Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencij Evropske unije za proračunsko leto 2014,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2013 (COM(2015)0505) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih poročilu (SWD(2015)0194, SWD(2015)0195),

–  ob upoštevanju posebnih letnih poročil(1) Računskega sodišča o zaključnem računu posameznih decentraliziranih agencij za proračunsko leto 2014,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(3),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(4), zlasti člena 110,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0080/2016),

A.  ker ta resolucija za vsak organ iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 vsebuje horizontalne pripombe, ki spremljajo sklepe o razrešnici v skladu s členom 110 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 in členom 3 Priloge V Poslovnika Evropskega parlamenta;

1.  ponovno opozarja na pomen nalog, ki jih opravljajo agencije, in na njihov neposredni vpliv na vsakdanje življenje državljanov Unije; ponovno opozarja tudi na pomen neodvisnosti agencij, zlasti regulativnih agencij in agencij z nalogo neodvisnega zbiranja informacij; opozarja, da so bile agencije ustanovljene predvsem zato, da bodo izvajale neodvisne tehnične ali znanstvene ocene;

2.  iz povzetka rezultatov letnih revizij Računskega sodišča za agencije Unije in druge organe za leto 2014, ki ga je pripravilo Računsko sodišče (v nadaljevanju: povzetek Računskega sodišča), ugotavlja, da je proračun agencij v letu 2014 znašal približno 1,9 milijarde EUR, kar je približno 5 % manj kot v letu 2013 in predstavlja približno 1,4 % splošnega proračuna Unije; poudarja, da približno 63 % (1,2 milijarde EUR) sredstev zagotovi Unija, ostalo pa so prihodki od pristojbin ali drugih virov;

3.  ugotavlja, da je v agencijah zaposlenih 6.578 stalnih in začasnih uslužbencev, kar je 0,64 % več kot v predhodnem letu in predstavlja 14 % skupnega števila uradnikov Unije, odobrenih v okviru splošnega proračuna Unije; ugotavlja še, da za agencije dela tudi približno 3.200 pogodbenih ali napotenih uslužbencev; poudarja, da je povečanje števila zaposlenih opaziti predvsem pri agencijah, ki so jim bile dodeljene dodatne naloge ali ki imajo nadzorne odgovornosti za finančno panogo, ter pri izvajalskih agencijah z dodatnimi odgovornostmi v okviru programa Obzorje 2020 in drugih programov;

Skupni pristop in časovni načrt Komisije

4.  ponavlja, da so Parlament, Svet in Komisija julija 2012 sprejeli skupni pristop za decentralizirane agencije (v nadaljevanju: skupni pristop), politični dogovor v zvezi s prihodnjim upravljanjem in reformo agencij; je seznanjen, da je Komisija odgovorna za spremljanje tega sporazuma in nadaljnje ukrepanje;

5.  je seznanjen s poročilom Komisije o napredku pri izvajanju skupnega pristopa in njenimi prizadevanji v sodelovanju z decentraliziranimi agencijami, ki so omogočila doseženi napredek; meni, da bo to omogočilo bolj uravnoteženo vodenje ter večjo učinkovitost, odgovornost in skladnost; je seznanjen tudi z navedbami mreže agencij Unije (v nadaljevanju: mreža), da so agencije dobro napredovale v smislu izvajanja ukrepov iz skupnega pristopa, saj so v 99 % dokončale ukrepe iz časovnega načrta, določene za agencije;

6.  v zvezi s tem pozdravlja smernice o kazalnikih uspešnosti, ki jih je Komisija izdala v posvetovanju z agencijami in so namenjeni ocenjevanju rezultatov izvršnih direktorjev agencij, pa tudi smernice Komisije za sprejemanje izvedbenih pravil agencij o zaposlovanju osebja; pričakuje, da bodo pomagale agencijam racionalizirati postopke in s tem prihraniti čas ter vire;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

7.  opozarja, da je načelo enoletnosti poleg enotnosti in ravnotežja eno od treh temeljnih računovodskih načel, ki so nujna za učinkovito izvrševanje proračuna Unije; iz povzetka Računskega sodišča ugotavlja, da je povečana stopnja prenosov odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, v naslednje leto še vedno najpogostejša težava pri upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki se nanaša na 28 agencij; vendar poudarja, da so prenosi v naslednje leto zaradi večletne narave operativnih programov agencij pogosto deloma ali povsem upravičeni in ne pomenijo nujno slabosti pri načrtovanju in izvrševanju proračuna ter tudi niso vedno v nasprotju s proračunskim načelom enoletnosti; priznava dejstvo, da agencije prenose v naslednje leto, ki nastanejo na podlagi teh operativnih programov, v številnih primerih načrtujejo vnaprej in o njih obvestijo Računsko sodišče, s čimer olajšajo izrecno ločevanje med načrtovanimi in nenačrtovanimi prenosi v naslednje leto;

8.  je seznanjen, da je Računsko sodišče visoko stopnjo razveljavitev prenosov iz prejšnjih let ugotovilo v osmih primerih; ugotavlja, da taki prenosi pomenijo, da so bile odobritve prenesene v naslednje leto na podlagi previsoko ocenjenih potreb ali da drugače niso bile utemeljene; poziva te agencije, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje tega vprašanja v prihodnosti; je seznanjen z navedbami mreže, da stopnja razveljavitev kaže na to, ali so agencije ustrezno predvidele svoje finančne potrebe, in je boljši kazalnik dobrega proračunskega načrtovanja kot stopnja prenosov v naslednje leto; je seznanjen z navedbami mreže, da so zadevne agencije izvajale različne ukrepe za izboljšanje svojih sistemov za proračunski nadzor in obravnavanje tega vprašanja;

9.  želi agencije spomniti, da delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 (okvirna finančna uredba) določa, da je treba do 1. julija vsako leto Komisiji, Računskemu sodišču in organu, odgovornemu za razrešnico, predložiti konsolidirano letno poročilo o dejavnostih, ki združuje informacije iz letnih poročil o dejavnostih, poročil o notranjih in zunanjih revizijah ter finančnih poročil; poziva agencije, naj v svoja konsolidirana letna poročila o dejavnostih vključijo podrobne informacije o notranjih in zunanjih revizijah, če tega še niso storile;

10.  na podlagi navedb mreže ugotavlja, da imajo agencije pri praktičnem izvajanju okvirne finančne uredbe pogosto težave z učinkovito in poenostavljeno proračunsko porabo, zlasti na področju javnih naročil, večletnega načrtovanja programov, posrednega upravljanja nepovratnih sredstev in zapletene dokumentacije za konsolidirani sveženj zaključnih računov; poziva Komisijo in mrežo, naj dodatno preučita možnosti za poenostavitev pravil, pri čemer naj upoštevata različne potrebe agencij;

11.  z zadovoljstvom ugotavlja, da končni zaključni računi vseh decentraliziranih agencij v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo njihov finančni položaj na dan 31. decembra 2014 ter njihov poslovni izid in denarne tokove za zaključeno leto v skladu z določbami veljavnih finančnih uredb in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije;

12.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so pri vseh decentraliziranih agencijah transakcije, povezane z zaključnimi računi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2014, v vseh pomembnih pogledih zakonite in pravilne;

13.  izraža zaskrbljenost, ker se nekatere agencije deloma financirajo s pristojbinami, ki jih plačuje industrija, kadar te finančne vezi lahko vplivajo na njihovo neodvisnost; poziva vse agencije, naj vzpostavijo ukrepe za zaščito neodvisnosti svojih notranjih in zunanjih dejavnosti;

Sodelovanje med agencijami in z drugimi institucijami – skupne storitve in sinergije

14.  je seznanjen z navedbami mreže, da je 93 % agencij navedlo, da uporabljajo skupne storitve z drugimi agencijami in institucijami; ugotavlja, da ima 75 % agencij sporazume o sodelovanju, ureditve dela in memorandume o soglasju za sodelovanje z drugimi agencijami, institucijami in državami članicami; ugotavlja, da se splošni sporazumi izvajajo na letni osnovi ter s konkretnejšimi posameznimi ukrepi na področju upravnih storitev in posebnih operativnih storitev; spodbuja agencije, naj si še naprej prizadevajo za uporabo skupnih storitev, kadar se tako znižajo stroški in poveča učinkovitost; poudarja, da je treba v primeru skupnih storitev stroške pravično porazdeliti med sodelujoče agencije ali institucije, da se prepreči obremenitev ene strani s celotnimi stroški storitve;

15.  predlaga, naj Parlament, Svet in Komisija preučijo možnost, da bi morebitne nove agencije, ki bi lahko postale potrebne v prihodnosti, namestili v bližino drugih agencij, da bi bilo izvajanje skupnih storitev lažje;

16.  je seznanjen z mnenjem mreže glede združevanja agencij; opozarja na pristojnosti medinstitucionalne delovne skupine o decentraliziranih agencijah glede preučitve s tem povezane učinkovitosti; spodbuja Komisijo, naj začne z dolgoročno oceno učinka združevanja decentraliziranih agencij, ki delujejo na istih splošnih političnih področjih ali opravljajo podobne naloge;

17.  pozdravlja smernice za medagencijske postopke javnih naročil in za sodelovanje agencij v postopkih javnih naročil, ki jih vodi Komisija; priznava, da ustvarjanje sinergij in skupni postopki javnih naročil v okviru skupnega pristopa ne bodo koristili samo agencijam, temveč tudi Komisiji; v zvezi s tem obžaluje, da Komisija načrtuje uvedbo upravnih pristojbin, ki naj bi jih za svoje storitve zaračunavala agencijam; opozarja Komisijo, da se agencije plačujejo iz istega proračuna Unije in da utegnejo te pristojbine zmanjšati sodelovanje pri skupnih postopkih javnih naročil; poziva Komisijo, naj ponovno premisli o uvedbi pristojbin za agencije za postopke javnih naročil, ki jih vodi Komisija;

Upravljanje človeških virov

18.  opozarja, da Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(5) v točki 27 poziva k postopnemu zmanjšanju števila osebja za 5 % v vseh institucijah, organih in agencijah, ki bi ga bilo treba izvesti med letoma 2013 in 2017; je seznanjen z dejstvom, da je večina agencij že zmanjšala število osebja za 5 % ali več na podlagi svojih zadevnih kadrovskih načrtov za leto 2012; opozarja, da je Komisija začela izvajati 5-odstotno zmanjšanje števila osebja v svojem kadrovskem načrtu za leto 2013 na podlagi izračuna za število delovnih mest v letu 2012; izjavlja, da je Komisija poleg zmanjšanja števila osebja za 5 % uvedla še dodaten odvzem osebja agencijam, da bi vzpostavila fond za prerazporeditve, iz katerega bo dodeljevala delovna mesta agencijam, ki imajo nove naloge ali ki so v zagonski fazi; poziva Komisijo, naj v zvezi z agencijami opravi analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (t. i. analizo SWOT) in pri tem upošteva njihove naloge in letne delovne programe, da bi sprejela premišljeno odločitev o tem, katere agencije potrebujejo več osebja in katere ne;

19.  ponavlja stališče Parlamenta v proračunskem postopku, da za osebje, ki prejema dohodek, ki se financira s pristojbinami industrije in se torej ne financira iz proračuna Unije, ne bi smelo veljati 1-odstotno letno zmanjšanje, ki ga nalaga Unija; poziva Komisijo, naj v tem smislu razlikuje med agencijami, ki se v glavnem financirajo iz proračuna Unije, in agencijami, ki se večinoma financirajo s pristojbinami industrije, ki morajo biti sorazmerne s stroški storitev agencij, ter za slednje predlagati drugačen okvir;

20.  spodbuja vse agencije, naj si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost spolov na višjih vodstvenih položajih; ugotavlja, da je ta zastopanost v nekaterih agencijah posebno nezadovoljiva; poziva mrežo, naj organu, odgovornemu za razrešnico, predloži podrobno poročilo o ukrepih, izvedenih za zagotavljanje uravnotežene zastopanosti spolov v višjem vodstvu v vseh decentraliziranih agencijah; poleg tega poziva države članice, naj si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost spolov pri imenovanju članov odborov;

Nasprotja interesov in preglednost

21.  je seznanjen z navedbami mreže, da ima več kot 80 % vseh decentraliziranih agencij oblikovano strategijo za boj proti goljufijam; ugotavlja, da nameravajo tri od štirih preostalih agencij pripraviti in sprejeti strategije za boj proti goljufijam v letu 2016, medtem ko četrta, tj. Evropski policijski urad, uporablja načela in standarde, opredeljene v strategiji Komisije za boj proti goljufijam, skupaj s trdnim finančnim modelom, ki vključuje stalne dejavnosti predhodnega in naknadnega preverjanja; ugotavlja, da vse sprejete strategije upoštevajo metodologijo in smernice za strategije za boj proti goljufijam, ki jih je pripravil Evropski urad za boj proti goljufijam;

22.  priznava stališče agencij, da je zaupanje državljanov Unije v institucije, agencije in organe Unije zanje izjemno pomembno; ugotavlja, da so uvedle številne konkretne ukrepe in orodja, da bi ustrezno obravnavale tveganje dejanskih in domnevnih nasprotij interesov; poziva agencije, naj razmislijo o strategiji za približevanje državljanom Unije; ugotavlja, da so vse agencije že sprejele politike za preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter da so te politike usklajene s smernicami Komisije za preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov v decentraliziranih agencijah EU; ugotavlja, da te politike med drugim vključujejo ukrepe za odkrivanje morebitnih tveganj v zgodnji fazi, opredelitev najboljše prakse v drugih subjektih, kot so Komisija, druge agencije in Evropski urad za boj proti goljufijam, ter politike v zvezi z nasprotji interesov za osebje in sodelavce, ki jih ne zajemajo kadrovski predpisi; poziva agencije, naj preučijo prednosti in pomanjkljivosti uporabe skupnih predpisov, ki urejajo nasprotja interesov;

23.  poziva, naj se preprečevanje korupcije v javnem sektorju, zlasti v institucijah in agencijah Unije, in boj proti njej na splošno izboljšata s pomočjo celostnega pristopa, zato je najprej treba izboljšati dostop javnosti do dokumentov in uvesti strožja pravila glede navzkrižja interesov, uvesti ali okrepiti registre za preglednost in zagotoviti zadostne vire za ukrepe kazenskega pregona, tudi z izboljšanjem sodelovanja med državami članicami in z ustreznimi tretjimi državami;

24.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nekatere agencije še niso sprejele smernic za prijavljanje nepravilnosti; zahteva, da vse institucije in agencije Unije, ki tega še niso storile, nujno sprejmejo interni pravilnik za prijavo nepravilnosti in uporabijo skupen pristop k svojim obveznostim, s poudarkom na zaščiti prijaviteljev nepravilnosti; poziva institucije in agencije, naj posebno pozornost nameni zaščiti prijaviteljev nepravilnosti, saj naj bi bila kmalu sprejeta direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o varovanju nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem; poziva Komisijo, naj spodbuja zakonodajo o minimalni zaščiti za prijavitelje nepravilnosti v Uniji; poziva institucije in agencije, naj zagotovijo, da kadrovski predpisi ne bodo zgolj uradno zavezovali uradnikov k sporočanju vseh vrst nepravilnosti, temveč da bodo tudi določali ustrezno zaščito za prijavitelje nepravilnosti; poziva institucije in agencije, naj začnejo brez odlašanja izvajati člen 22c kadrovskih predpisov;

25.  na podlagi navedb mreže ugotavlja, da 16 agencij (52 %) uporablja strokovne skupine, znanstvene skupine in odbore ter da skoraj vse agencije pri svojih kadrovskih politikah za navedene skupine upoštevajo pomisleke, ki jih je v preiskavi na lastno pobudo (OI/6/2014/NF), ki se je začela 12. maja 2014, izrazila evropska varuhinja človekovih pravic; poziva agencije, ki teh dejavnikov ne upoštevajo, naj to nemudoma naredijo; poziva agencije, naj začnejo uporabljati nova pravila, ki jih mora sprejeti Komisija za strokovne skupine;

26.  potrjuje, da ima 29 agencij (več kot 90 %) oblikovane politike o objavi življenjepisov in izjav o interesih za člane svojih upravnih odborov, upravljalno osebje ter zunanje in notranje strokovnjake; poleg tega ugotavlja, da 23 agencij (74 %) na svojih spletnih mestih objavlja življenjepise in izjave o interesih za svoje osebje; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da imajo nekatere agencije težave z objavljanjem življenjepisov ali izjav o interesih za člane svojih upravnih odborov, ker ni na voljo mehanizma, ki bi člane upravnih odborov obvezal k predložitvi teh dokumentov; poziva člane upravnih odborov agencij, ki še niso predložili dokumentov, ki potrjujejo odsotnost nasprotja interesov, naj te dokumente nemudoma predložijo za objavo na spletnih mestih zadevnih agencij, da se zagotovi večja preglednost;

27.  zahteva, naj vse institucije in agencije Unije ravnajo v skladu s členom 16 kadrovskih predpisov in objavijo podatke o višjih uradnikih, ki niso več zaposleni, ter seznam nasprotij interesov enkrat na leto; zahteva, da institucije in agencije Unije ocenijo združljivost nove zaposlitve nekdanjih uslužbencev EU in nekdanjih poslancev Evropskega parlamenta, ko ti iz javnega sektorja preidejo v zasebnega (problem pojava vrtljivih vrat), in možnost nasprotja interesov, hkrati pa naj jasno določi obdobje mirovanja, ki bi moralo zajemati vsaj obdobje, v katerem se izplačujejo prehodna nadomestila;

28.  poudarja, da je treba z boljšim izvajanjem kodeksov ravnanja in etičnih načel povečati integriteto in izboljšati etični okvir ter tako okrepiti skupno in učinkovito kulturo integritete za vse institucije in agencije Unije;

29.  poziva tiste institucije in agencije Unije, ki so sprejele kodeks ravnanja, vključno s Parlamentom, naj pospešijo svoje izvedbene ukrepe, npr. preverjanje izjav o finančnih interesih;

30.  poziva vse agencije, naj uporabijo okvir, ki bo nastal z novim medinstitucionalnim sporazumom o obveznem registru za preglednost, in ga uporabijo za usmerjanje svojih stikov z organizacijami in samozaposlenimi posamezniki, ki so vključeni v oblikovanje in izvajanje politik Unije, da bi zagotovile večjo preglednost na področju lobističnih dejavnosti;

Uspešnost

31.  ugotavlja, da načelo „stroškovne učinkovitosti“ in „dodane vrednosti EU“ zavezuje tudi agencije, ki bi morale zagotavljati, da so državljani dobro obveščeni o rezultatih dejavnosti agencij; ugotavlja, da jo doseganje rezultatov pomembno; poudarja, da številne agencije v svoja letna poročila ne vključijo izrecno informacij o učinkovitosti in uspešnosti svojih dejavnosti, kar bi bilo odgovorno; ponavlja, da je pomembno, da mreža postane član nove medinstitucionalne delovne skupine za uspešnost, da se doseže skupni dogovor o načelih priprave proračuna, ki temeljijo na uspešnosti in so usmerjena v rezultate, ter da opredeli morebitna izboljšanja modelov uspešnosti, ki se trenutno uporabljajo v agencijah; poziva Računsko sodišče, naj oceno uspešnosti in rezultatov agencij pripravi še pravočasno za pregled večletnega finančnega okvira v letu 2016;

Komunikacija in prepoznavnost

32.  na podlagi navedb mreže ugotavlja, da so skoraj vse agencije na svojih spletnih mestih objavile izjavo, da so agencije Unije, razen Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, ki navaja, da je neodvisni posvetovalni organ Parlamenta, Sveta in Komisije; poleg tega ugotavlja, da 50 % agencij na svojih spletnih mestih objavlja informacije v vseh jezikih Unije, štiri agencije informacije zagotavljajo v 23 jezikih Unije, 22 % agencij zagotavlja informacije v vsaj dveh jezikih in 9 % jih ima spletna mesta na voljo le v angleškem jeziku, pri čemer nekatere od teh načrtujejo, da ga bodo zagotovile tudi v nemškem jeziku; poleg tega priznava, da celovit večjezični pristop pri vseh agencijah trenutno ni izvedljiv zaradi potrebe po dodatnih virih; poziva agencije, naj preučijo uporabo orodij družbenih medijev, anket in ciljnih skupin za merjenje ozaveščenosti javnosti ter ocenijo načine za izboljšanje svojih komunikacijskih strategij v prihodnosti;

33.  potrjuje izjavo mreže, da si agencije zelo prizadevajo za povečanje prisotnosti v družbenih medijih; ugotavlja, da le nekaj agencij še ni prisotnih v družbenih medijih, vendar si prizadevajo za vzpostavitev takšne komunikacije v bližnji prihodnosti; opaža, da promocijske dejavnosti prek družbenih medijev vključujejo poročila, dogodke, objavo prostih delovnih mest in javna naročila; poleg tega ugotavlja, da so dejavnosti v družbenih medijih dopolnjene z drugimi komunikacijskimi orodji agencij;

34.  poziva agencije, naj si še bolj prizadevajo in izboljšajo svojo komunikacijsko politiko, povečajo prepoznavnost z uporabo različnih družbenih medijev, da bi javnost ozaveščale o svojih dejavnostih in dosežkih, ter zagotovijo, da bodo državljani dobro obveščeni o njihovem delu.

Druge pripombe

35.  ugotavlja, da je Komisija na podlagi prispevkov agencij pripravila smernice s standardnimi določbami za sporazume o sedežu med decentraliziranimi agencijami in državami članicami gostiteljicami; ugotavlja, da so januarja 2016 štiri agencije še vedno vključene v postopek pogajanj s svojimi državami članicami gostiteljicami, medtem ko je bilo v predhodnem letu takih agencij 10; ponovno poudarja pomen teh sporazumov za delovanje agencij in varnost; poziva agencije in države članice, ki še niso sklenile sporazuma o sedežu, naj to nemudoma naredijo;

36.  opozarja na pomen socialnih vidikov sporazumov o sedežih agencij z gostiteljskimi državami, kar zadeva predvidljivost socialnih in življenjskih razmer zaposlenih (šolnine, vprašanje statusa itd.);

37.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da imajo nekatere agencije še vedno dva sedeža, in meni, da bi bilo treba čim prej odpraviti dvojne sedeže, ki ne prinašajo nobene operativne dodane vrednosti;

38.  poziva institucije in organe Unije, naj dosledno uporabljajo ukrepe, ki se nanašajo na diskrecijo in izključitev pri javnih naročilih, tako da preverijo ozadje vsakega posameznega primera, poleg tega pa naj uporabljajo merila za izključitev in tako izločijo podjetja, ki so v kakršnem koli navzkrižju interesov, kar je bistvenega pomena za zaščito finančnih interesov Unije;

39.  želi Računsko sodišče spomniti, da so se Parlament, Svet in Komisija v točki 54 skupnega pristopa dogovorili, da je za vse vidike zunanjih revizij, oddanih v zunanje izvajanje, „v celoti odgovorno Evropsko računsko sodišče, ki vodi vse potrebne upravne postopke in postopke v zvezi z javnimi naročili“; prosi Komisijo, naj nemudoma potrdi, da skupni pristop še velja; globoko obžaluje, da je novi revizijski pristop, ki vključuje revizorje iz zasebnega sektorja, povzročil 85-odstotno povečanje upravnega bremena agencij, kar ustreza več kot 13 000 dodatnim uram ali v povprečju 3,5 ekvivalenta polnega delovnega časa v primerjavi s prejšnjimi revizijami, ki jih je upravljalo Računsko sodišče; obžaluje, da je bilo za javna naročila in upravljanje revizijskih pogodb porabljenih več kot 1400 ur dodatnega dela v decentraliziranih agencijah ter da so skupni dodatni odhodki za zunanje revizije iz zasebnega sektorja v letu 2014 znašali 550 000 EUR; poziva Računsko sodišče, naj zagotavlja boljša navodila zasebnim revizorjem, da bi se znatno zmanjšalo povečano upravno breme;

40.  poziva vse institucije in agencije Unije, naj izboljšajo postopke in prakse za zaščito finančnih interesov Unije ter naj dejavno prispevajo k ciljno usmerjenemu postopku razrešnice;

41.  predlaga, naj Parlament, Svet in Komisija preučijo možnost združitve manjših agencij, ki opravljajo podobne oziroma medsebojno povezane naloge; trdi, da bi se tako dolgoročno zagotovili prihranki na podlagi učinkovitosti;

42.  izjavlja, da bi lahko imela letna poročila institucij in agencij Unije pomembno vlogo pri ravnanju v skladu z načeli preglednosti, odgovornosti in integritete; poziva institucije in agencije Unije, naj v svoja letna poročila vključijo standardno poglavje o teh sestavinah;

43.  je seznanjen, da so bili sočasno objavljeni časovni načrti za revizijo uredb o ustanovitvi treh tristranskih agencij Unije, CEDEFOP, EU-OSHA in Eurofounda; poudarja, da bi morale biti pri reviziji ohranjene osrednje vloge teh uglednih agencij in njihova tristranska narava, kar bi zagotovilo dejavno udeležbo nacionalnih organov, sindikatov in predstavnikov delodajalcev pri njihovem vodenju in delovanju;

44.  potrjuje, da razprava o osnutkih letnih delovnih programov in večletnih strategijah agencij v pristojnih odborih Parlamenta prispeva k temu, da ti programi in strategije ustrezajo dejanskim političnim prednostnim nalogam, vendar poudarja, da je treba proračunski cikel Unije uskladiti s strategijo EU 2020, da bo mogoče celovito spremljati uspešnost posameznih agencij pri njihovih prispevkih k doseganju ciljev EU do leta 2020 ter poročati o tem;

45.  je seznanjen z dobro prakso sodelovanja med agencijami na področju življenjskih in delovnih razmer, poklicnega usposabljanja ter varnosti in zdravja pri delu, kar prispeva k sinergijam in sodelovanju ter dopolnjevanju; prav tako pozdravlja in spodbuja nadaljevanje izmenjave dobre prakse med Komisijo in agencijami;

o
o   o

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje agencijam, ki so vključene v ta postopek podelitve razrešnice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL C 409, 9.12.2015, str. 1. (2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (3) UL L 357, 31.12.2002, str. 72. (4) UL L 328, 7.12.2013, str. 42. (5) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.