Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki potrjuje, da mora Unija upoštevati cilj razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju,

–  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji, ki določa, da delovanje Unije na mednarodnem prizorišču vodijo načela, ki so spodbudila njen nastanek, razvoj in širitev in ki jih želi tudi spodbujati v širšem svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava,

–  ob upoštevanju odstavkov 9 in 35 skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru srečanj Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije z decembra 2005 z naslovom „Evropsko soglasje o razvoju“(1),

–  ob upoštevanju zaporednih sklepov Sveta, dveletnih poročil Komisije in resolucij Evropskega parlamenta v zvezi z usklajenostjo politik za razvoj, zlasti resolucije Parlamenta z dne 13. marca 2014 o poročilu EU o usklajenosti politik za razvoj za leto 2013(2),

–  ob upoštevanju petega dveletnega poročila Komisije o usklajenosti politik za razvoj, zlasti delovnega dokumenta o usklajenosti politik za razvoj, objavljenega avgusta 2015 (SWD(2015)0159),

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila leta 2015 sprejeta na vrhu OZN za trajnostni razvoj v New Yorku(3) in ki vsebuje tudi cilj o „krepitvi usklajenosti politik trajnostnega razvoja“ (cilj 17.14),

–  ob upoštevanju dokumenta o partnerstvu za učinkovito razvojno sodelovanje četrtega Foruma na visoki ravni o učinkovitosti pomoči iz decembra 2011,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0165/2016),

A.  ker je v sklepih Sveta o petem dveletnem poročilu Komisije o usklajenosti politik za razvoj, sprejetih oktobra 2015, poudarjeno, da mora biti usklajevanje politik za razvoj pomemben del prispevka EU k doseganju širšega cilja usklajenosti politik za trajnostni razvoj;

B.  ker je sprejetje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 nov izziv za doseganje usklajenosti politik za razvoj, saj agenda postavlja enoten, univerzalen nabor razvojnih ciljev, ki veljajo za vse;

C.  ker mora EU prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju usklajenosti politik za razvoj;

D.  ker 1,5 milijarde ljudi še zmeraj živi v revščini in trpi pomanjkanje zdravstvenih, izobraževalnih in življenjskih standardov; ker je med njimi večina žensk;

E.  ker fiskalni manevrski prostor držav v razvoju dejansko omejujejo zahteve globalnih vlagateljev in finančnih trgov; ker države v razvoju ponujajo različne davčne spodbude in izjeme, da bi privabile ali zadržale vlagatelje, zaradi česar prihaja do nevarne davčne konkurence in tekmovanja v zniževanju standardov;

F.  ker ima EU pri sodelovanju s partnerskimi državami neposredno in zgodovinsko odgovornost;

G.  ker v obstoječem evropskem razvojnem okviru primanjkuje učinkovitih mehanizmov za preprečevanje in odpravljanje neskladnosti, do katerih prihaja zaradi politik Unije;

Usklajenost politik za razvoj v okviru agende 2030

1.  poudarja, da je usklajenost politik za razvoj ključni element za uresničevanje in doseganje nove agende trajnostnega razvoja; poziva k proaktivnim ukrepom, temelječim na skupnem razumevanju usklajenosti politik za razvoj; poudarja, da bi moral pristop na podlagi človekovih pravic voditi k poglobljenemu razumevanju usklajenosti politik za razvoj, saj brez obravnavanja ovir pri uresničevanju pravic ne more biti napredka k trajnostnemu razvoju in izkoreninjenju revščine; meni, da bi morala usklajenost politik za razvoj prispevati k vzpostavljanju načel pravne države, neodvisnim institucijam ter obravnavi izziva dobrega upravljanja v državah v razvoju;

2.  obžaluje le majhen napredek pri konkretnem doseganju usklajenosti politik za razvoj, kljub temu, da je bila temu vprašanju izražena podpora v Deklaraciji tisočletja OZN(4), Lizbonski pogodbi in na forumu o učinkovitosti pomoči v Busanu(5);

3.  poziva k temu, naj se v EU v okviru agende za trajnostni razvoj in njenih 17 univerzalnih in nedeljivih ciljev trajnostnega razvoja opravi splošna razprava o usklajenosti politik za razvoj, da bi bolje razumeli, kako bi lahko koncept sovpadel z bolj univerzalnim konceptom usklajenosti politik za trajnostni razvoj;

4.  opozarja, da cilji trajnostnega razvoja veljajo tako za razvite države kot za države v razvoju in da bi jih bilo treba celovito vključiti v proces sprejemanja odločitev EU na notranji in zunanji ravni; poudarja, da je treba oblikovati procese upravljanja za spodbujanje usklajenosti politik za razvoj na svetovni ravni, in poziva, naj se usklajenost politik za razvoj kot osrednje vprašanje vključi v prihodnje razprave EU o novi globalni strategiji in večletnem finančnem okviru;

Mehanizmi usklajenosti politik za razvoj

5.  poziva, naj Evropski svet razpravlja o usklajenosti politik za razvoj, da bi spodbudili medinstitucionalno razpravo med Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), Svetom in Parlamentom, pa tudi razpravo na nacionalni ravni;

6.  predlaga, da bi morali med pripravami na ta vrh Komisija in ESZD na voditelje držav in vlad EU nasloviti konkretna priporočila o tem, kako izvajati usklajenost politik za razvoj, kako vključiti strategije EU za boljše izvajanje ciljev trajnostnega razvoja ter kako natančneje opredeliti odgovornost posameznih institucij EU pri doseganju zavez na tem področju; meni, da bi moral biti ta proces kolikor mogoče pregleden in vključujoč, pri njem pa bi morale sodelovati lokalne in regionalne vlade, organizacije civilne družbe in možganski trusti;

7.  pozdravlja ustanovitev skupine komisarjev, ki se ukvarja z zunanjimi odnosi; poziva tudi, naj podpredsednica/visoka predstavnica Odboru za razvoj redno poroča o delu te skupine.

8.  meni, da bi morali mehanizme, ki jih nekatere delegacije EU uporabljajo za sporočanje povratnih informacij Komisiji med pripravo poročila o usklajenosti politik za razvoj za leto 2015, razširiti na vse delegacije EU, ki bi morale povratne informacije sporočati vsako leto; poziva delegacije EU, naj zagotovijo, da bo usklajenost politik za razvoj na dnevnem redu ustreznih dvostranskih srečanj, sej skupnih parlamentarnih skupščin in letnega srečanja vodij delegacij EU v Bruslju;

9.  pozdravlja novi sveženj ukrepov za boljšo zakonodajo, ki ga je Komisija sprejela 19. maja 2015; pozdravlja tudi dejstvo, da je usklajenost politik za razvoj posebej navedena kot pravna zahteva v orodju 30 smernic za boljše pravno urejanje (COM(2015)0215);

10.  obžaluje, da so ocene učinka kot pomembno sredstvo za doseganje usklajenosti politik za razvoj dokaj maloštevilne na področju razvoja in da ne obravnavajo dovolj morebitnega učinka na države v razvoju; upa, da se bodo pri svežnju ukrepov za boljšo zakonodajo in njegovih smernicah z upoštevanjem razvoja in človekovih pravic v vseh ocenah učinka ter s povečanjem preglednosti te razmere izboljšale; poziva Komisijo, naj se začne v zgodnji fazi oblikovanja politik sistematično posvetovati z organizacijami za človekove pravice ter uvede močnejša varovala in mehanizme, da bi bolje uravnotežila zastopanost deležnikov; pozdravlja javno razpravo o načrtu, ki je namenjena določanju rezultatov in vpliva usklajenosti politik za razvoj na države v razvoju ter zunanjim deležnikom, tudi državam v razvoju in civilni družbi, ponuja priložnost za izražanje stališča in aktivno udeležbo; pozdravlja tudi terensko fazo načrta in študije primerov, ki bi lahko učinkovito prispevale k natančni oceni vpliva usklajenosti politik za razvoj; meni, da je treba začeti v izvajanje politike EU bolj sistematično vključevati naknadna ocenjevanja;

11.  meni, da mora biti poudarek na institucionalnem usklajevanju med institucijami EU, pa tudi z državami članicami; poziva vlade držav članic, naj usklajenost politik za razvoj vključijo v pravno zavezujoč akt ter opredelijo akcijski načrt za usklajenost politik za trajnostni razvoj, s katerim bi začeli ta akt izvajati; meni, da bi morali k usklajevanju politik za razvoj v večji meri pritegniti nacionalne parlamente, saj lahko od vlad terjajo odgovornost in tako nadzirajo napredek na tem področju;

12.  poudarja, da bi moral Parlament odigrati pomembno vlogo v procesu spodbujanja usklajenosti politik za razvoj, tako da bi temu področju namenil prednostno mesto v parlamentarnih agendah, povečal število srečanj v zvezi z usklajenostjo politik za razvoj med odbori in parlamenti, spodbujal izmenjavo mnenj o tej temi s partnerskimi državami in podpiral dialog s civilno družbo;

13.  ugotavlja, da so nekatere države članice za usklajevanje med ministrstvi vzpostavile učinkovit mehanizem s posebnim mandatom za usklajenost politik za trajnostni razvoj; poziva države članice, naj sledijo temu zgledu in izmenjujejo primere dobre prakse, ki je že uveljavljena v drugih državah članicah;

14.  ugotavlja, da je skupno načrtovanje uspešen način za usklajeno delovanje Unije na področju razvojnega sodelovanja; pozdravlja dejstvo, da ta način že zajema dvostranske dejavnosti držav članic v državah partnericah, vendar vseeno obžaluje, da v preteklosti ni prišlo do povezovanja med ukrepanjem EU in dejavnostmi držav članic, saj so bile na ta način zamujene priložnosti za sinergije;

15.  se zaveda, da bo za pravilno usklajevanje politik za razvoj potrebna ustrezna raven virov in zaposlenih; poziva, naj kontaktne osebe za usklajenost politik za razvoj v nacionalnih ministrstvih in delegacijah EU razpolagajo s potrebnimi viri, da bodo lahko oblikovali evropsko in nacionalne strategije glede usklajenosti politik za razvoj;

16.  poudarja, da imajo nacionalni parlamenti bistveno vlogo pri izvajanju usklajenosti politik za trajnostni razvoj, saj zagotavljajo reden nadzor nad političnimi zavezami, spremljanjem in polno vključitvijo organizacij civilne družbe, pa tudi nadzor nad poročili o oceni učinka, ki jih pripravljajo vlade;

17.  spominja na svoj predlog o tem, da bi v Uniji vzpostavili neodvisen sistem za sprejemanje pritožb oseb ali skupnosti, na katere vplivajo politike Unije; priznava pomembno vlogo Odbora za razvoj v Parlamentu in njegovega stalnega poročevalca o usklajenosti politik za razvoj pri posredovanju pomislekov posameznikov ali skupnosti, na katere vplivajo politike EU;

18.  poudarja, da mora EU več virov nameniti na dokazih temelječi analizi usklajenosti politik za razvoj; poziva Komisijo, naj brez odlašanja poišče neusklajenosti in pripravi analizo njihovih stroškov, prav tako pa naj oblikuje ustrezno spremljanje in mehanizme za ugotavljanje napredka na področju usklajenosti politik za razvoj; prav tako poziva Komisijo, naj v analizo vključi predloge, kako preprečiti oziroma obravnavati neusklajenosti med različnimi politikami; poudarja tudi, da je treba izboljšati navajanje usklajenosti politike za razvoj v programskih dokumentih;

19.  poudarja, da je treba okrepiti usklajenost politik za razvoj v okviru revizije Evropskega soglasja o razvoju in razprav o prihodnosti po sporazumu iz Cotonouja;

Prednostna področja

Migracije

20.  priznava, da se EU sooča z največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni; poudarja, da je krepitev povezave med migracijsko in razvojno politiko bistvena za spopadanje s temeljnimi vzroki tega pojava; meni, da bi morala EU pri spoprijemanju s krizo uporabiti vsa razpoložljiva orodja; vključno z varnostnimi in diplomatskimi instrumenti; poudarja, da se pri odzivu na begunsko krizo ne bi smeli osredotočati zgolj na varnostne pomisleke in da bi bilo treba bolje vključiti razvojne cilje, da bodo politike EU na področju migracij združljive s politikami, katerih cilj je zmanjšati revščino; poudarja, da je usklajenost politik za razvoj pomemben del nove politike EU v zvezi z migracijami; pozdravlja sprejetje evropske agendo o migracijah (COM(2015)0240), ki ponuja celovit odziv na krizo; meni, da bi bilo treba njeno izvajanje pospremiti s konkretnimi ukrepi za spodbujanje gospodarskega, političnega in družbenega razvoja ter dobrega upravljanja v izvornih državah; poudarja, kako pomembna so nakazila v domovino kot vir financiranja razvoja; poudarja, kako pomembni so sporazumi držav članic s tretjimi državami pri olajševanju varnega gibanja in mobilnosti mednarodnih delavcev; meni, da se programov in proračunov razvojne pomoči ne bi smelo uporabljati za obvladovanje migracij; poudarja, da se mora vsaka skupna migracijska politika osredotočati na zakonite poti v Evropo in sprejemanje migrantov;

21.  poudarja, da EU potrebuje bolj usklajeno migracijsko in azilno politiko znotraj Unije, pa tudi s svojimi mednarodnimi partnerji; predlaga, da mora resnično učinkovita in celostna migracijska in azilna politika postati sestavni del notranje in zunanje politike EU, predvsem v delovnih strukturah EU; poudarja, kako pomembno je razviti skupno azilno in migracijsko politiko; poziva, naj se vključujoče pristopi k obravnavi temeljnih vzrokov za migracije, ki so tesno povezani z razvojem, da bi trajno rešili sedanjo migracijsko krizo; opozarja, da so vse ženske in dekleta, ki so begunke ali migrantke, še posebej izpostavljene spolnemu nasilju in izkoriščanju in da je treba v migracijsko politiko EU vključiti vidik spola;

22.  poziva EU in države članice, naj, če želijo izboljšati skladnost med migracijskimi in razvojnimi politikami, stroškov za begunce ne sporočajo kot uradno razvojno pomoč, saj tako nastajajo obsežni oportunitetni stroški na račun razvojnih programov, s katerimi se učinkovito obravnavajo temeljni vzroki za migracije;

Trgovina in finance

23.  poudarja, da so EU in države članice skupaj še vedno največje svetovne donatorice pomoči za trgovino (11,7 milijard evrov leta 2013 – SWD(2015)0128); predlaga, da mora biti cilj pomoči EU za trgovino biti tudi krepitev vloge revnih proizvajalcev, zadrug ter mikro in malih podjetij, poenostavitev diverzifikacije domačih trgov, krepitev enakosti žensk ter nadaljnje regionalno povezovanje in zmanjševanje neenakosti v dohodkih; pozdravlja namero Komisije, da se v večji meri osredotoči na z razvojem povezane določbe v trgovinskih sporazumih, opozarja, da so se države članice zavezale h konkretnim prizadevanjem za uresničitev cilja nameniti 0,7 BNP uradni razvojni pomoči za države v razvoju, in spominja na priporočilo Odbora za razvojno pomoč pri OECD, da bi si bilo treba prizadevati za 86-odstotni povprečni delež subvencij v skupni uradni razvojni pomoči; poudarja, da bi morali trgovinski sporazumi prispevati k spodbujanju trajnostnega razvoja, človekovih pravic in boja proti korupciji po vsem svetu;

24.  opozarja, da liberalizacija trgovine v smislu zmanjševanja revščine sama po sebi ni pozitivna, saj bi utegnila negativno vplivati na trajnostni razvoj;

25.  poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu posreduje letno poročilo o izvajanju pomoči EU za trgovino v državah v razvoju, pri tem pa podrobno navede zneske in vire dodeljenih sredstev, tako iz poglavja 4 proračuna EU kot iz Evropskega razvojnega sklada; meni, da bi takšno poročilo zagotovilo trdno podlago za poročila EU o usklajenosti politik za razvoj, ki se bodo objavljala vsaki dve leti;

26.  opozarja, da cilj trajnostnega razvoja 17.15 potrjuje, da je treba spoštovati politični prostor vseh držav članic za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj; poudarja, da imajo države članice pravico regulirati naložbe ter tako določiti obveznosti za vse vlagatelje, tudi tuje, s tem pa zaščititi človekove pravice ter delavske in okoljske standarde;

27.  pozdravlja napredek, dosežen od sklenitve bangladeškega trajnostnega sporazuma, in poziva Komisijo, naj razširi zavezujoče okvire, da bi vanje vključila tudi druge sektorje; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razširi pobude o družbeni odgovornosti gospodarskih družb in potrebni skrbnosti, ki dopolnjujejo obstoječo uredbo EU o lesu ali se nanašajo na predlagano uredbo EU o konfliktnih mineralih, tudi na druge sektorje, s tem pa zagotovi, da bodo EU ter trgovci in operaterji izpolnili zavezo o spoštovanju človekovih pravic ter najvišjih socialnih in okoljskih standardov;

28.  želi opomniti, da mora naložbena politika EU, zlasti pri porabi javnih sredstev, prispevati k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja; opozarja, da je treba povečati preglednost in odgovornost razvojnih finančnih institucij, da bi učinkovito spremljali in nadzirali tokove, vzdržnost dolga in dodano vrednost za projekte trajnostnega razvoja;

29.  spominja na edinstveno vlogo uradne razvojne pomoči pri doseganju učinkovitih razvojnih rezultatov; poziva k zaščiti razvojne usmeritve in narave uradne razvojne pomoči, vključno s preglednim in odgovornim sistemom za poročanje; opozarja, da je razvezava pomoči potreben pogoj, da bi odprli priložnosti socialno-ekonomskim akterjem v državah v razvoju, in se zavzema za to, da bi se sistemi javnega naročanja v državah v razvoju okrepljeno uporabljali za programe pomoči, s katerimi se podpirajo dejavnosti javnega sektorja, da bi tako okrepili lokalni zasebni sektor;

30.  vseeno opozarja, da pomoč sama ni dovolj; meni, da bi bilo treba razmisliti o inovativnih in raznolikih virih financiranja, kot so davek na finančne transakcije, davek na ogljikov dioksid, solidarnostni prispevek od letalskih vozovnic, najemnine za naravne vire ipd., te vire financiranja pa uskladiti z načeli učinkovitosti razvoja; meni, da bi bilo treba povečati skladnost med javnim, zasebnim, mednarodnim in domačim financiranjem; priznava osrednjo vlogo zasebnega sektorja pri tem; poudarja, da je pomembno ustvariti ustrezne pogoje za zasebna podjetja v državah v razvoju ter spodbujati vzpostavitev političnih in pravnih okvirov, ki bi olajševali uporabo bančnih računov in oblikovanje digitalne infrastrukture;

31.  meni, da je treba pri trgovinski politiki EU upoštevati realnost in stanje razvoja držav v razvoju, da bi izpolnili cilje usklajenosti politik za razvoj, spoštovati pa je treba tudi pravico držav v razvoju za oblikovanje lastnih razvojnih strategij; poudarja, da trgovinski in naložbeni sporazumi, ki so jih sklenile EU in države članice, ne smejo neposredno ali posredno spodkopavati razvojnih ciljev ali spodbujanja in varovanja človekovih pravic v partnerskih državah; spominja, da bi utegnila pravična in ustrezno regulirana trgovina, usklajena s pravili STO, ponujati možnosti za razvoj; pozdravlja vključitev celovitih poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v vse trgovinske in naložbene sporazume;

32.  poziva EU, naj vzpostavi ustrezen okvir, s katerim bi obravnavala način, na katerega gospodarske družbe vključujejo človekove pravice ter socialne in okoljske standarde; poziva EU in države članice, naj še naprej aktivno sodelujejo pri delu Sveta OZN za človekove pravice, da bi od gospodarskih družb terjali odgovornost za zlorabo človekovih pravic;

33.  podpira učinkovit, pravičen in pregleden davčni sistem v skladu z načeli dobrega upravljanja; pozdravlja sveženj ukrepov za davčno preglednost, ki ga je 18. marca 2015 predstavila Komisija, in sveženj proti izogibanju davkom, ki ga je predstavila 28. januarja 2016, vključno s sporočilom Komisije o zunanji strategiji za spodbujanje dobrega davčnega upravljanja na mednarodnem prizorišču; poudarja, kako pomembno je opraviti oceno učinka in analizo prelitja nove davčne zakonodaje EU, da bi preprečili negativen vpliv na države v razvoju; opozarja, da je zbiranje domačih virov z obdavčitvijo najpomembnejši vir prihodkov za javno financiranje trajnostnega razvoja; poziva EU, naj podpira države v razvoju pri vzpostavljanju zmogljivosti na področju davčne uprave, finančnega upravljanja, vodenja javnih financ in zaustavljanja nezakonitih finančnih tokov; poziva EU, naj zagotovi, da bodo gospodarske družbe plačevale davke v državah, v katerih pridobivajo ali ustvarjajo vrednost; v skladu s tem poudarja, da je EU odgovorna za globalno spodbujanje in izvajanje načela usklajenosti politik za razvoj v davčnih zadevah; v zvezi s tem poziva EU, naj državam v razvoju omogoči enakopravno sodelovanje pri svetovni reformi veljavnih mednarodnih davčnih pravil;

34.  meni, da je mednarodno sodelovanje izjemno pomembno pri obravnavi nezakonitih finančnih tokov in izogibanju davkom, in poziva EU, naj spodbuja nadaljnje mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah; poziva EU, naj zagotovi pravično obravnavo držav v razvoju pri pogajanjih o davčnih sporazumih, v skladu z vzorčno konvencijo OZN o dvojnem obdavčevanju, pri tem pa naj upošteva njihov položaj in zagotovi pravično porazdelitev obdavčitvenih pravic; pozdravlja zaveze, sprejete na konferenci za financiranje razvoja, ki je potekala julija 2015 v Adis Abebi, na primer o pregledu večstranskega razvojnega financiranja in davčni pobudi, ki državam v razvoju pomaga pri vzpostavljanju sistema domačih virov; poziva EU, naj v celoti uporablja vzorčno konvencijo OECD o davku na dohodek in kapital, ki vsebuje izbirno določbo o pomoči pri pobiranju davkov;

35.  poziva k oceni vpliva cenovnih subvencij na izvoz, tarife in trgovinske ovire za države v razvoju;

36.  ponovno poudarja, da prizadevanja za zagotovitev dostopa do surovin iz držav v razvoju ne smejo ogrožati lokalnega razvoja in izkoreninjenja revščine, temveč morajo podpirati države v razvoju pri pretvorbi njihovih mineralnih bogastev v pravi razvoj;

Prehranska varnost

37.  poudarja, da bo za doseganje svetovne prehranske varnosti potrebno usklajevanje politik za razvoj na vseh ravneh, zlasti če želimo izpolniti ambiciozni cilj agende 2030, to je izkoreninjene lakote in vseh oblik podhranjenosti; meni, da bi morala EU spodbujati oblikovanje robustnih regulativnih okvirov z jasnimi merili za zaščito pravic in prehranske varnosti ranljivega prebivalstva;

38.  poziva EU, naj sistematično ocenjuje tudi učinke kmetijske, trgovinske in energetske politike EU – pri slednji zlasti politiko na področju biogoriv – na prehransko varnost v državah v razvoju in na preživetje najranljivejših skupin; poziva Komisijo, naj se še naprej osredotoča na zadruge, mikro, majhno in srednje kmetijstvo in kmetijske delavce, prav tako pa naj spodbuja trajnostne in kmetijsko-ekološke prakse v skladu z zaključki Mednarodne ocene kmetijskega znanja, znanosti in tehnologije za razvoj (IAASTD), priporočil posebnega poročevalca ZN za pravico do hrane in cilji trajnostnega razvoja; opozarja, da je treba pri začetku izvajanja ukrepov v okviru skupne kmetijske politike poskrbeti, da ti ne bodo ogrožali zmogljivosti za pridelavo hrane in dolgoročne prehranske varnosti v državah v razvoju; poudarja, da je treba osrednji vprašanji usklajenosti in učinka politik redno spremljati znotraj okvira politike EU za prehransko varnost (COM(2010)0127); poudarja, da mora EU podpreti oblikovanje predelovalne industrije v kmetijskem sektorju in izboljšanje tehnologij za shranjevanje živil; opozarja, kako pomembno je upoštevati vpliv sporazuma o ribištvu na prehransko varnost držav v razvoju; poziva EU in države članice, naj zagotavljajo podporo državam v razvoju pri izvajanju prostovoljnih smernic ZN za odgovorno upravljanje posesti zemlje, ribištva in gozdov na nacionalni ravniter tako prispevajo k preprečevanju prilaščanja zemljišč;

Zdravje

39.  poudarja, da morajo države v razvoju sredstva iz proračuna prednostno nameniti vzpostavitvi trdnih zdravstvenih sistemov, izgradnji trajnostne zdravstvene infrastrukture ter zagotavljanju osnovnih storitev in kakovostne nege; poziva EU, naj podpre vzpostavitev splošnega zdravstvenega varstva, s katerim se bo porazdelilo zdravstveno tveganje v državah v razvoju;

Podnebne spremembe

40.  poziva EU, države članice in vse mednarodne partnerje, naj začejo odločno izvajati pred kratkim sklenjeni pariški podnebni sporazum COP21; poudarja, da morajo EU in druge razvite države tudi v prihodnje podpirati podnebne ukrepe za zmanjšanje emisij in večjo odpornost na posledice podnebnih sprememb v državah v razvoju, predvsem v najmanj razvitih državah; opozarja na bistveni pomen zagotavljanja ustreznih finančnih sredstev v tem kontekstu; v zvezi s tem podpira proces energetskega prehoda EU in premik proti obnovljivim virom energije; poudarja, da utegne neuspeh pri omejitvi globalnega segrevanja na precej pod 2°C spodkopati razvojne dosežke; poziva EU, naj prevzame proaktivno vlogo pri obravnavi izziva globalnih podnebnih sprememb, tako da na vseh ravneh in v vseh panogah določi strateške prednostne naloge ter v skladu s pariškim sporazumom oblikuje in začne izvajati nove, zavezujoče cilje v zvezi s podnebjem, energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije;

41.  priznava, da zasebno financiranje na področju boja proti podnebnim spremembam ne more nadomestiti javnega financiranja; poudarja, da je treba v zvezi z zasebnim financiranjem boja proti podnebnim spremembam zagotoviti pregledno poročanje in odgovornost, pa tudi izvajanje ustreznih družbenih in okoljskih varoval;

Spol

42.  pozdravlja akcijski načrt EU za enakost spolov 2016–2020 ter spodbuja spremljanje in izvajanje njegovih ciljev v vseh zunanjih ukrepih EU, vključno s projekti na ravni držav, ki jih financira EU; prav tako poziva EU, naj učinkovito vključi enakost spolov in krepitev vloge žensk v vse svoje politike, tudi proračun, ter naj zagotovi, da bodo zunanje politike prispevale k boju proti vsem oblikam diskriminacije, tudi zoper osebe LGBT;

Varnost

43.  priznava, da trajnostni razvoj in izkoreninjenje revščine nista mogoča brez zagotovljene varnosti; priznava tudi, da je povezovanje varnosti in razvoja pomemben element učinkovitega zunanjega delovanja EU;

44.  poudarja, da je treba zagotavljati usklajenost in skladnost politik med zunanjo politiko EU, varnostno, obrambno, trgovinsko politiko, humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem; opominja na izziv dobrega upravljanja v državah v razvoju; vztraja, da bi morala usklajenost politik za razvoj prispevati k vzpostavitvi načel pravne države in nepristranskih institucij, h krepitvi ukrepov za razoroževanje, zagotavljanje javnega zdravstva in prehranske varnosti, pa tudi k oblikovanju povezanih politik za varnost in razvoj;

45.  poziva EU, naj okrepi svoje zmogljivosti za preprečevanje kriz in hitro odzivanje, pa tudi sinergije med skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP) in razvojnimi instrumenti, pri čemer naj si prizadeva za ravnotežje med kratkoročnimi odzivi na krize in dolgoročnimi razvojnimi strategijami; predlaga vzpostavitev novega instrumenta za povezovanje varnosti in razvoja, ki bi lahko pripomogel k večji usklajenosti in učinkovitosti politik za razvoj; poudarja, da se tega instrumenta ne bi smelo financirati iz obstoječih razvojnih instrumentov, temveč z novimi proračunskimi sredstvi; poziva, naj se v pripravo strategij EU za varnost in razvoj vključijo prednostne naloge in politike ustreznih regij in držav; pozdravlja uporabo političnega okvira za pristop h krizam in meni, da gre za pomembno orodje, ki omogoča splošno in hitro razumevanje kriz; poziva k okrepitvi sodelovanja med Komisijo, ESZD in državami članicami, da bi opravili celovito analizo, na podlagi katere bi bilo mogoče pri spoprijemanju s krizami sprejeti obveščeno odločitev med ukrepi SVOP in drugimi ukrepi;

46.  meni, da so strategija EU za varnost in razvoj Sahela(6), afriške enote za hitro posredovanje in regionalni akcijski načrt za Sahel za obdobje 2015–2020(7) dober primer uspešnega izvajanja celostnega pristopa EU, kjer se prepletajo ukrepi s področja varnosti, razvoja in upravljanja;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj še naprej izboljšujejo povezave med humanitarno pomočjo, razvojnim sodelovanjem in odpornostjo na nesreče, da se bo mogoče bolj prilagodljivo in učinkovito odzivati na čedalje večje potrebe;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 46, 24.2.2006, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0251. (3) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1 (4) http://www.un.org/millennium/declaration/ares552e.htm (5) http://www.oecd.org/development/effectiveness/49650173.pdf (6) http://eeas.europa.eu/africa/docs/sahel_strategy_en.pdf (7) www.consilium.europa.eu/en/meetings/fac/2015/04/st07823-en15_pdf