Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju naslova III dela III Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti v zvezi s kmetijstvom,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(8),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije dne 28. aprila 2015 o novi gozdarski strategiji EU: za gozdove in gozdarski sektor(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. septembra 2010 o evropski strategiji za gospodarski in družbeni razvoj gorskih regij, otokov in redko poseljenih območij(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2013 o ohranjanju proizvodnje mleka v gorskih območjih, območjih z neugodnim položajem in najbolj oddaljenih regijah po prenehanju veljavnosti sistema mlečnih kvot(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2013 o makroregionalni strategiji za Alpe(14),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji Evropske unije za alpsko regijo (COM(2015)0366) ter priloženega akcijskega načrta,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. decembra 2014 z naslovom "Makroregionalna strategija Evropske unije za Alpe"(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o izvajanju strategije EU za Podonavje(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2010 o evropski strategiji za Podonavje(17),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. aprila 2011 o strategiji EU za Podonavje,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji Evropske unije za Podonavje (COM(2013)0181),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji Evropske unije za Podonavje (COM(2010)0715) in okvirnega akcijskega načrta, priloženega k tej strategiji (SEC(2010)1489),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. junija 2011 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija Evropske unije za Podonavje(18),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 31. marca 2011 o strategiji EU za Podonavje(19),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o dodani vrednosti makroregionalnih strategij (COM(2013)0468) in zadevnih sklepov Sveta z dne 22. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju šestega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji (COM(2014)0473),

–  ob upoštevanju Alpske konvencije in njenih protokolov;

–  ob upoštevanju študije združenja Euromontana z dne 28. februarja 2013 z naslovom Toward Mountains 2020: Step 1 – capitalising on Euromontana work to inspire programming (Procesu Gore 2020 naproti: prvi korak – izkoriščanje dela združenja Euromontana kot navdiha za programsko načrtovanje),

–  ob upoštevanju študije Generalnega direktorata Parlamenta za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika, regionalni razvoj) iz februarja 2016 z naslovom "Research for REGI Committee – Cohesion in mountainous regions of the EU" (Študija za odbor REGI – Kohezija v gorskih regijah EU),

–  ob upoštevanju projekta Women/Alpnet v programu Interreg za alpski prostor (2001–2006): Omrežje lokalnih institucij in informacijskih centrov za ženske: spodbujanje sodelovanja žensk v trajnostnem razvoju alpskega prostora;

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0074/2016),

A.  ker gorske regije predstavljajo pomemben delež ozemlja EU (približno 30 %) in ker je celotna EU odvisna od storitev njihovih ekosistemov;

B.  ker v regionalni politiki EU ni jasne opredelitve gorskih regij in ker opredelitev, ki se uporablja v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ni primerna za kohezijsko politiko in je kot take ni mogoče uporabiti za učinkovito upravljanje te politike;

C.  ker so te regije zaradi ekstremnih pogojev in oddaljenosti strukturno v slabšem položaju v taki meri, da se številne gorske regije soočajo z upadanjem in staranjem prebivalstva, kar lahko poruši naravni generacijski krog ter vodi k zniževanju socialnih standardov in kakovosti življenja; ker to pogosto vodi do večje stopnje brezposelnosti, socialne izključenosti in preseljevanja v mesta;

D.  ker gorske regije ponujajo številne priložnosti za doseganje ciljev EU glede zaposlovanja, kohezije in varovanja okolja na podlagi trajnostne rabe njihovih naravnih virov;

E.  ker se gorske regije precej razlikujejo, zaradi česar je potrebno usklajevanje politik in sektorjev, tako med različnimi gorskimi regijami (horizontalno) kakor tudi znotraj posameznih gorskih regij (vertikalno);

F.  ker bi se morala podpora za gorske regije iz različnih instrumentov EU, kot so EKSRP in evropski strukturni in investicijski (ESI) skladi, dopolnjevati, da bi tako ustvarili sinergije, ki bi omogočale boljši in bolj vključujoč razvoj;

G.  ker imajo gorske regije pomembno vlogo v gospodarskem, socialnem in trajnostnem razvoju držav članic in zagotavljajo številne ekosistemske storitve; ker enakost spolov pomembno vpliva na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v Evropi; ker gorsko čezmejno sodelovanje predstavlja trajnosten način za spodbujanje gospodarskega in socialnega razvoja teh regij;

H.  ker lahko gorske regije zaradi svojih posebnosti, zlasti obilja in raznolikosti obnovljivih virov ter odvisnosti od učinkovite rabe virov in energijske učinkovitosti, prispevajo k razvoju novih tehnologij in inovacij nasploh;

I.  ker gorska območja pozitivno prispevajo k trajnostnemu razvoju, boju proti podnebnim spremembam, ohranjanju in varovanju regionalnih ekosistemov in biotske raznovrstnosti; ker je na gorskih območjih veliko površin zaščitenih v okviru ekološkega omrežja Natura 2000 in drugih oblik zaščite naravnih vrednot, kar na eni strani omejuje gospodarsko dejavnost, na drugi strani pa spodbuja h krepitvi bolj trajnostnih oblik kmetovanja in k intenzivnejšemu povezovanju kmetijske dejavnosti z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi; ker sta kmetovanje in gospodarjenje z zemljišči na gorskih območjih velikega pomena za njihovo hidrogeološko stabilnost;

J.  ker se gorske regije soočajo z resnimi izzivi v zvezi s socialnim in gospodarskim razvojem, podnebnimi spremembami, prometom ter demografskimi vprašanji, ki jih je treba reševati z vzpostavitvijo ustreznih povezav z mestnimi in nižje ležečimi območji in zagotovitvijo dostopa do digitalnih storitev;

K.  ker gorska območja z ohranjenimi ekosistemi in njihovimi storitvami lahko nudijo osnovo številnim gospodarskim dejavnostim s poudarkom na kmetijstvu, gozdarstvu, turizmu in energetiki ob upoštevanju kulturne in naravne dediščine teh območij in diverzifikacije kmetij; ker je mogoče te dejavnosti spobujati z usklajenimi ukrepi in/ali čezmejnim sodelovanjem in ker se na gorskih območjih ohranjajo edinstvene razmere in tradicionalno znanje ter ker ta območja ponujajo velik potencial za preoblikovanje v kakovostne kmetijske sisteme;

L.  ker so ledeniki posebnost evropskih gora in so bistvenega pomena tako za gorske ekosisteme kot za njihove vodne sisteme, njihovo krčenje in tanjšanje od sredine 19. stoletja pa je doseglo zaskrbljujočo raven, in ker so številni evropski ledeniki že izginili ali jim to grozi do leta 2050;

M.  ker dodatni stroški zaradi podnebnih in zemljepisnih pogojev, oddaljenosti od gospodarskih središč in odročnosti negativno vplivajo na gospodarski, socialni in kulturni razvoj gorskih območij; ker pomanjkanje zadostne infrastrukture, tudi širokopasovne pokritosti, ter naložb v gorska območja prispeva k povečevanju razlik med temi in drugimi regijami; ker je treba prizadevanja za ohranitev kmetijske ekonomske proizvodnje na gorskih območjih EU podpreti s fizično in digitalno dostopnostjo in infrastrukturo ter dostopom do javnih storitev in storitev splošnega pomena, kot so izobraževanje, socialne storitve, zdravstvena oskrba, promet in poštne storitve, za prebivalce teh regij;

N.  ker so v Evropi različne vrste gorskih regij, ki pa jih združuje soočanje s temeljnimi skupnimi izzivi, kot so slaba dostopnost, majhno število delovnih mest, starajoče se prebivalstvo, pomanjkljive povezave, posledice zaradi podnebnih sprememb in intenzifikacija antropogenih proizvodnih dejavnosti; ker je treba za obravnavo teh vidikov narediti dejavne korake;

O.  ker je glede na nestanovitne trge in cene, vse višje stroške proizvodnje, vse večjo konkurenco, ukinitev mlečnih kvot in okoljske izzive nujno treba zaščititi pridelavo hrane in večfunkcionalno vlogo kmetijstva, da bi ohranili dodano vrednost na gorskih območjih, spodbudili trajnostna delovna mesta in omogočili dostop do drugih virov dohodka;

P.  ker se gorske regije, ki ležijo na zunanjih mejah EU, soočajo z dodatnimi težavami, nanje pa v večji meri vplivajo negativni trendi, skupni vsem gorskim regijam;

Q.  ker so v Evropi gorske verige, ki se raztezajo čez več držav članic in segajo tudi države nečlanice, na primer Karpati, ki so po zadnji širitvi EU postali vzhodna meja EU, danes pa je to izjemno pomembno geopolitično področje, kjer se srečujejo izredno pomembni strateški politični interesi za stabilnost Unije;

R.  ker je v številnih gorskih regijah ni osnovne infrastrukture, javnih storitev in stalnega dostopa do storitev splošnega pomena, zlasti na področjih sezonske dejavnosti;

S.  ker je gorsko kmetijstvo pomembno za identiteto in kulturo gorskih regij in še naprej prispeva k zaposlenosti in posebnim sektorjem gospodarstva v teh regijah, kot sta gozdni viri in turizem, pri čemer je treba upoštevati, da se nadaljujeta diverzifikacija gospodarstva in zaposlovanja v teh sektorjih ter da imata sektorja osrednjo vlogo v krožnem gospodarstvu;

T.  ker tudi nekatere najbolj oddaljene regije veljajo za gorske regije vulkanskega izvora (z dejavnimi ali spečimi vulkani, vulkanskimi masivi ali verigami vulkanov in vulkanskimi otoki) z ugreznjenim in vidnim delom in ker se soočajo s težavami, povezanimi s topologijo pokrajine;

U.  ker se ženske, ki živijo v gorskih regijah, zlasti v regijah z omejenimi možnostmi, pogosto soočajo s težavami pri dostopu do višjih ravni izobraževanja in možnostmi za dostojno delo;

V.  ker je treba poiskati odgovor na razne izzive, ki jih predstavljajo upadanje prebivalstva, učinek podnebnih sprememb, pomanjkanje razpoložljivih kmetijskih zemljišč, njihovo opuščanje in s tem zaraščanje z grmičevjem ali gozdom ter potreba po ohranitvi travišč v gorah;

W.  ker ima živinoreja (mlečna in ekstenzivna mesna reja) pomembno vlogo na gorskih območjih v številnih državah EU; ker imajo zahtevni tržni pogoji in velike stroškovne neugodnosti velik učinek na majhne kmetije na teh območjih;

X.  ker člen 174(3) PDEU izrecno omenja, da je treba posebno pozornost med drugim namenjati gorskim regijam; ker veliko politik, programov in strategij EU posredno vpliva na gorske regije;

Usklajen pristop in splošne opombe

1.  poziva Komisijo, naj začne postopek priprave delovne opredelitve za funkcionalna gorska območja v okviru kohezijske politike, naj dopolni opredelitev gorskih območij, ki se uporablja v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, da bi izboljšali usklajevanje med zadevnimi politikami in ukrepi; meni, da mora biti tovrstna opredelitev široko zastavljena in vključujoča ter da mora upoštevati različne dejavnike, kot so nadmorska višina, dostopnost in naklon; poziva Komisijo, naj pripravi celovito opredelitev, ki bo vključevala tudi vulkanske regije na otokih in v najbolj oddaljenih regijah, pa tudi področja, ki sicer niso gorska, a so v veliki meri vključena v gorska območja; v tem okviru poudarja, da je zamisel iz strategije EU za alpsko regijo (EUSALP), da se vanjo vključijo območja, ki niso gorska, dobra pobuda;

2.  meni, da bi morale politike EU oblikovati poseben pristop za gorske regije, saj so zanje značilne očitne strukturne omejitve; opozarja, da te regije potrebujejo dodatno podporo pri premagovanju izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe, pri zagotavljanju zaposlitev skozi vse leto, in ne samo v času sezone, gospodarskem razvoju, preprečevanju in obvladovanju naravnih nesreč in varovanju okolja ter pri prizadevanjih za uresničitev ciljev EU na področju obnovljive energije; zato meni, da bi bilo treba gorske regije vključiti v vse vidike politik EU, vključno s kohezijsko politiko, in sicer z uvedbo ocene teritorialnega učinka;

3.  priznava, da EU nima posebne politike za gorske regije, in poudarja, da so lahko obstoječe politike, programi in strategije, ki posredno vplivajo na tovrstna območja, osnova za agendo za gorske regije EU, na podlagi katere bi bilo treba oblikovati strategijo EU, katere namen bi bil doseči dolgoročni razvoj gorskih regij in območij, odvisnih od njih;

4.  poziva Komisijo, naj pripravi agendo za gorske regije EU, ki bi morala predstavljati okvir, iz katerega bi črpale nadnacionalne, čezmejne in medregionalne politike; meni, da bi bilo treba v tej prihodnji agendi določiti prednostne naloge razvoja teh regij, da bi lahko bolje prilagodili sektorske politike in v skladih EU poiskali možnosti za njihovo financiranje ter oblikovali dolgoročne trajnostne politike za vključevanje;

5.  v okviru tega programa poziva Komisijo, naj vzpostavi specifičen in podroben program za zaščito evropskih ledenikov, ki naj bi do leta 2050 izginili;

6.  poziva k povečanju sinergij s pomočjo usklajevanja politik, strategij in programov EU, ki posredno vplivajo na gorske regije, kot so Obzorje 2020, COSME, LIFE, Natura 2000, strategija EU za širokopasovne povezave, strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, okoljski akcijski program EU, instrument za povezovanje Evrope, evropsko teritorialno sodelovanje, evropski strukturni in investicijski skladi in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) ter pobude za makroregionalno strategijo; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi bilo mogoče te programe uporabiti in izvajati v gorskih regijah;

7.  poudarja, da je pomembno ustvariti sinergije med politikami, instrumenti in sektorji, za kar je treba uporabiti celosten pristop; poudarja dragocene izkušnje, pridobljene pri izvajanju Alpske konvencije, ki združuje gospodarske, socialne in okoljske interese;

8.  opozarja na pomanjkanje uporabnih zemljišč v gorskih regijah, kar lahko povzroči konflikte zaradi razhajajočih ali prekrivajočih se interesov pri kategorizaciji in uporabi zemljišč; zato poziva države članice, naj razvijejo in uporabljajo orodja za prostorsko načrtovanje, ki bodo olajšala usklajevanje in javno udeležbo pri teritorialnem razvoju; meni, da je protokol Urejanje prostora in trajnostni razvoj k Alpski konvenciji pomemben primer, ki ga je treba še bolj izkoristiti;

9.  poziva naravne parke držav članic, ki mejijo na eno ali več drugih držav, naj oblikujejo skupne pristope za upravljanje, razvoj in zaščito teh naravnih parkov;

10.  ugotavlja, da nedavne reforme skupne kmetijske in regionalne politike omogočajo, da upravljanje evropskih kohezijskih sredstev poteka na regionalni ravni;

11.  poziva organe upravljanja, naj razmislijo o povečanju obsega dodeljenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov na nacionalni ravni v podporo nerazvitim gorskim regijam in pri tem po možnosti uporabijo večsektorski politični pristop; poziva države članice, naj spodbujajo naložbe v gorska območja, tako da dajo prednost financiranju operativnih programov za taka območja;

12.  poudarja, da je treba teritorialno razsežnost kohezijske politike obravnavati prednostno, in sicer s ciljno usmerjenimi pobudami za teritorialni razvoj in dodatno podporo za teritorialno sodelovanje na evropski ravni;

13.  poudarja, da lahko države članice in regije v skladu z uredbo za razvoj podeželja oblikujejo tematske podprograme s poudarkom na potrebah gorskih območij, ki so upravičena do večje stopnje javnega financiranja; jih spodbuja, naj te priložnosti izkoristijo; ugotavlja, da tega doslej ni storil še noben pristojni organ; hkrati meni, da to ne pomeni nujno, da za te regije ni predvidena posebna pomoč;

14.  spodbuja države članice, naj prispevajo k razvoju gorskih območij, njihovemu razvojnemu potencialu in ciljem, tako da uporabljajo orodja, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost; spodbuja podporo lokalnih akcijskih skupin za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, da bi spodbudili nadnacionalna omrežja in delovne metode sodelovanja;

15.  poudarja potencial ter pomen dosedanjega in prihodnjega razvoja makroregionalnih strategij za trajnostni razvoj gorskih regij EU z močno razsežnostjo čezmejnega sodelovanja, kjer je to mogoče; poziva k upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri izvajanju drugih makroregionalnih strategij EU;

16.  pozdravlja sedanje pobude za Karpatsko gorovje v strategiji EU za Podonavje, pa tudi napredek, dosežen pri makroregionalni strategiji EU za Alpe; ugotavlja, da je slednja dober primer celostnega pristopa k teritorialnemu razvoju, ki upošteva gorska območja in regije, vključene v njih;

17.  meni, da instrument evropskega teritorialnega sodelovanja ponuja odlično priložnost za izmenjavo primerov najboljše prakse in znanja med gorskimi regijami, ki v številnih primerih ležijo na nacionalnih mejah, in poziva, da se v prihodnje evropsko teritorialno sodelovanje vključi posebna gorska razsežnost; pozdravlja pobude, kot so politike proti upadanju števila prebivalstva na gorskih območjih (PADIMA), katerih namen je obravnavati specifične težave, s katerimi se soočajo gorske regije; poudarja pomen programov Interreg in drugih pobud za sodelovanje, kot sta evropsko združenje za teritorialno sodelovanje in evropsko gospodarsko interesno združenje, pri skupnem in usklajenem razvijanju skupnih področij in gorovij v regijah, ki zajemajo čezmejna gorska območja;

18.  poziva Komisijo, naj objavi sporočilo, ki bo vsebovalo agendo za gorske regije EU, in nato še belo knjigo o razvoju gorskih regij, ki bo osnovana na primerih najboljše prakse in bo vključevala lokalne, regionalne in nacionalne organe ter druge relevantne akterje, vključno z gospodarskimi in socialnimi partnerji ter predstavniki civilne družbe;

19.  vztraja, da bi morala Komisija in drugi deležniki temeljito in redno ocenjevati razmere v gorskih regijah EU ter analizirati podatke, kot so rezultati izvajanja operativnih programov kohezijske politike ter kazalniki sprememb kakovosti življenja in demografske slike, da bi lahko pravilno usmerjali financiranje in izvajanje politik EU;

20.  poudarja, da so potrebni zanesljivi razčlenjeni statistični podatki, na katerih bodo lahko osnovane politične pobude;

21.  poziva k sodelovanju s tretjimi državami ter regionalnimi in lokalnimi organi pri izvajanju politike za gorske regije;

22.  poziva Komisijo, naj za dosego konkretnih rezultatov spodbuja uporabo finančnih instrumentov v gorskih regijah;

23.  pozdravlja tekočo razpravo o poenostavitvi kohezijske politike; upa, da bosta okretnejši okvir ter razpoložljivost instrumentov, ki jih bodo deležniki in upravičenci lažje uporabljali, prispevala k razvoju gorskih regij EU; poziva, naj se posebna pozornost nameni poenostavitvi in prizadevanjem za spodbujanje naložb v gorskih regijah;

24.  poziva Komisijo, naj predlaga razglasitev evropskega leta otokov in gora;

Delovna mesta in gospodarska rast v gorskih regijah

25.  ugotavlja, da se MSP v gorskih regijah soočajo z resnimi težavami, ki so posledica pomanjkanja dostopnosti, infrastrukture, povezljivosti in človeških virov; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni razvoju MSP v gorskih regijah, zlasti na gorskih območjih, ki so jih prizadele naravne in klimatske nesreče, zato poziva države članice, naj dajo prednost naložbam v infrastrukturo in storitve na gorskih območjih; poziva k sinergijam med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter ostalimi programi in pobudami, ki jih subvencionira EU, za oblikovanje celostnega in učinkovitega političnega pristopa, da bi MSP in podjetništvu tako zagotovili čim večjo podporo; poudarja, da bi bilo treba razviti celostne lokalne strategije za gorske regije, da bi opredelili konkretne priložnosti za razvoj, vključevati pa bi morale ukrepe, s katerimi bi povečali povezljivosti lokalnih MSP ter okrepili odnose in usklajevanje v posameznih sektorjih in med sektorji;

26.  poudarja, da je v zvezi z dejavnostmi razvijanja turizma in varstva okolja pomembno zagotoviti raznoliko kmetijsko proizvodnjo ter strukturirati prehranske verige na gorskih območjih, bodisi znotraj združenj organizacij proizvajalcev, s čimer bodo imeli kmetje večjo pogajalsko moč, bodisi z vzpostavljanjem lokalnih trgov in kratkih dobavnih verig; poudarja, da je treba zagotoviti dostop do večjih trgov ter uvesti ukrepe za kakovost, promocijo in zaščito proizvodov, s čimer bi izboljšali trženje kmetijskih proizvodov in njihovo vključenost v splošno ponudbo turističnih proizvodov na danem geografskem območju; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj sprožijo razpravo o uvedbi posebnega označevanja za kmetijske proizvode z gorskih območij na ravni EU, saj imajo gorske regije velik potencial za proizvajanje visokokakovostnih prehrambenih proizvodov;

27.  v zvezi s tem priznava, da treba kmetijsko proizvodnjo na gorskih območjih podpreti s sredstvi iz EKSRP in si prizadevati za zagotovitev dodane vrednosti prek sinergij z drugimi skladi in pobudami EU, pa tudi z zasebnimi finančnimi instrumenti, da bi se ustvaril pozitiven učinek na gorska območja;

28.  pozdravlja napredek, dosežen pri strategiji EU za gozdove; podpira trajnostni razvoj gozdov na ravni Unije, zlasti kar zadeva prispevek gozdov k varstvu okolja in biotske raznovrstnosti ter uresničevanju ciljev na področju obnovljive energije; ugotavlja, da bi lahko znotraj strategije poudarili gospodarsko razsežnost gozdarstva;

29.  meni, da lahko gozdarstvo omogoči zaposlitev in gospodarski razvoj v gorskih regijah in da bi bilo zato treba gozdne vire s trajnostnim izkoriščanjem trajno ohraniti; poudarja, da so gozdovi izredno pomembni za ekosistem in imajo v gorskih regijah pomembno vlogo pri preprečevanju snežnih in zemeljskih plazov ter poplav; poziva k podpiranju MSP, zlasti tistih, ki so bila ustanovljena na gorskih območjih in so vključena v gozdarski sektor ter v celoti spoštujejo načelo okoljske trajnosti; poudarja, da ima gozdarstvo na gorskih območjih posebno gospodarsko in socialno vlogo in da so za učinkovito rabo gozdnih virov pomembne naložbe v te regije; opozarja na pomembno vlogo, ki jo imajo gozdovi pri zagotavljanju primarnih in sekundarnih surovin, ki se uporabljajo v farmacevtski, kozmetični in živilski industriji, s čimer prispevajo k ustvarjanju delovnih mest; v zvezi s tem poziva, naj se v okviru kohezijske politike večja pozornost nameni trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi;

30.  poziva k dodatnim spodbudam za ohranitev malih predelovalnih obratov ter malih in srednjih gorskih kmetij na gorskih območjih, ki so pomemben vir zaposlitev in proizvajajo proizvode s posebnimi lastnostmi glede kakovosti, vendar so njihovi stroški v povprečju višji, donosnost pa manjša od intenzivnih pridelovalnih ali živinorejskih kmetij; poziva Komisijo, naj spodbuja pilotne projekte za oživljanje tradicionalnih (med drugim kmetijskih in obrtniških) gospodarskih dejavnosti na gorskih območjih, za katera je značilno upadanje števila prebivalstva; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo poenostavljene upravne postopke za prijavo za sredstva in njihovo upravljanje ter malim skupnostim tako omogočijo boljši dostop do financiranja, s čimer bi spodbudili dolgoročni razvoj, dostopnost trgov in ustanavljanje organizacij proizvajalcev na gorskih območjih;

31.  poziva upravičence evropskih strukturnih in investicijskih skladov na gorskih območjih, naj ocenijo potencial in potrebe po ustanovitvi lokalnih tehnoloških in trajnostnih industrijskih parkov ter naj po ustreznih študijah izvedljivosti in analizi stroškov in koristi razmislijo o gradnji teh parkov s pomočjo evropskih in nacionalnih sredstev;

32.  poudarja, da so za krepitev potenciala, ki ga ponujajo gorske regije, potrebne strategije pametne specializacije;

33.  poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko imajo socialna podjetja in alternativni poslovni modeli, kot so zadruge in vzajemne družbe, pri vključujočem in trajnostnem razvoju gorskih regij, vključno z odpravljanjem izključenosti marginaliziranih skupin in neenakosti spolov;

34.  podpira uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za gospodarske sektorje, ki ne onesnažujejo in so usmerjeni v prihodnost, kot so trajnostni turizem, kulturna dediščina, trajnostno gozdarstvo, razvoj hitrega interneta, obrtništvo in obnovljiva energija; opozarja na pomen razvoja novih inovativnih in spodbujanja obstoječih uspešnih oblik turistične dejavnosti;

Socialno-gospodarska razsežnost gorskih regij

35.  ugotavlja, da bi lahko v kohezijski politiki poudarili podporo za prehod na nizkoogljično, na podnebne spremembe odporno, z viri gospodarno in okoljsko trajnostno gospodarstvo;

36.  meni, da bi morala biti izboljšanje kvalifikacij delovne sile in ustvarjanje novih delovnih mest v zelenem gospodarstvu med prednostnimi naložbami evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ter poudarja, da bi morale politike EU podpirati usposabljanje na področjih, kot so gorsko kmetijstvo, trajnostni turizem, obrtništvo, trajnostno gozdarstvo in tehnologije obnovljive energije;

37.  pozdravlja pobude, s katerimi bi mlade pritegnili v kmetijski sektor, ter poziva Komisijo, naj razvije podobne programe tudi za gorska območja; poziva k sprejetju ukrepov, da bi mlade podjetnike spodbudili, da se podajo na področja, ki so povezana s kulturno dediščino in niso omejena zgolj na sezonsko dejavnost; poudarja vlogo znanstvenih inštitutov in drugih izobraževalnih ustanov, ki obravnavajo gorsko kmetijstvo; spodbuja udeležbo mladih kmetov v programih izmenjave in platformah e-učenja;

38.  poudarja, kako pomembno je izobraževanje za ženske in dekleta ter povečanje stopnje vključenosti žensk na področjih, kot so znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika in podjetništvo, vključno s sektorji zelenega gospodarstva; meni, da je treba posebno pozornost nameniti podpiranju in spodbujanju kmetic in samozaposlenih žensk, ki so dejavne na področju neposrednega trženja, turizma, obrtnišva in z njim povezanih projektov; poudarja, kako pomembni sta aktivna udeležba in vloga žensk na gorskih območjih, zlasti pri spodbujanju inovacijskih procesov in procesov sodelovanja ter pri ohranjanju ustreznega delovanja teh področij; zato poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo vire in postopke, ki so na voljo v okviru Evropskega socialnega sklada in nadnacionalnih projektov, za pobude mikrofinanciranja in mikroposojil za ženske ter za ustvarjanje poklicnih priložnosti zanje;

39.  poudarja, da so v najnovejšo reformo skupne kmetijske politike vključeni pomen gorskih območij in učinkoviti ukrepi v EU; meni, da bi si morala skupna kmetijska politika prizadevati za ublažitev neugodnih naravnih in gospodarskih razmer, s katerimi se soočajo kmetje, hkrati pa bi jim morala nuditi tudi sredstva, s pomočjo katerih bi lahko izkoristili svoje prednosti;

40.  poudarja pomen pomoči iz prvega stebra skupne kmetijske politike pri ohranjanju kmetijske proizvodnje in prihodka za kmete na gorskih območjih; opozarja, da lahko države članice za uresničitev teh ciljev uvedejo posebno neposredno pomoč in vezana plačila; opozarja tudi, da je nevezana pomoč iz prvega stebra v mnogih državah članicah zaradi nezadostne notranje konvergence precej nižja kot na kmetijsko ugodnih legah, kar še dodatno omejuje konkurenčnost kmetij;

41.  meni, da morajo ukrepi iz drugega stebra skupne kmetijske politike zagotavljati trajnost, konkurenčnost in diverzifikacijo kmetijske proizvodnje in predelovalne industrije na gorskih območjih; hkrati meni tudi, da bi taki ukrepi lahko pripomogli k „renesansi podeželja“, in sicer s podpiranjem razvoja projektov s področja večfunkcijskega razvoja kmetij, ki bi ustvarjali dodano vrednost in inovacije, ter s spodbujanjem naložb v kmetijstvo (v stavbe, posebno opremo, posodobitev itd.) in ohranjanja avtohtonih pasem;

42.  meni, da bi moral biti sektorski pristop v sektorju mleka usmerjen v zagotavljanje trajnostne proizvodnje mleka na gorskih območjih, ter poziva Komisijo, države članice in regionalne organe, naj predvsem v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike zagotovijo spremljevalne ublažitvene ukrepe za proizvodnjo mleka na prikrajšanih območjih, da bi v teh regijah ohranili in okrepili kmetovanje ter učinkovito delovanje kmetij, zlasti majhnih;

43.  poudarja potencial dualnega izobraževanju v gorskih regijah; izpostavlja spodbudne rezultate, ki so jih dosegle nekatere države članice; pozdravlja obstoječe projekte dualnega izobraževanja po vsej Uniji;

44.  meni, da ustrezna fizična infrastruktura ter infrastruktura IKT ustvarjata priložnosti za gospodarske, izobraževalne, socialne in kulturne dejavnosti, hkrati pa zmanjšujeta posledice obrobne lege in izoliranosti; poziva Komisijo, naj pripravi posebna priporočila za odpravo pomanjkanja usposobljene delovne sile v turističnem sektorju, pri čemer naj posebej obravnava problematiko neprivlačnih delovnih mest in nezadostnega plačila, pa tudi spodbujanje možnosti za strokovni poklicni razvoj; poziva Komisijo in države članice, naj prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov dodelijo naložbe v infrastrukturo na gorskih območjih za povečanje njihove privlačnosti za gospodarske dejavnosti;

45.  podpira inovativne rešitve, tudi tiste, ki temeljijo na informacijskih tehnologijah, za dostop do kakovostnega splošnega izobraževanja ter formalnega in neformalnega izobraževanja in priložnosti za vseživljenjsko učenje na oddaljenih gorskih območjih, na primer prek sodelovanja med gorskimi regijami, mesti in univerzami; poudarja, da je potrebno visokokakovostno terciarno izobraževanje, in opozarja na potencial sistemov izobraževanja na daljavo, ki omogočajo poučevanje in učenje tudi z oddaljenih območij; poudarja, da je treba za ustavitev negativnih demografskih trendov v teh regijah obravnavati pomembni vprašanji enakega dostopa do storitev izobraževanja in otroškega varstva ter nadaljnjega usposabljanja in prekvalifikacije za starejše, da se omogoči aktivna vključitev na trg dela;

46.  poziva k vzpostavitvi in izboljšanju zdravstvenih ustanov in storitev v gorskih regijah, med drugim prek čezmejnih pobud za sodelovanje, vključno z razvojem čezmejnih zdravstvenih ustanov, kjer je to potrebno; se zavzema za razvijanje prostovoljskih dejavnosti na področju javnih storitev ob upoštevanju primerov najboljše prakse nekaterih držav;

47.  opozarja na načelo o zagotavljanju univerzalnega dostopa do javnih storitev na vseh območjih EU, pri čemer poudarja, da morajo države članice in regije spodbujati alternativne in inovativne rešitve za gorska območja, vključno z rešitvami po meri, prilagojenimi lokalnim in regionalnim potrebam, če so potrebne;

48.  poudarja pomen pobude za zaposlovanje mladih in učinkovitejšega izvajanja jamstva za mlade kot dobre priložnosti za zaustavitev odseljevanja mladih iz gorskih regij v odziv na demografsko krizo in težavo starajočega se prebivalstva; poziva k pobudam za zaposlovanje mladih, ki bodo posebej osredotočene na potrebe manj razvitih gorskih regij;

49.  poudarja, da v gorskih regijah še vedno obstajajo razlike med spoloma, zlasti med pripadniki marginaliziranih skupnosti in ranljivih skupin; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za horizontalno in vertikalno vključevanje načela enakosti spolov za vsa politična področja, zlasti za financiranje politike povezljivosti v teh regijah; poziva k izvedbi analize, v kateri bodo primerjane posebnosti položaja žensk v gorskih regijah, zlasti na prikrajšanih gorskih območjih;

50.  spodbuja in poziva k podpori, tudi prek uporabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov, za pobude za izboljšanje socialne in kulturne kohezije ter vključenosti v gorskih skupnostih in za premagovanje njihove fizične izoliranosti in pomanjkanja kulturne raznolikosti, zlasti s pomočjo dostopa in neposrednega sodelovanja v umetnosti in kulturnem življenju;

51.  poudarja pomen celostnih teritorialnih pobud za vključevanje migrantov v zvezi s postopki za demografsko in socialno-gospodarsko obnovo in oživitev na gorskih območjih, tudi tistih, ki se soočajo z upadanjem števila prebivalstva; poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira razširjanje takih pobud;

Varstvo okolja in boj proti podnebnim spremembam v gorskih regijah

52.  želi spomniti na izjemno bogastvo in raznolikost obnovljivih virov energije na gorskih območjih; meni, da bi morala ta območja prevzeti vodilno vlogo pri uresničevanju ciljev EU na področju obnovljive energije; poziva Komisijo, naj se osredotoči na politike, ki spodbujajo in poenostavljajo uporabo obnovljivih virov energije v gorskih regijah;

53.  poudarja, da je treba na evropski ravni zaščititi emblematične visokogorske živalske vrste, ki lahko živijo v čezmejnih gorovjih, kot so gamsi, kozorogi, ujede, medvedi, volkovi in risi; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo načrt za zaščito in ponovno naselitev emblematičnih visokogorskih vrst;

54.  poudarja tudi potencial vulkanskih gorskih regij in vulkanov, zlasti kar zadeva prispevek vulkanologije k uresničevanju ciljev na področju obnovljive energije, ter prispevek teh območij k preprečevanju in obvladovanju naravnih nesreč, kot je izbruh vulkana;

55.  poziva države članice in Komisijo, naj opredelijo vsa visokogorska območja, na katerih bi prepoved vožnje z avtomobili pozitivno prispevala k boju proti taljenju ledenikov;

56.  vztraja, da je treba pri uresničevanju ciljev EU na področju obnovljive energije in izkoriščanju obnovljive energije upoštevati naravno ravnovesje in varstvo okolja; opozarja, da lahko pridobivanje hidroenergije in biomase v nekaterih primerih ogroža ekosisteme, vetrne in sončne elektrarne pa lahko kazijo krajino, hkrati pa so vir lokalnega razvoja;

57.  poudarja, da so gorske regije, vključno z vulkanskimi regijami in njihovimi ekosistemi, še posebej občutljive na podnebne spremembe in hidrogeološka tveganja in da so posledice v teh regijah še posebej hude, tudi zaradi vse večjega števila naravnih nesreč, ki lahko prizadenejo tudi okolje na sosednjih območjih ter negativno vplivajo na gospodarski razvoj in turizem; v zvezi s tem verjame, da morajo biti varstvo okolja, boj proti podnebnim spremembam in sprejemanje ustreznih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam v središču prihodnje agende za gorske regije EU, vključno z akcijskim načrtom o podnebnih spremembah; poleg tega poudarja, da je treba vzpostaviti mrežo za analizo in izmenjavo primerov dobre prakse na teh področjih;

58.  opozarja, da je pomembno ohranjati in varovati edinstveni habitat gorskih regij ter ga trajnostno razvijati, skupaj z obnavljanjem biotske raznovrstnosti in tal, promoviranjem naravne dediščine in ekosistemskih storitev ter zagotavljanjem zelene infrastrukture, kar hkrati nudi možnosti za zaposlitev v teh sektorjih; želi spomniti na osrednji pomen kmetovanja ter trajnostnega upravljanja zemljišč in gozdov na gorskih območjih za ohranitev biotske raznovrstnosti ter za to, da bi jo zaščitili pred vplivi na okolje in krajino;

59.  poudarja, da se v gorskih regijah nahajajo pomembni vodni viri, ki jih je treba zaščiti in s katerimi je treba trajnostno upravljati; ugotavlja, da so nekatera mestna območja odvisna od ekosistemskih storitev gorskih regij in da te regije zanje pogosto ne prejmejo pravičnega povračila; poziva lokalne organe, naj razmislijo o partnerstvih v obliki projektov sodelovanja, da bi zbrali in zaščitili vodne vire za mestne skupnosti v bližini gorskih območij; podpira financiranje ukrepov za skladiščenje vode za zagotovitev trajnostnega in učinkovitega namakanja kmetijskih površin in ohranjanje vsaj minimalnega vodostaja rek;

60.  podpira razvoj trajnostnega turizma kot pozitivno priložnost za zagotavljanje delovnih mest in spodbujanje trajnostnega razvoja teh območij; poudarja, da je za podlago za trajnostni turizem treba razviti širokopasovni internet;

61.  poudarja, da je potrebno aktivno sinergijsko sodelovanje kmetijstva z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi na območjih Natura 2000 in drugih zaščitenih območjih (nacionalni parki, krajinski parki itd.), ki se nahajajo v gorskih regijah;

Dostopnost in povezljivost v gorskih regijah

62.  meni, da imajo internet in zlasti tehnologije dostopovnih omrežij naslednje generacije ključno vlogo pri premagovanju izzivov, s katerimi se soočajo gorske regije; opozarja, da je internet povezan s storitvami splošnega pomena in da lahko pomanjkljiv dostop do tovrstnih storitev pripelje do upada števila prebivalstva;

63.  poziva države članice, da pripravijo spodbude za aktivnejše oblikovanje javno-zasebnih partnerstev na področju prometne, komunikacijske in energetske infrastrukture v gorskih regijah, saj zagotavljanje teh storitev zaradi pomanjkanja ekonomije obsega z gospodarskega vidika ni zanimivo; poudarja, da lahko samo boljša prometna in druga dovolj kakovostna infrastruktura zagotovi gospodarsko rast in nova delovna mesta na gorskih območjih;

64.  ugotavlja, da na turizem v veliki meri vpliva infrastruktura in dostop do storitev splošnega pomena; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za vzpostavitev infrastrukture v podporo turizmu v gorskih regijah;

65.  ugotavlja, da nove informacijske in komunikacijske tehnologije nudijo številne priložnosti za zaposlitev, socialno vključevanje in opolnomočenje v razvijajočem se digitalnem gospodarstvu; zato meni, da je za spodbujanje takih priložnosti potrebna posebna podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poziva države članice, naj za učinkovitejše obvladovanje stroškov podjetij promovirajo delo na daljavo, e-trgovanje in uporabo digitalnih kanalov trženja na teh območjih; meni, da bi lažji dostop do novih informacijskih tehnologij lahko privedel do razvoja izobraževalnih programov na daljavo za območja, kjer je premalo učiteljev, pa tudi e-zdravstvenih storitev, kar bi lahko pripomoglo k preprečevanju upadanja števila prebivalstva na gorskih območjih; poziva, naj se predlagajo in izmenjujejo primeri dobre prakse, kar bi prispevalo h gospodarski diverzifikaciji gorskih regij;

66.  pozdravlja evropski sistem bonov za satelitsko povezavo, ki s pomočjo satelitske povezave nudi koristno alternativo za območja z nezadostno infrastrukturo ali območja, kjer ni dovolj interesa vlagateljev;

67.  poziva Komisijo, naj pri razvijanju politik za širokopasovni dostop upošteva pomanjkanje infrastrukture in interesa vlagateljev, ki je posledica redke poseljenosti in oddaljenosti gorskih regij; poziva Komisijo, naj razvije posebne politike za premostitev digitalnega razkoraka v teh regijah, tudi s potrebnimi javnimi naložbami;

68.  opozarja, da sta socialni in gospodarski razvoj gorskih regij, ki so v nekaterih državah članicah tudi oddaljene regije, odvisna od prometnih povezav med njimi in drugimi regijami v posamezni državi članici ali s čezmejnimi regijami; poziva nacionalne organe, naj v sodelovanju s Komisijo pospešijo uresničevanje projektov za prometno povezanost gorskih regij z glavnimi nacionalnimi in čezevropskimi cestami in cestnimi koridorji, zlasti prometne infrastrukture TEN-T, pri tem pa naj uporabijo različne sklade in finančne instrumente EU, tudi naložbe Evropske investicijske banke;

69.  poziva evropske gorske regije, naj prek sredstev iz sklada ESRR vlagajo v razvoj učinkovitejših in med seboj bolje povezanih železniških in tramvajskih omrežij;

o
o   o

70.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Odboru regij ter vladam in nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 289. (3) UL L 347, 20.12.2013, str. 470. (4) UL L 347, 20.12.2013, str. 487. (5) UL L 347, 20.12.2013, str. 608. (6) UL L 347, 20.12.2013, str. 671. (7) UL L 317, 4.11.2014, str. 56. (8) UL L 347, 20.12.2013, str. 259. (9) UL L 347, 20.12.2013, str. 303. (10) UL L 169, 1.7.2015, str. 1. (11) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0109. (12) UL C 50 E, 21.2.2012, str. 55. (13) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0577. (14) UL C 55, 12.2.2016, str. 117. (15) UL C 19, 21.1.2015, str. 32. (16) UL C 188 E, 28.6.2012, str. 30. (17) UL C 305 E, 11.11.2010, str. 14. (18) UL C 248, 25.8.2011, str. 81. (19) UL C 166, 7.6.2011, str. 23.