Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2648(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0469/2016

Razprave :

PV 14/04/2016 - 6.2
CRE 14/04/2016 - 6.2

Glasovanja :

PV 14/04/2016 - 7.5

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0129

Sprejeta besedila
PDF 262kWORD 85k
Četrtek, 14. april 2016 - Strasbourg
Honduras: položaj zagovornikov človekovih pravic
P8_TA(2016)0129RC-B8-0469/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 o Hondurasu: položaj zagovornikov človekovih pravic (2016/2648(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic ter smernic EU za spodbujanje in varstvo uveljavljanja vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani(1),

–  ob upoštevanju končnega poročila misije za opazovanje volitev o splošnih volitvah v Hondurasu leta 2013 in poročila misije za nadaljnje ukrepanje glede nekaznovanja iz leta 2015,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

–  ob upoštevanju priporočil iz splošnega rednega pregleda Organizacije združenih narodov (OZN) za Honduras z dne 8. maja 2015,

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca OZN o svetovnih grožnjah, s katerimi se soočajo zagovorniki človekovih pravic, in o položaju zagovornic človekovih pravic,

–  ob upoštevanju izjave posebnega poročevalca OZN o položaju zagovornikov človekovih pravic v Hondurasu, objavljene dne 18. marca 2016 v Ženevi,

–  ob upoštevanju člena 25 poslovnika Medameriške komisije za človekove pravice o mehanizmu za previdnostne ukrepe,

–  ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela o avtohtonih in plemenskih ljudstvih v neodvisnih državah iz leta 1989 (Konvencija Mednarodne organizacije dela 169),

–  ob upoštevanju izjave vodij misije EU o težkih razmerah, s katerimi se sooča skupnost LGBTI v Hondurasu, z dne 17. februarja 2016,

–  ob upoštevanju izjav organov Evropske unije, tudi izjave delegacije EU v Hondurasu z dne 3. marca 2016 in izjave tiskovne predstavnice visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednice Komisije Federice Mogherini z dne 16. marca 2016,

–  ob upoštevanju določb o človekovih pravicah v sporazumu o pridružitvi in sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Srednjo Ameriko, ki se uporabljajo že od leta 2013,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so, kakor navaja več poročil OZN o zagovornikih človekovih pravic, v Hondurasu okoljski aktivisti, zagovorniki pravic staroselcev, novinarji, pravniki, sindikalisti, kmetje, zagovorniki pravic žensk in osebe LGBTI in tudi drugi aktivisti še vedno žrtve zlorab, nasilja, samovoljnih pridržanj, groženj in umorov;

B.  ker je honduraška vlada sprejela pozitivne obveze in začela pripravljati zakonodajo, da bi zaščitila zagovornike človekovih pravic, novinarje in pravnike, kar med drugim vključuje odprtje pisarne komisarja OZN za človekove pravice, pripravljenost nacionalnih organov, da dovolijo mednarodne misije spremljanja človekovih pravic in sprejetje zakona o zaščiti zagovornikov človekovih pravic iz leta 2015;

C.  ker je kljub zgoraj navedenemu Honduras postal ena najnevarnejših držav za zagovornike človekovih pravic v regiji; ker je Honduras ena najbolj nasilnih držav na svetu za zagovornike človekovih pravic, saj je bilo med letoma 2010 ni 2015 tam ubitih vsaj 109 okoljskih aktivistov;

D.  ker so po informacijah, ki so na voljo, 3. marca 2016 vidno okoljevarstvenico, vodjo staroselcev ter ustanoviteljico Civilnega sveta ljudskih in staroselskih organizacij v Hondurasu (COPINH) Berto Cáceres na njenem domu umorili neznanci; ker je njena smrt sprožila mednarodno ogorčenje in javno zaskrbljenost glede zagovornikov pravic staroselcev, okoljevarstvenikov in zagovornikov zemljiških pravic v Hondurasu;

E.  ker je bil zgolj dva tedna pozneje, 16. marca 2016, umorjen tudi Nelson García, prav tako član organizacije COPINH; ker je hitro posredovanje honduraških oblasti privedlo do priprtja njegovega domnevnega morilca;,

F.  ker mehiški državljan Gustavo Castro Soto, ki je bil edina priča umoru Berte Cáceres in je tudi sam utrpel strelno rano, skoraj cel mesec ni smel zapustiti države zaradi preiskave; ker je 6. aprila 2016 lahko zapustil državo;

G.  ker je honduraška vlada nemudoma obsodila kruti zločin, preiskavo umora Berte Cáceres označila za nacionalno prednostno nalogo in javnost obveščala o njenem poteku; ker je vlada uradno zaprosila za sodelovanje Organizacije ameriških držav pri preiskavi tega umora;

H.  ker so za Berto Cáceres, ki je bila stalno ogrožena, uvedli preventivne ukrepe, ki jih je izdala Medameriška komisija za človekove pravice, vendar naj jih po poročilih honduraška vlada ne bi učinkovito izvajala; ker je Berta Cáceres ena od 15 zagovornikov človekovih pravic, umorjenih v Hondurasu med letoma 2010 in 2016, čeprav so bili zanje uvedeni preventivni ukrepi;

I.  ker je na nedavne umore treba obravnavati v kontekstu mirnega, več desetletij trajajočega upora, ki so ga organizacija COPINH in drugi aktivisti vodili proti jezu za hidroelektrarno Agua Zarca na reki Gualcarque, megaprojektu, močno odvisnem od evropskih vlagateljev in tehnologije, ki naj bi ga gradili brez predhodnega svobodnega posvetovanja na podlagi informacij, s katerim bi pridobili privolitev prizadetih domorodnih skupnosti, kot zahteva konvencija Mednarodne organizacije dela št. 169; ker sta finančni družbi FMO in Finnfund ustavili plačila za projekt jezu Agua Zarca, katerega vodilna nasprotnica je bila Berta Cáceres;

J.  ker umor Paole Barazza, zagovornice pravic LGBTI, transženske in članice združenja Arcoíris, ki se je zgodil 24. januarja 2016, kaže na vse večjo nevarnost, s katero se sooča ta skupnost v Hondurasu; ker je njen umor zadnji v nizu nasilnih smrti dejavnih članov organizacij LGBTI za človekove pravice v zadnjih 11 mesecih, vključno z umori Angy Ferreira, Violete Rivas, Glorie Caroline Hernández Vásquez (znane tudi kot Génesis Hernández), Jorgeja Alberta Castilla, Estefaníe Zúñiga, Henryja Matamorosa in Josselin Janet Aceituno Suazo; ker naj bi bilo po poročilih v Hondurasu od leta 1994 ubitih 235 oseb LGBTI, sodišče pa je obravnavalo zgolj 48 zadev; ker je nacionalni komisar za človekove pravice izjavil, da 92 % zločinov ni bilo ustrezno preiskanih in so zato nerešeni;

K.  ker je posebni poročevalec OZN o položaju zagovornikov človekovih pravic Michel Forst 18. marca 2016 izjavil, da se bo začarani krog nasilja ustavil le, ko bo obravnavano nekaznovanje in bodo storilci teh napadov privedeni pred sodišče, ter poudaril, da morajo honduraške oblasti sprejeti takojšnje konkretne ukrepe, da bi zagotovile varnost vsem zagovornikom človekovih pravic v državi in njihovim družinam;

L.  ker v Hondurasu ravno poteka reforma kazenskega zakonika, ki bi moral temeljiti na mednarodnih konvencijah in postati pomembno orožje za varstvo pravic ranljivih skupin;

M.  ker EU in države članice podpirajo krepitev sodnega sektorja in človekovih pravic z različnimi programi in projekti sodelovanja, zlasti s programom za podporo človekovim pravicam in programom Eurojusticia;

N.  ker več držav članic še ni ratificiralo pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko, kar pomeni, da steber političnega dialoga še ni začel veljati; ker so spoštovanje demokracije, pravne države in človekovih, državljanskih ter političnih pravic državljanov obeh regij sestavni deli pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko;

1.  najostreje obsoja nedavne umore Berte Cáceres, Nelsona Garcíe in Paole Barraza, pa tudi prejšnje umore drugih zagovornikov človekovih pravic v Hondurasu; izreka sožalje družinam in prijateljem vseh teh zagovornikov človekovih pravic;

2.  se poklanja Berti Cáceres, honduraški okoljevarstvenici in voditeljici staroselskega ljudstva Lenca ter soustanoviteljici in koordinatorki sveta COPINH, ki je svoje življenje posvetila prizadevanjem za bolj demokratično družbo v svoji državi; poudarja, da je njen umor simptomatičen za to državo, v kateri je število umorov izjemno visoko in kjer prevladuje splošno nekaznovanje;

3.  izraža globoko zaskrbljenost, da kljub previdnostnim ukrepom, ki jih je sprejela Medameriška komisija za človekove pravice (IACHR), oblasti v Hondurasu Berti Cáceres niso zagotovile ustrezne zaščite; poziva honduraško vlado, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva za učinkovito izvajanje 92 previdnostnih ukrepov IACHR, ki se trenutno uporabljajo v državi, in naj prepreči podobna dejanja zoper druge ogrožene okoljevarstvenike in staroselske aktiviste;

4.  nujno poziva k takojšnji, neodvisni, objektivni in temeljiti preiskavi teh in prejšnjih umorov, da bi se naročnikom in storilcem sodilo in da bi se končala nekaznovanost; pozdravlja dejstvo, da so na prošnjo vlade Hondurasa v preiskavo umora Berte Cáceres vključeni predstavniki visokega komisarja OZN za človekove pravice in Organizacije ameriških držav; meni, da bi instrumenti, ki so na voljo v okviru OZN in IAHCR, kot je denimo neodvisna mednarodna preiskava, in so jih zahtevale žrtve lahko pripomogli k zagotavljanju nepristranske in pravične preiskave teh umorov;

5.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi ozračja skrajnega nasilja, zlasti zoper lezbijke, geje, biseksualce, transeksualce in interseksualce (LGBTI) ter tiste, ki zagovarjajo njihove pravice; poudarja, da je treba takoj temeljito in nepristransko preiskati uboje aktivnih članov različnih organizacij zagovornikov človekovih pravic LGBTI;

6.  poudarja, da je treba okrepiti zaščito pred diskriminacijo in zločini iz sovraštva na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete ter v tesnem sodelovanju s civilno družbo razviti smernice o dobrih praksah; poziva, da se v vsako revizijo kazenskega zakonika vključijo ustrezni novi ukrepi za preprečevanje diskriminatornih dejanj in zločinov iz sovraštva ter za zaščito skupnosti LGBTI;

7.  pozdravlja najnovejše pravne reforme in prizadevanja vlade Hondurasa, da bi izboljšala sedanji položaj zagovornikov človekovih pravic v državi, četudi ostaja globoko zaskrbljen zaradi občih razmer na področju človekovih pravic v Hondurasu; poziva oblasti v državi, naj uveljavijo in v celoti razvijejo obstoječi zakon iz leta 2015 o zaščiti zagovornikov človekovih pravic ter naj – ob ustreznem sodelovanju s civilno družbo – zagotovijo, da bo nacionalni sistem zaščite zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in odvetnikov povsem delujoč in ustrezno financiran; poziva honduraško vlado, naj v celoti izvaja priporočila, ki jih je prejela v okviru zadnjega splošnega rednega pregleda;

8.  ceni delo vodje delegacije EU v Hondurasu Ketila Karlsena in njegove ekipe pri podpiranju honduraških zagovornikov človekovih pravic; poziva delegacijo EU ter veleposlaništva in konzulate držav članic v Hondurasu, naj dejavno spremljajo in opazujejo postopke, povezane s preiskavo umorov zagovornikov človekovih pravic, ter naj še okrepijo prizadevanja za sodelovanje z zagovorniki človekovih pravic, ki so trenutno v nevarnosti;

9.  meni, da je treba dejavnosti evropskih vlagateljev vključiti v čvrst niz politik okoljskih in socialnih jamstev; odločno podpira izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah z jasnimi zahtevami po skrbnem pregledu, zaščitnih ukrepih za obvladovanje tveganj in zagotavljanju učinkovitih pravnih sredstev, ko so ta potrebna; pozdravlja dejstvo, da sta finančni družbi FMO in Finnfund javno obsodili umor Berte Cáceres in pozvali k temeljiti preiskavi ter da je 16. marca 2016, vsled poročilom o umoru Nelson Garcíe, obe prekinili vse svoje dejavnosti;

10.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovita, da evropska pomoč ne bi spodbujala ali dopuščala razvojnih projektov, če ne izpolnjujejo zahteve po predhodnem, svobodnem in informiranem posvetovanju s staroselskimi skupnostmi, če ne zagotovijo vsebinskega posvetovanja z vsemi prizadetimi skupnostmi in če nimajo čvrstih jamstev z vidika človekovih in delavskih pravic ter varstva okolja;

11.  poziva države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo pridružitveni sporazum med EU in Srednjo Ameriko; poziva Svet, naj oblikuje enotno politiko do Hondurasa, ki bo 28 držav članic in institucije EU zavezovala, da v odnosih med EU in Hondurasom, pa tudi v vsej regiji, odločno in soglasno podprejo vlogo človekovih pravic;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, parlamentom 28 držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Hondurasa, Sekretariatu za srednjeameriško gospodarsko povezovanje (SIECA), Parlacen, parlamentarni skupščini EuroLat in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav.

(1) UL C 434, 23.12.2015, str. 181.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov