Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2583(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0545/2016

Predložena besedila :

B8-0545/2016

Razprave :

PV 11/05/2016 - 19

Glasovanja :

PV 12/05/2016 - 9.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0225

Sprejeta besedila
PDF 337kWORD 92k
Četrtek, 12. maj 2016 - Strasbourg
Obvezna navedba države izvora ali kraja porekla za nekatera živila
P8_TA(2016)0225B8-0545/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. maja 2016 o obvezni navedbi države izvora ali kraja porekla za nekatera živila (2016/2583(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004(1) (uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom), zlasti člena 26(5) in (7),

–  ob upoštevanju poročil Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 20. maja 2015 v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za mleko, mleko, ki se uporablja kot sestavina v mlečnih izdelkih, ter vrste mesa, ki ni goveje, prašičje, ovčje, kozje ali perutninsko meso (COM(2015)0205) in v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za nepredelana živila, proizvode z eno samo sestavino in sestavine, ki predstavljajo več kot 50 % živila (COM(2015)0204),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. decembra 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za meso, uporabljeno kot sestavina (COM(2013)0755), in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije z dne 17. decembra 2013 o označevanju mesa, uporabljenega kot sestavina: stališča potrošnikov, izvedljivost možnih scenarijev in posledice (SWD(2013)0437 – ni na voljo v slovenščini),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2015 o označevanju države izvora mesa v predelanih živilih(2) in uradnega odgovora Komisije, ki je bil sprejet dne 6. maja 2015,

–  ob upoštevanju izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1337/2013 z dne 13. decembra 2013 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z navedbo države izvora ali kraja porekla za sveže, ohlajeno in zamrznjeno prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2014(4) o zgoraj omenjeni Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1337/2013 z dne 13. decembra 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o krizi zaradi pomanjkanja hrane, goljufijah v prehranski verigi in nadzoru nad njimi(5),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o obvezni navedbi države izvora ali kraja porekla za nekatera živila (O-000031/2016 – B8-0363/2016),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker člen 26(5) uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom zahteva, da mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 13. decembra 2014 predložiti poročila v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za vrste mesa, ki ni goveje, prašičje, ovčje, kozje ali perutninsko meso, mleko, mleko, ki se uporablja kot sestavina v mlečnih izdelkih, nepredelana živila, proizvode z eno samo sestavino in sestavine, ki predstavljajo več kot 50 % živila;

B.  ker člen 26(8) uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom zahteva, da mora Komisija do 13. decembra 2013 sprejeti izvedbene akte v zvezi z uporabo odstavka 3 tega člena;

C.  ker so pravila o označevanju izvora že sprejeta in so učinkovita za veliko drugih živil, vključno z nepredelanim mesom, jajci, sadjem in zelenjavo, ribami, medom, ekstra deviškim oljčnim oljem, deviškim oljčnim oljem, vinom in žganimi pijačami;

D.  ker je v členu 26(7) uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom med drugim določeno, da se v poročilih upošteva potrošnikova potreba po obveščenosti, izvedljivost obvezne navedbe države izvora ali kraja porekla ter analiza stroškov in koristi uvedbe teh ukrepov; ker je poleg tega določeno, da se tem poročilom lahko dodajo predlogi za spremembo ustreznih določb zakonodaje EU;

E.  ker člen 26(2) uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom poudarja, da je navedba države izvora ali kraja porekla obvezna, kadar bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede prave države izvora ali kraja porekla živila, zlasti če bi informacije, priložene živilu, ali označba kot celota sicer pomenila, da ima živilo drugačno državo izvora ali kraj porekla;

F.  ker je Komisija 20. maja 2015 objavila poročilo v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za mleko, mleko, ki se uporablja kot sestavina v mlečnih izdelkih, ter vrste mesa, ki ni goveje, prašičje, ovčje, kozje ali perutninsko meso (poročilo o mleku in drugih vrstah mesa) in poročilo v zvezi z obvezno navedbo države izvora za nepredelana živila, proizvode z eno samo sestavino in sestavine, ki predstavljajo več kot 50 % živila;

G.  ker je v poročilu Komisije COM(2013)0755 navedeno, da čim bolj sta zapleteni stopnji razkosavanja in predelave ter čim naprednejša je stopnja predelave, tem bolj je zapleteno zagotavljanje sledljivosti za namene označevanja izvora;

H.  ker je prehranska veriga pogosto dolga in kompleksna ter vključuje številne nosilce živilske dejavnosti in druge subjekte; ker potrošniki vse slabše poznajo način proizvodnje hrane, posamezni nosilci živilske dejavnosti pa nimajo vedno pregleda nad celotno proizvodno verigo;

I.  ker potrošniki na splošno najbrž niso zelo pripravljeni plačati za informacije o izvoru, vendar potrošniške raziskave(6) o pripravljenosti plačati (PP) kažejo, da so potrošniki večinoma pripravljeni plačati več za informacije o izvoru;

J.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 11. februarja 2015 Komisijo odločno pozval, naj v skladu s svojimi poročilom z dne 17. decembra 2013 pripravi zakonodajne predloge, s katerimi bi označevanje izvora mesa v predelanih živilih postalo obvezno, in tako zagotovi večjo preglednost vzdolž prehranske verige in boljšo obveščenost evropskih potrošnikov, pri tem pa upošteva svoje ocene učinka in prepreči nesorazmerne stroške in upravne obremenitve; ker Komisija doslej še ni predložila ustreznih zakonodajnih predlogov;

K.  ker stroge specifikacije veljajo samo v primeru prostovoljnih shem kakovosti, kot so zaščitena označba porekla (ZOP), zaščitena geografska označba (ZGO) ali zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP), pri čemer se lahko merila, ki se uporabljajo za sheme prostovoljnega označevanja za živila iz Uredbe (EU) št. 1169/2011, znatno razlikujejo;

Konzumno mleko in mleko, ki se uporablja kot sestavina v mlečnih izdelkih

1.  poudarja, da uvodna izjava 32 uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom navaja, da je mleko eden od izdelkov, za katerega je navedba izvora še posebej vredna pozornosti;

2.  poudarja, da po raziskavi Eurobarometra iz leta 2013 kar 84 % državljanov EU meni, da je treba izvor mleka navesti ne glede na to, ali se prodaja neposredno ali kot sestavina mlečnih izdelkov; opaža, da je to eden od številnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na vedenje potrošnikov;

3.  opozarja, da je obvezno označevanje izvora mleka, ki se prodaja kot tako ali uporablja kot sestavina v mlečnih izdelkih, koristen ukrep za zaščito kakovosti mlečnih izdelkov in zaščito zaposlenosti v sektorju, ki prestaja hudo krizo;

4.  ugotavlja, da se v skladu z raziskavo, ki je priložena poročilu Komisije o mleku in drugem mesu, stroški obveznega označevanja izvora za mleko in mleko, ki se uporablja kot sestavina, povečujejo vzporedno z zapletenostjo proizvodnega procesa; ugotavlja, da ista raziskava navaja, da so podjetja v nekaterih državah članicah precenila vpliv obveznega označevanja izvora na njihov konkurenčni položaj, saj raziskavi ni uspelo pojasniti visokih ocen stroškov, ki so jih podala ta podjetja, vendar navaja, da gre morda za izraz močnega nasprotovanja tovrstnemu označevanju;

5.  poziva k vzpostavitvi delovne skupine Komisije, ki bi nadalje ocenila poročilo Komisije, objavljeno 20. maja 2015, da bi opredelila, kateri stroški se lahko znižajo na sprejemljivo raven, če bodo nadaljnji predlogi glede obveznega označevanja države porekla omejeni na mlečne in manj predelane mlečne izdelke;

6.  pozdravlja, da je raziskava podala analizo stroškov in koristi uvedbe obveznega označevanja izvora za mleko in mleko, ki se uporablja kot sestavina, vendar meni, da Komisija v svojih zaključkih ne upošteva dovolj pozitivnih vidikov označevanja države izvora za te izdelke, kot je boljša obveščenost potrošnikov; ugotavlja, da imajo lahko potrošniki občutek, da so zavedeni, če informacije o obveznem označevanju izvora niso na voljo in se uporabljajo druge oznake živil, na primer državne zastave;

7.  poudarja pomembnost malih in srednjih podjetij v predelovalni verigi;

8.  meni, da bi morala Komisija upoštevati in analizirati gospodarski učinek obveznega označevanja izvora na mala in srednja podjetja v zadevnih kmetijskih in živilskih sektorjih;

9.  meni, da ugotovitev Komisije v zvezi z mlekom in mlekom, ki se uporablja kot sestavina, morda precenjuje stroške označevanja države izvora za podjetja, ker vse mlečne izdelke obravnava skupaj;

10.  ugotavlja, da bi označevanje države izvora za mleko po ugotovitvah Komisije predstavljalo nizek strošek;

Druge vrste mesa

11.  poudarja, da po raziskavi Eurobarometra iz leta 2013 kar 88 % državljanov EU meni, da je treba navesti izvor mesa, ki ni goveje, prašičje, ovčje, kozje ali perutninsko meso;

12.  ugotavlja, da je škandal v zvezi s konjskim mesom pokazal, da je v dobavni verigi konjskega mesa potrebna večja preglednost;

13.  ugotavlja, da bi bili glede na poročilo Komisije operativni stroški obveznega označevanja države porekla za meso, zajeto v poročilu, sorazmerno majhni;

Predelano meso

14.  poudarja, da Komisije v svojem poročilu z dne 17. decembra 2013 v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za meso, uporabljeno kot sestavina, priznava, da več kot 90 % anketiranih potrošnikov meni, da je pomembno na predelanih živilih označiti izvor mesa;

15.  meni, da potrošniki tako kot veliko strokovnjakov podpirajo obvezno označevanje mesa v predelanih izdelkih in da bi tak ukrep z uvedbo večje preglednosti v prehranski verigi omogočil, da se ohrani zaupanje potrošnikov v živila;

16.  poudarja, da je obvezno označevanje izvora na vseh živilih v interesu evropskega potrošnika;

17.  opozarja, da označevanje samo po sebi ne ščiti pred goljufijami, in poudarja, da je potreben stroškovno učinkovit nadzorni sistem, da bi se zagotovilo zaupanje potrošnikov;

18.  opozarja, da so sheme prostovoljnega označevanja, kadar se te ustrezno izvajajo v različnih državah članicah, uspešne v zvezi z obveščanjem potrošnikov in v zvezi s proizvajalci;

19.  meni, da nesprejetje izvedbenih aktov v skladu s členom 26(3) Uredbe (EU) št. 1169/2011 pomeni, da ustrezno izvrševanje člena ni mogoče;

20.  ugotavlja, da za veliko predelanih mesnih in mlečnih izdelkov (npr. za šunko in sir) že obstajajo zaščitene označbe porekla, v skladu s katerimi je poreklo uporabljenega mesa določeno v merilih proizvodnje in je zagotovljena boljša sledljivost; zato poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj izdelkov z „zaščiteno označbo porekla“ (ZOP), „zaščiteno geografsko označbo“ (ZGO) ali „zajamčeno tradicionalno posebnostjo“ (ZTP) v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012(7) ter tako potrošnikom zagotovi dostop do visokokakovostnih izdelkov z varnim poreklom;

21.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da kateri koli veljavni predpisi EU o označevanju države porekla v okviru katerih koli tekočih trgovinskih pogajanj, kot je TTIP, ne bodo oslabljeni in da pravica, da se v prihodnje v zvezi z drugimi živili predlagajo dodatni predpisi o označevanju države porekla, ni ovirana;

Sklepne ugotovitve

22.  poziva Komisijo, naj izvaja obvezno označevanje države izvora ali kraja porekla za vse vrste konzumnega mleka, mlečnih in mesnih izdelkov ter naj preuči razširitev obveznega označevanja države izvora ali kraja porekla na druga živila z eno sestavino ali živila z eno glavno sestavino, tako da pripravi zakonodajne predloge na teh področjih;

23.  poziva Komisijo, naj predloži zakonodajne predloge, s katerimi bi označevanje izvora mesa v predelanih živilih postalo obvezno, in tako po škandalu s konjskim mesom in drugih primerih goljufij s hrano zagotovi večjo preglednost vzdolž prehranske verige in boljšo obveščenost evropskih potrošnikov; poleg tega poudarja, da morajo zahteve glede obveznega označevanja upoštevati načelo sorazmernosti ter upravno breme nosilcev živilske dejavnosti in organov pregona;

24.  meni, da je cilj obveznega označevanja izvora živil ponovno vzpostaviti zaupanje potrošnikov v živila; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pripravi predlog, pri čemer naj upošteva preglednost informacij in njihovo berljivost za potrošnike, ekonomsko sposobnost evropskih podjetij in kupno moč potrošnikov;

25.  poudarja pomen enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu in poziva Komisijo, naj to upošteva pri obravnavi pravil o obveznem označevanju izvora;

26.  poziva Komisijo, naj podpre sheme označevanja glede dobrobiti živali med vzrejo, prevozom in zakolom;

27.  obžaluje, da Komisija še ni sprejela nobenega ukrepa, da bi na seznam živil, na katerih je treba označiti izvor, vključila tudi jajca in jajčne proizvode, čeprav se zlasti poceni jajčni proizvodi iz tekočih ali suhih jajc, ki se uporabljajo predvsem v predelanih proizvodih, na evropski trg uvažajo iz tretjih držav in se očitno izogibajo prepovedi EU o baterijski reji; zato meni, da bi lahko v tem smislu z obveznim označevanjem izvora in metod reje na jajčnih proizvodih in živilih, ki vsebujejo jajca, izboljšali preglednost in zaščito, ter poziva Komisijo, naj predloži tržno analizo in po potrebi pripravi ustrezne zakonodajne predloge;

28.  meni, da bi označevanje države porekla za konzumno mleko, manj predelane mlečne izdelke (kot sta sir in smetana) in manj predelane mesne izdelke (kot so slanina in klobase) znatno zmanjšalo s tem povezane stroške in da bi bilo treba to označevanje preučiti prednostno;

29.  meni, da označevanje izvora samo po sebi ne bo preprečilo goljufij; v zvezi s tem zagovarja, da je treba sprejeti odločen pristop k okrepitvi spremljanja, izboljšanju izvrševanja obstoječe zakonodaje in uvedbi strožjih kazni;

30.  poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za boj proti goljufijam v zvezi s pravili o prostovoljnem označevanju izvora živil;

31.  poziva Komisijo, naj podpre obstoječe sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila, zajete v Uredbi (EU) št. 1151/20121, in naj se pospešijo evropske promocijske kampanje v zvezi s temi proizvodi;

32.  ponovno poziva Komisijo, naj izpolni svojo zakonsko obveznost in do 13. decembra 2013 sprejme izvedbene akte, ki so potrebni za pravilno izvrševanje člena 26(3) Uredbe (EU) št. 1169/2011, da bodo lahko nacionalni organi uvedli ustrezne kazni;

o
o   o

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 304, 22.11.2011, str. 18.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0034.
(3) UL L 335, 14.12.2013, str. 19.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0096.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0011.
(6) http://ec.europa.eu/food/safety/docs/labelling_legislation_final_report_ew_02_15_284_en.pdf, str. 50
(7) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov