Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o vzhodnem partnerstvu, Ukrajini in Ruski federaciji,

–  ob upoštevanju poročil misije za spremljanje stanja na področju človekovih pravic na Krimu, ki sta jo izvedla urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in visoka komisarka OVSE za narodne manjšine,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Deklaracije Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 21. marca, 27. junija in 16. julija 2014 o izvajanju sankcij proti Rusiji po nezakoniti priključitvi Krima,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 68/262 z dne 27. marca 2014 o ozemeljski celovitosti Ukrajine,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Freedom House o svobodi v svetu 2016, ki je stanje političnih in državljanskih svoboščin na nezakonito priključenem Krimu ocenila kot „nesvobodno“,

–  ob upoštevanju sodbe, s katero je t. i. krimsko vrhovno sodišče 26. aprila 2016 razglasilo medžlis krimskih Tatarov za ekstremistično organizacijo in mu prepovedalo dejavnosti na Krimskem polotoku,

–  ob upoštevanju izjav tiskovnega predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 14. aprila 2016 o ukinitvi dejavnosti medžlisa krimskih Tatarov ter z dne 26. aprila 2016 o odločitvi krimskega „vrhovnega sodišča“ o prepovedi dejavnosti medžlisa,

–  ob upoštevanju izjave komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 26. aprila 2016, v kateri je pozval k umiku prepovedi medžlisa, in izjave generalnega sekretarja Sveta Evrope z dne 26. aprila 2016 o tem, da bi utegnila prepoved ciljati na vso skupnost krimskih Tatarov,

–  ob upoštevanju protokola iz Minska z dne 5. septembra 2014 in memoranduma iz Minska z dne 19. septembra 2014 o izvajanju mirovnega načrta v 12 točkah,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Ruska federacija nezakonito priključila Krim in Sevastopol in je torej okupacijska država, s čimer je prekršila mednarodno pravo, tudi ustanovno listino OZN, Helsinško sklepno listino, memorandum iz Budimpešte iz leta 1994 in sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu med Rusko federacijo in Ukrajino iz leta 1997;

B.  ker sta Evropska unija in mednarodna skupnost večkrat izrazili zaskrbljenost nad stanjem človekovih pravic na zasedenem ozemlju ter nad sistematičnim preganjanjem tistih, ki ne priznavajo nove oblasti; ker so t. i. oblasti kot tarčo določile avtohtono skupnost krimskih Tatarov, med katerimi večina nasprotuje Ruski prevzem polotoka, zaradi česar je bojkotirala tako imenovani referendum 16. marca 2014; ker so institucije in organizacije krimskih Tatarov vse pogosteje označene kot ekstremistične, vidnejše člane te skupnosti pa se uvršča med teroriste, zato so že bili aretirani oziroma jim preti aretacija, ker zlorabe Tatarov vključujejo ugrabitve, prisilna izginotja, nasilje, mučenje in zunajsodne poboje, ki jih dejanske oblasti ne preiskujejo in ne izvajajo sodnega pregona, pa tudi sistemske pravne zaplete v zvezi z lastninsko pravico in registracijo;

C.  ker je za voditelje krimskih Tatarov, tudi Mustafo Džemiljeva in Rafata Čubarova, veljala prepoved vstopa na Krim, ki je bila sicer umaknjena, vendar jim še vedno preti aretacija, s čimer si delijo usodo s številnimi drugimi člani medžlisa, tatarskimi aktivisti in razseljenimi osebami; ker je moralo po podatkih ukrajinske vlade več kot 20.000 krimskih Tatarov zapustiti zasedeni Krim in se umakniti v notranjost države;

D.  ker je voditelj krimskih Tatarov Mustafa Džemiljev, ki je pred tem preživel petnajst let v sovjetskih zaporih, objavil seznam štirinajstih krimskih Tatarov, političnih zapornikov t. i. ruskih oblasti na Krimu, vključno s prvim podpredsednikom medžlisa Ahtemom Čijgozem, ki v priporu v Simferopolu čaka na sojenje; poziva, naj se posebna pozornost nameni njegovemu zdravstvenemu stanju, in poudarja, kako pomembno je, da bo sojenje potekalo javno in pod budnim očesom Sveta Evrope in drugih mednarodnih organizacij;

E.  ker Ruska federacija omejuje dostop do Krima OVSE, OZN in Svetu Evrope, da ne omenjamo nevladnih organizacij za človekove pravice in neodvisnih novinarjev; ker je zaradi nedostopnosti zelo oteženo spremljanje človekovih pravic na Krimu in poročanje o njih;

F.  ker je bila vsa populacija krimskih Tatarov, avtohtonih prebivalcev Krima, leta 1944 deportirana v druge dele nekdanje ZSSR ter se je na Krim lahko vrnila šele leta 1989; ker so v ukrajinskem parlamentu 12. novembra 2015 sprejeli resolucijo, s katero so priznali deportacijo krimskih Tatarov leta 1944 kot genocid in proglasili 18. maj za dan spomina;

G.  ker je 26. aprila 2016 t. i. krimsko vrhovno sodišče razsodilo v prid zahtevi t. i. krimske generalne tožilke Natalije Poklonske, ki je medžlis – predstavniško telo krimskih Tatarov vse od ustanovitve leta 1991, ki je od maja 1999 uživalo polni pravni status –, obtožila ekstremizma, terorizma, kršitev človekovih pravic, nezakonitega ravnanja in sabotiranja oblasti;

H.  ker je bil medžlis razglašen za ekstremistično organizacijo in dodan na seznam ruskega ministrstva za pravosodje, na katerem so nevladne organizacije, katerih dejavnosti je treba ukiniti; ker so bile posledično dejavnosti medžlisa na Krimu in v Rusiji prepovedane; ker bi prepoved utegnila veljati tudi za več kot 2500 članov iz 250 vaških in mestnih medžlisov na Krimu;

I.  ker je odločitev t. i. generalne tožilke in t. i. krimskega vrhovnega sodišča dejansko del represivne in ustrahovalne politike Ruske federacije, ki kaznuje to manjšino za zvestobo ukrajinski državi med nezakonito priključitvijo polotoka pred dvema letoma;

J.  ker gre pri tem za očitno kršitev mednarodnega humanitarnega prava (tudi četrte haaške konvencije iz leta 1907 ter četrte ženevske konvencije iz leta 1949 in njenega dodatnega protokola I iz leta 1977), v skladu s katerim okupacijska velesila ne sme preganjati civilistov za zločine, ki so se zgodili pred okupacijo, kazenski zakonik okupiranega ozemlja pa mora ostati veljaven;

1.  ostro obsoja odločitev t. i. krimskega vrhovnega sodišča, da prepove medžlis krimskih Tatarov, in zahteva, naj to odločitev nemudoma prekliče; meni, da gre pri tej odločitvi za sistematičen namerni pregon krimskih Tatarov ter za politično motiviran ukrep, katerega cilj je dodatno ustrahovati zakonite predstavnike tatarske skupnosti; poudarja, kako pomemben je ta demokratično izvoljen organ odločanja, ki predstavlja krimske Tatare;

2.  poudarja, da bo prepoved medžlisa krimskih Tatarov, ki je zakonit in priznan predstavniški organ avtohtonih prebivalcev Krima, podlaga za njihovo stigmatizacijo, dodatno diskriminacijo ter kršitev njihovih človekovih pravic in temeljnih državljanskih svoboščin, očitno pa se jih s prepovedjo skuša izgnati s Krima, ki je že od nekdaj njihova domovina; je zaskrbljen, da bi utegnila razglasitev medžlisa za ekstremistično organizacijo privesti do dodatnih obtožb v skladu z določbami kazenskega zakonika Ruske federacije;

3.  opozarja, da prepoved medžlisa pomeni, da se ne bo mogel sestajati, objavljati stališč v množičnih medijih, organizirati javnih prireditev ali uporabljati bančnih računov; poziva EU, naj zagotovi finančno podporo za dejavnosti medžlisa, medtem ko deluje iz izgnanstva; poziva k okrepitvi financiranja organizacij za človekove pravice, ki delujejo v imenu Krima;

4.  spominja na žalostno obletnico nezakonite ruske priključitve Krimskega polotoka 20. februarja 2014; ponovno ostro obsoja to dejanje, s katerim je bilo kršeno mednarodno pravo; izraža popolno zavezanost politiki nepriznavanja nezakonite priključitve Krima in sankcijam, ki so bile uvedene po tem, in poziva, naj se razmisli o razširitvi seznama oseb, za katere veljajo sankcije EU, zaradi prepovedi medžlisa; poziva vse države članice, naj ta seznam dosledno upoštevajo; obžaluje, da so nekateri politiki iz držav članic EU, tudi poslanci nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta, obiskali Krim brez soglasja ukrajinskih oblasti, in poziva poslance, naj se v prihodnje vzdržijo tovrstnih obiskov;

5.  ponovno izraža popolno zavezanost suverenosti, politični neodvisnosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v njenih mednarodno priznanih mejah ter njeni svobodni in suvereni odločitvi, da bo sledila evropski poti; poziva vse strani, naj nemudoma začnejo s političnim dialogom in povsem v skladu z mednarodnim pravom ponovno vključevati zasedeni Krimski polotok v ukrajinski pravni red; meni, da je ponovna vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad polotokom bistvenega pomena za obnovo odnosov sodelovanja z Rusko federacijo, vključno z ukinitvijo s tem povezanih sankcij;

6.  obsoja hude omejitve svobode izražanja, združevanja in miroljubnega zbiranja, tudi ob tradicionalnih spominskih slovesnostih, kot so obletnica deportacije krimskih Tatarov v času Stalinovega totalitarnega režima v Sovjetski zvezi in kulturna srečanja krimskih Tatarov;

7.  obsoja omejevanje svobodnih medijev na Krimu, zlasti odvzem licence postaji ATR, največjemu televizijskemu programu krimskih Tatarov; poziva, naj se začne ta program, pa tudi otroški televizijski program in radijska postaja Mejdan, ponovno predvajati; meni, da se s takšnimi dejanji krimskim Tatarom prav tako odvzema izjemno pomemben element za ohranjanje kulturne in jezikovne identitete; je seznanjen z ustanovitvijo nove postaje TV Millet in poziva, naj se ji zagotovi popolna uredniška neodvisnost;

8.  močno obžaluje, da prihaja pod pretvezo ekstremizma do sistematičnih omejitev svobode izražanja in nadzora nad družbenimi mediji, zato da bi odkrili aktiviste, ki ne priznavajo novega pravnega reda in kritizirajo veljavnost referenduma, izpeljanega 16. marca 2014; opozarja, da je sto držav članic generalne skupščine OZN s sprejetjem resolucije št. 68/262 zavzelo enako stališče;

9.  opozarja, da je bila avtohtonim krimskim Tatarom storjena zgodovinska krivica, zaradi katere so jih sovjetske oblasti množično deportirale ter jim odvzela zemljo in sredstva; obžaluje, da zaradi diskriminacijske politike t. i. uradne oblasti ni mogoče vrniti zemlje in sredstev oziroma da se vračilo uporablja kot instrument za kupovanje naklonjenosti;

10.  poziva Rusko federacijo, ki ima po mednarodnem humanitarnem pravu kot okupacijska država na Krimu končno odgovornost, naj ohrani pravni red na Krimu in zaščiti državljane pred samovoljnimi pravnimi ali upravnimi ukrepi in sodbami, s čimer bi izpolnila svoje obveznosti kot članica Sveta Evrope, prav tako pa naj izvede neodvisno mednarodno preiskavo vseh kršitev mednarodnega prava ali človekovih pravic, ki jih zagrešijo okupacijske sile in t. i. lokalne oblasti; poziva k ponovni vzpostavitvi kontaktne skupine za družine izginulih oseb;

11.  poziva, naj se ustreznim mednarodnim organom za človekove pravice omogoči trajen in neoviran dostop do Krima, da bi bilo mogoče spremljati stanje na področju človekovih pravic;

12.  pozdravlja pobudo Ukrajine, da po vzoru mehanizma „Ženeva+“ vzpostavi mednarodni pogajalski mehanizem za ponovno vzpostavitev ukrajinske suverenosti na Krimu, pri katerem bi morala biti neposredno vključena tudi EU; poziva Rusko federacijo, naj začne pogajanja z Ukrajino in drugimi stranmi o odpravi zasedbe Krima, ukinitvi trgovinskega in energijskega embarga ter odpravi izrednega stanja na Krimu;

13.  poziva k ohranitvi zgodovinskega in tradicionalnega večkulturnega okolja na Krimu in popolnemu spoštovanju ukrajinskega, tatarskega in drugih manjšinskih jezikov ter značilnih kultur; obsoja pravni pritisk na kulturne in izobraževalne ustanove krimskih Tatarov, tudi tiste, ki se ukvarjajo z otroki;

14.  poziva Rusko federacijo, naj razišče vse primere mučenja zapornikov, ki so bili nezakonito prijeti na Krimu, na primer prvega podpredsednika medžlisa Ahtema Čijgoza, Mustafe Degermendžija in Alija Asanova, ki so jih t. i. lokalne oblasti na Krimu aretirale zaradi miroljubnih protestov proti okupaciji, ter jim zagotovi varen povratek v Ukrajino; ponovno poziva k izpustitvi Olega Sencova in Oleksandra Kolčenka; poziva Rusko federacijo, naj konča politično motivirano preganjanje disidentov in civilnih aktivistov; obsoja njihovo poznejšo premestitev v Rusko federacijo in prisilno podelitev ruskega državljanstva; poziva Rusko federacijo, naj pri zgoraj navedenih primerih tesno sodeluje s Svetom Evrope in OVSE;

15.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Svet, naj okrepita pritisk na Rusko federacijo, da bodo imele mednarodne organizacije dostop do Krima in bodo lahko glede na nenehne hude kršitve temeljnih svoboščin in človekovih pravic na polotoku spremljale stanje na področju človekovih pravic ter vzpostavile stalne mednarodne nadzorne in na konvencijah temelječe mehanizme; poudarja, da se mora vsakršna prisotnost mednarodne skupnosti na terenu dobro usklajevati, potekati v dogovoru z Ukrajino, podpreti pa jo morajo tudi pomembnejše mednarodne organizacije za človekove pravice;

16.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi položaja oseb LGBTI na Krimu, ki se je po ruski priključitvi še precej poslabšal;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije ter medžlisu krimskih Tatarov.