopije, kjer živi največja etiopska etnična skupina, zajel val množičnih protestov proti širitvi občinske meje glavnega mesta, Adis Abebe, zaradi katere kmetom grozi deložacija;

C.  ker so se po navedbah mednarodnih organizacij za človekove pravice varnostne sile odzvale na pretežno miroljubne proteste tako, da so ubile 140 protestnikov, še več pa jih ranile, kar je verjetno največja kriza v Etiopiji od nasilja med volitvami leta 2005; ker vlada, ravno nasprotno, priznava le smrt nekaj deset ljudi in 12 pripadnikov varnostnih sil;

D.  ker je vlada 14. januarja 2016 preklicala sporni načrt za obsežno širitev mesta; ker bi se v primeru izvedbe načrta površina mesta povečala za 20-krat; ker je bilo zaradi povečanja Adis Abebe že razseljenih več milijonov kmetov iz etnične skupine Oromo, ki so zdaj obsojeni na revščino;

E.  ker je Etiopija versko in kulturno zelo raznolika država; ker so nekatere od teh etničnih skupnosti, zlasti Oromi in Somalci (Ogadenci), marginalizirane v primerjavi z Amharci in Tigrejci in politično skoraj niso zastopane;

F.  ker so etiopske oblasti med nasilnim zatrtjem protestov v Oromiji samovoljno aretirale vrsto miroljubnih protestnikov, novinarjev in voditeljev opozicijskih strank; ker aretirancem grozijo mučenje in druge vrste slabega ravnanja;

G.  ker je vlada pretežno miroljubne protestnike označila za teroriste, uporabila razglas o boju proti terorizmu (zakon št. 652/2009) ter nad protestnike poslala vojaške enote;

H.  ker so 23. decembra 2015 oblasti aretirale Bekeleja Gerbo, podpredsednika Federalnega kongresa Oromije, največje registrirane politične stranke v tej pokrajini; ker so Bekeleja Gerbo odpeljali v zapor, kmalu zatem pa domnevno v bolnišnico; ker ni znano, kje je zdaj;

I.  ker so bili v zadnjih tednih samovoljno aretirani drugi višji voditelji Federalnega kongresa ali so domnevno v hišnem priporu;

J.  ker to ni prvič, da so etiopske varnostne sile vpletene v resne kršitve človekovih pravic v odziv na miroljubne proteste, in ker je znano, da etiopska vlada sistematično zatira svobodo izražanja in zbiranja ter posameznikom prepoveduje izražanje nasprotovanja ali nestrinjanja z vladnimi politikami, omejuje civilni in politični prostor, tudi s politično motiviranim preganjanjem na podlagi drakonskih protiterorističnih zakonov, redči neodvisne medije, razgrajuje obsežni aktivizem civilne družbe ter zatira opozicijskepolitične stranke;

K.  ker so etiopske oblasti decembra 2015 samovoljno in brez obtožnice aretirale vodilne aktiviste, kot so Getačhev Šiferav (glavni urednik časopisa Negere Ethiopia), Jonatan Teresa (spletni aktivist) in Fikadu Mirkana (RTV Oromija);

L.  ker etiopska vlada neodvisni civilni družbi in medijem vsiljuje obsežne omejitve; ker je bila Etiopija po podatkih popisa zaporov za leto 2014, ki ga je opravil Odbor za zaščito novinarjev, z vsaj 17 zaprtimi novinarji četrta na svetu po številu zaprtih novinarjev, v zadnjih petih letih je iz države pobegnilo 57 medijskih delavcev, vrsta neodvisnih publikacij pa je prenehala izhajati zaradi pritiska države; ker je Etiopija po podatkih Odbora za zaščito novinarjev tudi četrta na seznamu desetih najbolj cenzuriranih držav za leto 2015;

M.  ker so številni zaporniki vesti, ki so bili v preteklih letih zaprti izključno zaradi zakonitega uveljavljanja svobode izražanja in mnenja, med njimi tudi novinarji in člani opozicijskih strank, še vedno v priporu; ker so med njimi tudi nekateri, ki so bili obsojeni na nepoštenem sojenju, takšni, proti katerim postopek še teče, in takšni, ki so še naprej zaprti brez obtožnice, med njimi Eskinder Nega, Temesgen Desalegn, Solomon Kebede, Jesuf Getačev, Vubšet Taje, Saleh Edris in Tesfalidet Kidane;

N.  ker je bil junija 2014 aretiran Andargačev Cege, v izgnanstvu živeči britansko-etiopski državljan in vodja opozicijske stranke; ker so ga že pred nekaj leti v odsotnosti obsodili na smrt, od aretacije pa čaka na usmrtitev praktično brez stikov z zunanjim svetom;

O.  ker etiopski zakon o dobrodelnih organizacijah in združenjih zahteva, da organizacije, ki se ukvarjajo z zagovorništvom, pridobijo 90 % sredstev za svoje dejavnosti iz lokalnih virov, kar je močno omejilo dejavnosti organizacij civilne družbe, številne pa so usahnile; ker je Etiopija zavrnila priporočila za spremembo zakona o dobrodelnih organizacijah in združenjih in protiterorističnega zakona, ki jih je nanjo naslovilo več držav med pregledom njenega stanja na področju pravic v okviru splošnega rednega pregleda Sveta OZN za človekove pravice maja 2014;

P.  ker je etiopska vlada pravzaprav uvedla obsežno blokado z nafto in plinom bogate pokrajine Ogaden; ker se poskusi mednarodnih medijev in humanitarnih skupin, da bi delovali v tej pokrajini ali poročali iz nje, obravnavajo kot hudodelska dejanja, kazniva po protiterorističnih zakonih; ker obstajajo poročila o vojnih hudodelstvih in grobih kršitvah človekovih pravic, ki naj bi jih nad prebivalstvom te pokrajine izvajali vojska in vladne paravojaške enote;

Q.  ker naj bi bila Etiopija, druga najbolj poseljena država v Afriki, najhitreje rastoče afriško gospodarstvo s povprečno stopnjo rasti 10 % v preteklem desetletju; ker je kljub temu še vedno ena najrevnejših držav z bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca 632 USD; ker se na lestvici indeksa človeškega razvoja za leto 2014 izmed 187 držav uvršča na 173. mesto;

R.  ker ima Etiopija pomembno vlogo v regiji in uživa politično podporo zahodnih donatorjev in svojih regionalnih sosed, predvsem zaradi vloge gostiteljice Afriške unije in prispevka k mirovnim operacijam OZN, varnosti in partnerstvom za pomoč z zahodnimi državami;

S.  ker se gospodarska rast še naprej hitro povečuje (skupaj z znatnimi tujimi naložbami, tudi v kmetijstvo, gradbeništvo in proizvodni sektor, obsežnimi razvojnimi projekti, kot so gradnja jezu za hidroelektrarno in plantaže, ter splošno razširjenim zakupom zemljišč, pogosto tujim gospodarskim družbam), hkrati pa je moralo veliko ljudi, tudi kmetov in nomadskih živinorejcev, zapustiti domove;

T.  ker etiopska ustava v členu 40(5) etiopskim nomadskim živinorejcem zagotavlja pravico do brezplačnih pašnih in obdelovalnih zemljišč ter pravico, da jih ne preselijo z njihove zemlje;

U.  ker je Etiopija podpisnica sporazuma iz Cotonouja, ki v členu 96 določa, da je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin bistven element sodelovanja AKP-EU;

V.  ker je Etiopijo prizadela najhujša suša v zadnjih desetletjih, kar poglablja neustrezno prehransko varnost, hudo podhranjenost in nenavadne pogine živine; ker je skoraj 560.000 ljudi zaradi poplav, nasilnih spopadov zaradi omejenih virov in suše notranje razseljenih; ker etiopska vlada ocenjuje, da 10,1 milijona ljudi, od katerih je polovica otrok, potrebuje pomoč v hrani zaradi suše;

W.  ker se Etiopija sooča s stalnim pritokom migrantov in gosti približno 700.000 beguncev, predvsem iz Južnega Sudana, Eritreje in Somalije; ker sta EU in Etiopija 11. novembra 2015 podpisali skupno agendo o migracijah in mobilnosti, ki naj bi okrepila sodelovanje in dialog med njima na področju migracij;

1.  ostro obsoja varnostne sile zaradi nedavne prekomerne uporabe sile v Oromiji in vseh etiopskih pokrajinah ter porast kršitev človekovih pravic; izreka sožalje družinam žrtev in poziva, da je treba takoj izpustiti vse, ki so bili zaprti, ker so uveljavljali pravico do miroljubnega zbiranja in svobode izražanja;

2.  opominja etiopsko vlado na obveznost, da zagotavlja temeljne pravice, vključno z dostopom do sodnega varstva in pravico do poštenega sojenja, kot so opredeljene v Afriški listini in drugih mednarodnih ter regionalnih instrumentih o človekovih pravicah, vključno s Sporazumom iz Cotonouja, zlasti členov 8 in 96;

3.  poziva k verodostojni, pregledni in neodvisni preiskavi ubojev protestnikov in drugih domnevnih kršitev človekovih pravic, povezanih s protestnim gibanjem, vlado pa poziva k pravičnemu kazenskemu pregonu odgovornih pred pristojnimi sodnimi organi;

4.  poziva vlado Etiopije, naj spoštuje Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in Afriško listino, vključno s pravico do miroljubnega zbiranja ter svobode izražanja in združevanja; poziva jo tudi, naj nemudoma povabi posebnega poročevalca OZN o pravici do svobode združevanja in miroljubnega zbiranja ter druge strokovnjake OZN s področja človekovih pravic na obisk v Etiopijo, da bi lahko poročali o razmerah;

5.  pozdravlja odločitev vlade, da popolnoma zaustavi ureditveni načrt za posebno področje v Adis Abebi in Oromiji; poziva k takojšnjemu, vključujočemu in preglednemu političnemu dialogu, v katerega bodo vključeni vlada, opozicijske stranke, predstavniki civilne družbe in lokalno prebivalstvo, da bi preprečili dodatno nasilje ali radikalizacijo prebivalstva;

6.  poudarja, da so svobodni in neodvisni mediji nujni, da bi bilo prebivalstvo obveščeno, aktivno in zavzeto, ter poziva etiopske oblasti, naj ne preprečujejo več prostega pretoka informacij, vključno z motenjem medijskih prenosov ter nadlegovanjem medijev, naj zagotovijo pravice lokalni civilni družbi in medijem ter olajšajo dostop neodvisnim novinarjem in opazovalcem spoštovanja človekovih pravic po vsej Etiopiji; je seznanjen z nedavno izpustitvijo skupine piscev blogov Zone 9 in šestih novinarjev;

7.  poziva etiopske oblasti, naj protiteroristične zakonodaje (protiteroristični zakon št. 652/2009) ne uporabljajo več za zatiranje političnih nasprotnikov, oporečnikov, zagovornikov človekovih pravic, drugih akterjev civilne družbe in neodvisnih novinarjev; poleg tega poziva etiopsko vlado, naj protiteroristični zakon spremeni in ga uskladi z mednarodno zakonodajo in načeli s področja človekovih pravic;

8.  obsoja pretirane omejitve dela na področju človekovih pravic po zakonu o dobrodelnih organizacijah in združenjih, ki organizacijam za človekove pravice onemogoča nujno financiranje, agenciji za dobrodelne organizacije in združenja daje pretirana pooblastila za vmešavanje ter dodatno ogroža žrtve kršitev človekovih pravic zaradi kršitev načela zaupnosti;

9.  poziva etiopske oblasti, naj preprečijo etnično ali versko diskriminacijo ter spodbujajo miren in konstruktiven dialog med vsemi skupnostmi ter si prizadevajo zanj;

10.  pozdravlja etiopski akcijski načrt za človekove pravice iz leta 2013 in poziva, naj se hitro in v celoti izvaja;

11.  poziva oblasti, naj izvedejo zlasti priporočilo delovne skupine o samovoljnih pridržanjih pri Svetu za človekove pravice in nemudoma izpustijo britanskega državljana in političnega aktivista Andargačeva Cegeja;

12.  izjavlja, da je spoštovanje človekovih pravic in pravne države bistveno za politiko EU, ki spodbuja razvoj v Etiopiji in po vsem Afriškem rogu; opozarja Afriško unijo na politične, gospodarske in socialne razmere v Etiopiji, njeni državi gostiteljici;

13.  poziva EU, naj kot največja donatorica učinkovito nadzoruje programe in politiko ter zagotovi, da razvojna pomoč EU ne bo prispevala h kršitvam človekovih pravic v Etiopiji, zlasti s programi, povezanimi s preselitvami kmetov in nomadskih živinorejcev, ter naj razvije strategije za zmanjšanje negativnih vplivov preselitev v razvojnih projektih, ki jih financira EU; poudarja, da bi morala EU svojo finančno podporo oceniti glede na stanje na področju človekovih pravic v državi in glede na to, koliko etiopska vlada spodbuja reforme za demokratizacijo;

14.  poziva vlado, naj lokalne skupnosti vključi v dialog o izvajanju vseh obsežnih razvojnih projektov; izraža pomisleke o vladnem programu prisilnih preselitev;

15.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi sedanjih uničujočih podnebnih razmer v Etiopiji, zaradi katerih so se humanitarne razmere v državi še poslabšale; poziva EU, naj skupaj z mednarodnimi partnerji intenzivneje podpre etiopsko vlado in prebivalstvo; pozdravlja nedavno napovedani prispevek EU in Komisijo poziva, naj ta dodatna sredstva zagotovi kot nujni ukrep;

16.  želi opomniti, da je Etiopija pomembna namembna, tranzitna in izvorna država migrantov in prosilcev za azil in da gosti najštevilčnejšo begunsko populacijo v Afriki; zato upošteva sprejetje skupne agende o migracijah in mobilnosti med EU in Etiopijo, ki obravnava vprašanje beguncev, nadzora meja in boja proti trgovini z ljudmi; poleg tega poziva Komisijo, naj pozorno spremlja vse nedavno začete projekte v okviru skrbniškega sklada EU za Afriko;

17.  je izjemno zaskrbljen zaradi gospodarskih in socialnih razmer, v katerih živi etiopsko prebivalstvo – zlasti ženske in manjšine in begunci in razseljene osebe, katerih število narašča – zaradi krize in nestabilnosti v regiji; znova izraža podporo vsem humanitarnim organizacijam na terenu in sosednjim državam gostiteljicam; podpira pozive mednarodne skupnosti in humanitarnih organizacij k okrepitvi pomoči beguncem in razseljenim osebam;

18.  poudarja, da so potrebni obsežni načrti javnih naložb, zlasti na področju izobraževanja in zdravja, da bi se lahko dosegli cilji trajnostnega razvoja; poziva etiopske oblasti, naj se učinkovito zavežejo k doseganju teh ciljev;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Etiopije, Komisiji, Svetu, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, svetu ministrov AKP-EU, institucijam Afriške unije, generalnemu sekretarju Združenih narodov in vseafriškemu parlamentu.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2016 o Severni Koreji (2016/2521(RSP))

P8_TA(2016)0024 RC-B8-0083/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Severni Koreji,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 6. januarja 2016 o domnevnem jedrskem poskusu v Severni Koreji,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja OZN z dne 6. januarja 2016 o jedrskem poskusu, ki ga je objavila Demokratična ljudska republika Koreja,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN 1718 (2006), 1874(2009), 2087(2013) in 2094(2013), ki Demokratični ljudski republiki Koreji izrecno prepovedujejo izvajanje jedrskih poskusov,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 17. decembra 2015 o stanju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji,

–  ob upoštevanju poročila OZN o Demokratični ljudski republiki Koreji za leto 2015: Potrebe in prednostne naloge („Democratic People’s Republic of Korea 2015: Needs and Priorities“),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice z dne 27. marca 2015 o razmerah na področju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji,

–  ob upoštevanju poročila preiskovalne komisije o človekovih pravicah v Demokratični ljudski republiki Koreji z dne 7. februarja 2014,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije o otrokovih pravicah in Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, katerih podpisnica je Demokratična ljudska republika Koreja,

–  ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja iz leta 1984,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker sta Svet Evropske unije in varnostni svet OZN obsodila poskus, za katerega Severna Koreja trdi, da je bil uspešen preizkus vodikove bombe, ki je bil izveden 6. januarja 2016, ki nedvomno krši njene mednarodne obveznosti v skladu z resolucijami varnostnega sveta OZN;

B.  ker širjenje jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter njihovih nosilcev pomeni grožnjo mednarodnemu miru in varnosti; ker je Severna Koreja leta 2003 odstopila od Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (pogodba NPT) in od leta 2006 izvaja jedrske poskuse, leta 2009 pa je uradno razglasila, da je razvila jedrsko orožje, kar pomeni, da se je grožnja za razvoj njenih jedrskih zmogljivosti nedvomno povečala; ker izvajanje nezakonitih jedrskih programov in programov balističnih izstrelkov ogroža mednarodni sistem neširjenja jedrskega orožja in povzroča tveganje, da se bodo napetosti v tej regiji še povečale;

C.  ker država s svojim gospodarstvom, ki se osredotoča na oborožene sile, še zdaleč ni uresničila zadanega cilja o močni in bogati državi in namesto tega s težnjami po pridobitvi orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev čedalje bolj osamlja in siromaši svoje prebivalce;

D.  ker EU odločno podpira zamisel o Korejskem polotoku brez jedrskega orožja in meni, da je ponovni začetek šeststranskih pogovorov bistvenega pomena za mir, varnost in stabilnost v tej regiji;

E.  ker je dajanje poudarka Severne Koreje vojaškim naložbam mogoče šteti za kriminalno zanemarjanje osnovnih potreb njenih državljanov, saj ima okrog 70 odstotkov od 24,6 milijona prebivalcev te države negotovo preskrbo s hrano in da je skoraj 30 odstotkov otrok, mlajših od petih let, akutno podhranjenih;

F.  ker so razmere na področju človekovih pravic v Severni Koreji že vrsto let izjemno napete; ker režim Severne Koreje skoraj ne sodeluje z OZN in zavrača vse resolucije Sveta OZN za človekove pravice in generalne skupščine OZN o človekovih pravicah v Severni Koreji; ker ne sodeluje s posebnim poročevalcem OZN o položaju človekovih pravic v tej državi in zavrača vsakršno pomoč visokega komisarja OZN za človekove pravice v okviru posebnih postopkov;

G.  ker je po resoluciji Sveta za človekove pravice z dne 27. marca 2015 prišlo do srečanja med severnokorejskimi diplomati in Marzukijem Darusmanom, posebnim poročevalcem Sveta za človekove pravice o stanju človekovih pravic v Severni Koreji;

H.  ker je Evropska unija zagovornica in podpornica človekovih pravic in demokracije v svetu; ker je Severna Koreja leta 2013 prekinila dialog z Evropsko unijo o človekovih pravicah; ker sta EU in Severna Koreja junija 2015 imeli srečanje v okviru političnega dialoga;

I.  ker je preiskovalna komisija OZN preiskala „sistematične, obsežne in hude kršitve človekovih pravic‟ v Severni Koreji in 7. februarja 2014 objavila poročilo o tem; ker je preiskovalna komisija v svojem poročilu sklenila, da so kršitve človekovih pravic Pjongjanga „brez primere v sodobnem svetu“ in ugotovila „skoraj popolno odrekanje pravice do svobode misli, vesti in veroizpovedi ter pravice do svobodnega mnenja, izražanja, informiranja in združevanja“; ker je preiskovalna komisija ugotovila, da gre pri teh kršitvah človekovih pravic pogosto za hudodelstva zoper človečnost; ker se je stanje na področju človekovih pravic v Severni Koreji od leta 2014 še poslabšalo;

J.  ker vlada Severne Koreje ne dovoljuje politične opozicije, svobodnih in pravičnih volitev, svobodnih medijev, verske svobode, svobode združevanja, kolektivnih pogajanj ali svobode gibanja;

K.  ker ima Severna Koreja obsežen in dobro strukturiran varnostni aparat, ki skrbno spremlja življenje skoraj vsakega državljana in ne dovoli nikakršnih temeljnih svoboščin;

L.  ker severnokorejski državni organi načrtno izvajajo zunajsodne usmrtitve, mučenje, samovoljno pridržanje in so odgovorni za izginotja, tudi ugrabitev tujih državljanov, ter v zaporih in „prevzgojnih taboriščih” pridržujejo več kot 100 000 ljudi;

M.  ker so prebivalci Severne Koreje v okolju politične in gospodarske osamitve, nenehnih naravnih nesreč in mednarodne rasti cen hrane in goriva že desetletja izpostavljeni nerazvitosti, slabi zdravstveni oskrbi in razširjeni podhranjenosti mater in otrok; ker Severna Koreja krši pravico svojih prebivalcev do hrane;

1.  odločno obsoja četrti jedrski poskus 6. januarja 2016, saj gre za nepotrebno in nevarno provokacijo in pomeni kršitev pomembnih resolucij varnostnega sveta OZN in resno ogroža mir in stabilnost na Korejskem polotoku in v severovzhodni Aziji; podpira, da bi mednarodna skupnost po tem zadnjem jedrskem poskusu sprejela smiselne in učinkovite sankcije;

2.  poziva Severno Korejo, naj nadaljnjih provokativnih ukrepov ne izvaja in naj popolnoma, preverljivo in nepovratno ustavi svoje jedrske in balistične programe ter opusti vse s tem povezane dejavnosti ter naj nemudoma izpolni vse svoje mednarodne obveznosti, vključno z resolucijami varnostnega sveta OZN in sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo in drugimi mednarodnimi normami za razoroževanje in neširjenje orožja; poziva Severno Korejo, naj nemudoma podpiše in ratificira Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov ter izpolni svojo zavezo iz skupne izjave, sprejete 19. septembra 2005 v okviru šeststranskih pogovorov;

3.  potrjuje željo po diplomatski in politični rešitvi jedrskega vprašanja Severne Koreje; ponovno izraža podporo šeststranskim pogovorom in poziva k njihovemu ponovnemu začetku; spodbuja vse udeležence pogovorov, naj okrepijo svoja prizadevanja; poziva Severno Korejo, naj ponovno vzpostavi konstruktiven dialog z mednarodno skupnostjo, zlasti z udeleženci šeststranskih pogovorov, da bi na Korejskem polotoku dosegli trajen mir in varnost brez jedrskega orožja in Severni Koreji na najboljši način zagotovili uspešno in stabilno prihodnost;

4.  je prepričan, da je prišel čas, ko mora mednarodna skupnost konkretno ukrepati in ustaviti nekaznovanje storilcev; zahteva, da tisti, ki so najbolj odgovorni za hudodelstva zoper človečnost v Severni Koreji, odgovarjajo za svoja dejanja, da se jih privede pred Mednarodno kazensko sodišče in se jim naložijo usmerjene sankcije;

5.  poudarja, da je mednarodna skupnost že predolgo priča kršitvam, navedenim v poročilu preiskovalne komisije, od katerih številne sodijo med hudodelstva zoper človečnost;

6.  poziva severnokorejsko vlado, naj začne priporočila preiskovalne komisije nemudoma izvajati;

7.  poziva kitajsko vlado, naj v odnosu do Severne Koreje uporabi svoj vse večji vpliv ter politični in gospodarski vzvod, da se razmere ne bodo še poslabšale; poziva Ljudsko republiko Kitajsko, naj v sodelovanju z mednarodno skupnostjo sprejme vse potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti na Korejskem polotoku; je seznanjen s podporo Ljudske republike Kitajske resoluciji varnostnega sveta OZN št. 2094 (2013); ugotavlja, da so se članice varnostnega sveta OZN soglasno odzvale na nedavni jedrski poskus Severne Koreje;

8.  poziva kitajsko vlado, naj v skladu s svojimi obveznostmi, ki jim ima kot pogodbenica konvencije OZN o beguncih, severnokorejskim beguncem, ki prečkajo mejo s Kitajsko, ne odreka pravice, da zaprosijo za azil, in naj jih ne vrača prisilno v Severno Korejo, temveč naj zaščiti njihove temeljne človekove pravice; poziva EU, naj glede tega izvaja diplomatski pritisk; ponovno poziva vse države, ki sprejmejo begunce iz Severne Koreje, naj spoštujejo ženevsko konvencijo iz leta 1951 in protokol iz leta 1967 in naj teh beguncev ne pošiljajo nazaj;

9.  pozdravlja resolucijo generalne skupščine OZN z dne 17. decembra 2015 o stanju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji, ki so jo podprle vse države članice EU; poziva EU in države članice, naj še naprej obravnavajo izredno slabo stanje človekovih pravic v Severni Koreji;

10.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico Federico Mogherini, naj s pomočjo strokovnjakov iz Južne Koreje oblikuje strategijo EU glede Severne Koreje; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj spremlja nadaljnji razvoj dogodkov v Severni Koreji in o tem poroča Evropskemu parlamentu, tako da bo vprašanje človekovih pravic v tej državi še naprej visoko na dnevnem redu EU; meni, da ima lahko EU konstruktivno vlogo, če bo s severnokorejsko vlado kritično sodelovala;

11.  izraža svojo veliko zaskrbljenost zaradi vse slabšega stanja človekovih pravic v Severni Koreji; poziva severnokorejsko vlado, naj izpolni svoje obveznosti v okviru instrumentov za človekove pravice, pri katerih sodeluje, ter naj zagotovi, da bodo imeli humanitarne organizacije, neodvisni opazovalci spoštovanja človekovih pravic in posebni poročevalec OZN o stanju človekovih pravic v Severni Koreji možnost vstopa v državo in bodo deležni potrebnega sodelovanja;

12.  poziva severnokorejsko vlado, naj sistematično kratenje človekovih pravic takoj preneha uporabljati kot politično orodje za nadziranje in spremljanje svojega prebivalstva;

13.  ostro obsoja sistematično in obsežno uporabo smrtne kazni v tej državi; poziva severnokorejsko vlado, naj razglasi moratorij za vse usmrtitve, da bi smrtno kazen v bližnji prihodnosti odpravila; poziva Severno Korejo, naj konča zunajsodne uboje in prisilna izginotja, izpusti politične zapornike in svojim državljanom omogoči prosto potovanje, tako v državi kot zunaj nje; poziva Severno Korejo, naj omogoči svobodo izražanja ter svobodo tiska za nacionalne in mednarodne medije, vsem svojim državljanom pa necenzuriran dostop do interneta;

14.  poziva severnokorejsko vlado, naj ustavi državno podprti program prisilnega dela, v okviru katerega so tuje države pod nezakonitimi pogoji najele več deset tisoč severnokorejskih delavcev, večinoma rudarjev, delavcev za sečnjo ter tekstilnih in gradbenih delavcev, s čimer država ustvarja trdo valuto, ki ji omogoča ohranjanje režima; poudarja, da imajo v tem primeru odgovornost za zaščito pravic delavcev tudi države gostiteljice, ki bi morale zagotoviti spoštovanje delovnih standardov in standardov s področja človekovih pravic;

15.  obsoja hude omejitve svobode misli, vesti, vere ali prepričanja, mnenja in izražanja, mirnega zbiranja in združevanja, pa tudi diskriminacijo na podlagi sistema songbun, v katerem so ljudje razvrščeni po družbenih razredih, ki jih zanje določi država, in rojstvu, pri čemer se upoštevajo tudi politična stališča in vera;

16.  je posebej zaskrbljen zaradi izredno slabih prehranskih razmer, s katerimi se sooča država, in njihovih posledic za gospodarske, socialne in kulturne pravice prebivalstva; poziva Komisijo, naj ohrani obstoječe programe humanitarne pomoči in komunikacijske kanale s Severno Korejo ter naj zagotovi, da bosta pomoč in komunikacija dosegla ciljne skupine prebivalstva; poziva severnokorejske oblasti, naj vsem državljanom v skladu s potrebami in humanitarnimi načeli zagotovijo dostop do hrane in humanitarne pomoči;

17.  poziva severnokorejske oblasti, naj nujno rešijo vprašanje sistematičnih ugrabitev oseb in naj posredujejo vse informacije o državljanih tretjih držav, tudi iz Japonske in Južne Koreje, ki so jih v zadnjih desetletjih domnevno ugrabili njeni državni agenti, in naj ugrabljene ljudi, ki jih še vedno zadržuje, nemudoma vrne v domovino;

18.  poziva Severno Korejo, naj še naprej konstruktivno sodeluje z mednarodnimi sogovorniki za konkretno izboljšanje dejanskega položaja človekovih pravic, med drugim v obliki dialogov, uradnih obiskov države in več stikov med ljudmi;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisijo, vladam in parlamentom držav članic, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladi in parlamentu Demokratične ljudske republike Koreje, vladi in parlamentu Republike Koreje, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske, vladi in parlamentu Združenih držav Amerike, vladi in parlamentu Ruske federacije, vladi in parlamentu Japonske, posebnemu poročevalcu OZN o položaju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji in generalnemu sekretarju OZN.