Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je dne 20. novembra 2015 posredoval namestnik javnega tožilca rednega sodišča v Vercelliju, Italiji, in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 14. decembra 2015, da se od telekomunikacijskih podjetij pridobijo podatki o telefonskem prometu številke, ki jo uporablja Gianluca Buonanno, in sicer v povezavi s kazenskim postopkom, ki je bil pred rednim sodiščem v Vercelliju sprožen v imenu Gianluce Buonanna v zvezi s telefonskimi grožnjami, ki naj bi jih 14. aprila 2015 od neznanega klicatelja prejel na svoj mobilni telefon (Ref. št. 2890/15 R.G.N.R. mod. 44),

–  po zaslišanju Gianluce Buonanna v skladu s členom 9(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 68 ustave Italijanske republike,

–  ob upoštevanju člena 4 italijanskega zakona št. 140 z dne 20. junija 2003 o sprejetju določb za izvajanje člena 68 ustave in v zvezi s pregonom oseb na visokih državnih funkcijah(2),

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0180/2016),

A.  ker je namestnik javnega tožilca rednega sodišča v Vercelliju posredoval zahtevo za odobritev, da se od telekomunikacijskih podjetij pridobijo podatki o telefonskem prometu številke, ki jo uporablja v Italiji izvoljeni poslanec Evropskega parlamenta Gianluca Buonanno, v zvezi s kazenskim postopkom, ki je bil v njegovem imenu sprožen pred rednim sodiščem v Vercelliju v zvezi s telefonskimi grožnjami, ki naj bi jih 14. aprila 2015 od neznanega klicatelja prejel na svoj mobilni telefon;

B.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države članice imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.  ker člen 68 ustave Italijanske republike določa, da pri poslancu brez odobritve skupščine, katere član je, ni mogoče izvesti osebne preiskave ali preiskave na domu, niti se ga ne sme aretirati ali mu drugače odvzeti prostosti, niti pridržati, razen ob izvršitvi pravnomočne sodbe ali če je poslanec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja (in flagrante delicto), za katerega je prijetje obvezno. Tako dovoljenje je obvezno tudi za spremljanje pogovorov ali komunikacij poslanca ali za zaseg njegovih elektronskih sporočil;

D.  ker člen 4 zakona št. 140 z dne 20. junija 2003 o sprejetju določb za izvajanje člena 68 ustave in v zvezi s pregonom oseb na visokih državnih funkcijah med drugim določa, da mora pristojni organ za pridobitev podatkov o telefonskem prometu poslanca zaprositi za odobritev skupščino, katere član je poslanec;

E.  ker zahteva za odvzem imunitete Gianluci Buonannu zadeva dostop preiskovalnih organov do evidence telefonskih pogovorov poslančevega mobilnega telefona na datum, ko zatrjuje, da je prejel telefonske grožnje;

F.  ker v svoji zahtevi po odvzemu imunitete namestnik javnega tožilca rednega sodišča v Vercelliju priznava, da ni jasno, ali ta poslanski privilegij velja tudi za primere, kjer je poslanec domnevna žrtev kaznivega dejanja; ker kljub temu ugotavlja, da bi po najboljši razlagi nacionalne zakonodaje privilegij moral za poslance veljati ne glede na njihov procesni položaj; ker pa v prid svojemu sklepu ne navaja ustrezne nacionalne sodne prakse;

G.  ker Evropski parlament ni pristojen za razlago nacionalnih pravil o privilegijih in imunitetah poslancev; ker se zdi pomembno opozoriti, da je namen člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije predvsem zagotoviti neodvisnost poslancev Parlamenta, s tem da se med zasedanji Parlamenta prepreči izvrševanje pritiskov, ki zajemajo grožnje glede odvzema prostosti ali sodnih postopkov, na poslance; ker je v tem primeru nedvomno jasno, da nad zadevnim poslancem ni bil izvršen pritisk, saj je kazenski postopek povezan z domnevnimi telefonskimi grožnjami, ki jih je kot žrtev prijavil poslanec sam;

H.  ker je na podlagi navedenega razvidno, da namestniku javnega tožilca rednega sodišča v Vercelliju ni bilo treba zahtevati odobritve Evropskega parlamenta za pridobitev podatkov o telefonskem prometu Gianluce Buonanna na dan 14. aprila 2015;

I.  ker se kljub navedenemu zdi primerno, da se zaradi zagotavljanja pravne varnosti ad cautelam ugodi zahtevi za odobritev, ki jo je posredoval namestnik javnega tožilca rednega sodišča v Vercelliju;

1.  se odloči, da odvzame imuniteto Gianluci Buonannu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje namestniku javnega tožilca splošnega sodišča v Vercelliju, Italiji, in Gianluci Buonannu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrman in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI: EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23. (2) Legge n. 140, disposizioni per l’attuazione dell’articolo 68 della Costituzione nonché in materia di processi penali nei confronti delle alte cariche dello Stato, z dne 20. junija 2003 (GURI No 142, z dne 21. junija 2003).