Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2887(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0677/2016

Predložena besedila :

B8-0677/2016

Razprave :

PV 09/06/2016 - 2
CRE 09/06/2016 - 2

Glasovanja :

PV 09/06/2016 - 4.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0280

Sprejeta besedila
PDF 350kWORD 114k
Četrtek, 9. junij 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Konkurenčnost evropske železniške dobavne industrije
P8_TA(2016)0280B8-0677/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. junija 2016 o konkurenčnosti evropske železniške dobavne industrije (2015/2887(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije „2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“ (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije „Za oživitev evropske industrije“ (COM(2014)0014),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije „Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“ (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije „Načrt za enotni prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (COM(2011)0144),

–  ob upoštevanju študije Komisije Sector Overview and Competitiveness Survey of the Railway Supply Industry (Pregled panoge in študija o konkurenčnosti železniške dobavne industrije) (ENTR 06/054),

–  ob upoštevanju študije Evropskega parlamenta „Freight on Road: Why EU shippers prefer truck to train“ (Cestni tovorni promet: zakaj imajo prevozniki v EU raje tovornjake kot vlake),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o konkurenčnosti evropske železniške dobavne industrije (O-000067/2016 – B8-0704/2016),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

Posebna narava in strateška pomembnost evropske železniške dobavne industrije za oživitev evropske industrije

1.  poudarja, da evropska železniška dobavna industrija, ki obsega proizvodnjo lokomotiv in tirnih vozil ter opremo za tire, elektrifikacijo, signalizacijo in telekomunikacijsko opremo ter storitve vzdrževanja in zagotavljanja nadomestnih delov, in ki vključuje številna mala in srednja podjetja ter vodilna podjetja v industriji, zaposluje 400 000 delavcev, vlaga 2,7 % svojega letnega prometa v raziskave in razvoj ter predstavlja 46 % svetovnega trga železniške dobavne industrije; poudarja, da celoten železniški sektor, skupaj z operaterji in infrastrukturo, neposredno ustvarja več kot milijon delovnih mest v EU, posredno pa še dodatnega 1,2 milijona; poudarja, da je ta podatek jasen pokazatelj pomembnosti železniške dobavne industrije za evropsko industrijsko rast, delovna mesta in inovacije, ter za njen prispevek k doseganju cilja 20-odstotne ponovne industrializacije;

2.  poudarja posebno naravo tega sektorja, ki jo označujejo zlasti proizvodnja opreme z življenjsko dobo do 50 let, visoka kapitalska intenzivnost, bistvena odvisnost od javnih naročil in obveznost izpolnjevanja zelo visokih varnostnih standardov;

3.  opozarja na bistven prispevek železnice pri blaženju podnebnih sprememb in pri odzivu na druge svetovne pojave, kot so urbanizacija in demografske spremembe; zato pozive Komisijo, naj podpre cilje za modalni prehod na železnico, za potnike in za tovor, kot je zapisano v beli knjigi o prometu iz leta 2011, s konkretnimi političnimi ukrepi in ciljnimi naložbami; opozarja, da je v skladu z rezultati 21. konference o podnebnih spremembah ter podnebnimi in energetskimi cilji EU do leta 2030 potreben prehod na železnico in druge oblike trajnostnega, energetsko učinkovitega, elektrificiranega prometa, da bi dosegli zastavljeno razogljičenje prometa; na podlagi tega poziva Komisijo, naj izkoristi prihodnje sporočilo o razogljičenju prometa, da bi predlagala nove ukrepe v podporo razvoju energetsko učinkovitih tehnologij za železniško dobavno industrijo;

4.  opaža, da ima železniška dobavna industrija kot vodilni akter na svetovnem trgu na področju tehnologije in inovacij ključno vlogo pri doseganju cilja 20-odstotne industrializacije, ki ga je določila Komisija;

5.  ugotavlja, da se evropska železniška dobavna industrija lahko zanese na vrsto ugodnih dejavnikov – ne le na okoljsko uspešnost tega prevoznega sredstva, temveč tudi na velik trg in možnost pospeševanja množičnega prevoza; vendar ugotavlja, da se danes sektor sooča s tremi vrstami konkurence: intermodalno, mednarodno in včasih celo znotraj podjetja;

Ohranjanje svetovnega primata evropske železniške dobavne industrije

6.  opozarja, da bo do leta 2019 predvidena letna stopnja rasti dostopnih mednarodnih trgov železniške dobavne industrije znašala 2,8 %; poudarja, da je EU sicer odprta tekmecem iz tretjih držav, vendar so tretje države vzpostavile več ovir, ki so v škodo evropski železniški dobavni industriji; poudarja, da se tekmeci iz tretjih držav, zlasti iz Kitajske, hitro in agresivno širijo v Evropo in na druge svetovne regije, pogosto z močno politično in finančno podporo svoje države izvora (npr. z radodarnimi izvoznimi krediti zunaj področja uporabe pravil Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj); poudarja, da lahko takšna praksa pomeni nepošteno konkurenco, ki ogroža delovna mesta v Evropi; zato poudarja potrebo po enakih konkurenčnih pogojih na svetovni ravni in po vzajemnem dostopu do trgov, da bi preprečili izgubo delovnih mest in zaščitili industrijsko znanje v Evropi;

7.  poudarja, da je tudi znotraj evropskega železniškega trga za številna podjetja EU, zlasti mala in srednja podjetja, čezmejno delovanje težavno in drago, in sicer zaradi razdrobljenosti trga, tako upravne kot tehnične; meni, da bo uresničitev cilja vzpostavitve enotnega evropskega železniškega prostora bistvenega pomena za ohranitev prevlade evropske železniške dobavne industrije na svetovni ravni;

Prenovljen inovacijski program za evropsko železniško industrijo

8.  priznava, da je železniška dobavna industrija bistvena za konkurenčnost Evrope in njeno zmogljivost za inovacije; poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo zagotovili, da bo Evropa ohranila tehnološko in inovativno prednost v tem sektorju;

9.  pozdravlja odločitev za ustanovitev skupnega podjetja „Shift2Rail“ (S2R) in nedavni začetek prvega razpisa; poziva k hitremu in pravočasnemu izvajanju vseh raziskovalnih in razvojnih dejavnosti S2R, karseda hitro; izraža nezadovoljstvo glede dejstva, da je udeležba malih in srednjih podjetij v instrumentu S2R nizka, deloma tudi zaradi visokih stroškov in njegove kompleksnosti; poziva upravni odbor, naj analizira udeležbo malih in srednjih podjetij v drugem razpisu za pridružene člane, jo izboljša, ter razmisli o posebnih razpisih za mala in srednja podjetja; prosi Komisijo, naj zagotovi spoštovanje določb uredbe glede uravnotežene zastopanosti malih in srednjih podjetij ter regionalne zastopanosti;

10.  poudarja, da so zmogljivost za inovacije, naložbe v raziskave in razvoj, odprava razdrobljenosti trga in povezovanje v grozde bistveni temelji za ohranitev mednarodne konkurenčnosti evropske železniške dobavne industrije;

11.  poziva Komisijo, naj v celoti mobilizira različne instrumente financiranja EU, preuči in izkoristi dodatne vire financiranja za S2R ter poišče sinergijske učinke med različnimi skladi EU in zasebnimi naložbami; v tem kontekstu poziva Komisijo, naj izkoristi dodatne instrumente financiranja EU za železniško tehnologijo zunaj S2R (npr. posebni razpisi za raziskave v programu Obzorje 2020 zunaj S2R, InnovFin, instrument za povezovanje Evrope, strukturna sklada, Evropski sklad za strateške naložbe ), tudi prek pilotnega programa S2R, ki financiranje EU povezuje s strukturnimi in drugimi skladi EU za inovacije;

12.  poziva Komisijo, naj sodeluje s sektorjem, da bi zagotovila najboljšo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zlasti Evropskega sklada za regionalni razvoj, pri podpori raziskovalnim in razvojnim projektom na regionalni ravni; jo spodbuja, naj se osredotoči na prihodnost evropske železniške dobavne industrije po letu 2020;

13.  poudarja, da so grozdi pomembno orodje za zbliževanje zadevnih deležnikov na lokalni in regionalni ravni, vključno z javnimi organi, univerzami, raziskovalnimi instituti, evropsko železniško dobavno industrijo, socialnimi partnerji in drugimi industrijami mobilnosti; poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo grozdenja za rast do decembra 2016; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svojo podporo inovativnim projektom, ki jih razvijajo železniški grozdi, in drugim pobudam, ki na področju evropske železniške dobavne industrije zbližujejo mala in srednja podjetja, velika podjetja ter raziskovalne institute na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni; ugotavlja, da bo treba zagotoviti javno financiranje za grozdenje; v zvezi s tem je seznanjen z možnostmi, ki jih omogočajo novi instrumenti financiranja (Evropski sklad za strateške naložbe it.);

14.  meni, da bi morala Komisija razmisliti o vzpostavitvi foruma na evropski ravni, ki bi združeval uveljavljena podjetja z zagonskimi in odcepljenimi podjetji z inovativnimi idejami za železniški sektor, zlasti na področju digitalizacije, ter omogočal izmenjavo primerov dobre prakse in lajšal sklepanje partnerstev; meni, da bi Komisija morala preučiti možnosti za spodbujanje sodelovanja med velikimi ter malimi in srednjimi podjetji pri raziskovalnih projektih, ki zadevajo evropsko železniško dobavno industrijo;

15.  meni, da je digitalizacije eno od področij, na katero bi se raziskovalne dejavnosti morale osredotočiti, da bi povečali storilnost železniškega prometa in znižali njegove operativne stroške (npr. avtomatizacija, senzorji in orodja za spremljanje, interoperabilnost, na primer prek evropskega sistema za vodenje železniškega prometa/evropskega sistema za nadzor vlakov, uporaba vesoljskih tehnologij, vključno s sodelovanjem z Evropsko vesoljsko agencijo, uporaba masovnih podatkov in kibernetske varnosti); meni, da bi se bilo treba poleg tega osredotočiti na učinkovitejšo rabo virov in povečanje energetske učinkovitosti, na primer z uporabo lažjih materialov in alternativnih goriv; meni, da bi moral tretji poudarek biti na izboljšavah, zaradi katerih je železniški prevoz privlačnejši in širše sprejet (npr. večja zanesljivost in zmanjšanje hrupa, nemoten multimodalni promet, integrirano izdajanje vozovnic); poudarja, da prizadevanja za inovacije ne smejo zanemariti infrastrukture, ki je bistvena za konkurenčnost železniškega prometa;

16.  poziva k hitremu izvajanju integriranega sistema izdajanja e-vozovnic, v katerega bodo vključene druge oblike prevoza in druge potencialne storitve, ki jih bodo nudil en sam prodajalec vozovnic;

17.  opozarja, da je nujno treba vzpostaviti enotni trg za železnice, tramvaje in druga tirna vozila, skupaj s potrebno dodatno opremo;

18.  prosi Komisijo, naj zagotovi varstvo pravic intelektualne lastnine evropskih dobaviteljev železniške opreme na mednarodni ravni, v skladu s priporočili resolucije Evropskega parlamenta z dne 9. junija 2015 o strategiji za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah(1);

Pridobivanje pravega znanja in spretnosti za železniško dobavno industrijo, pripravljeno na prihodnost

19.  poziva k evropski strategiji za usposabljanje in izobraževanje, ki bo povezala podjetja železniške dobavne industrije, raziskovalne ustanove in socialne partnerje, da bodo skupaj preučili, katera znanja in spretnosti so potrebni za trajnostno in inovativno železniško dobavno industrijo; meni, da je v tem kontekstu treba izvesti študijo izvedljivosti morebitnega evropskega sektorskega sveta za kvalifikacije na področju železnice; poziva države članice ali ustrezne regionalne organe, naj oblikujejo okvir za zagotavljanje stalnega usposabljanja, kot individualno pravico do usposabljanja, ki delavcem zagotavlja, da so s svojim naborom znanj in spretnosti pripravljeni na naraščajoče zahteve v sektorju in da se lahko prilagodijo novemu trgu ali da se v primeru presežka delovne sile lahko prezaposlijo v drug industrijski sektor;

20.  poudarja, da zaradi vse starejše delovne sile železniški dobavni industriji primanjkuje kvalificiranih delavcev; zato pozdravlja vsa prizadevanja za spodbujanje vseživljenjskega učenja in tehničnih znanj; poziva h kampanji za večjo prepoznavnost in privlačnost železniške dobavne industrije med mladimi inženirji (npr. prek financiranja iz EFS); opozarja, da je v tem sektorju stopnja zaposlovanja žensk še posebej nizka, in zato poudarja, da bi morala tovrstna kampanja posebej obravnavati to neravnovesje; poziva Komisijo, naj spodbuja socialni dialog, da bi pospešila socialne inovacije in spodbudila dolgoročno zaposlovanje, kar bi prispevalo k privlačnosti sektorja za kvalificirane delavce;

21.  meni, da je poučevanje ustrezno izbranih spretnosti nepogrešljiva naložba, da bi evropska železniška dobavna industrija lahko dolgoročno ohranila globalni primat v tehnologiji ter zmogljivosti za inovacije;

Podpora malim in srednjim podjetjem

22.  meni, da je dostop do financiranja eden glavnih izzivov za mala in srednja podjetja v železniški dobavni industriji; poudarja dodano vrednost programa COSME in strukturnih skladov za pomoč malim in srednjim podjetjem pri pridobivanju dostopa do financiranja, tudi v obliki jamstva in kapitalskih instrumentov, ter opozarja, da je treba okrepiti promocijo teh instrumentov; pozdravlja osredotočenost Evropskega sklada za strateške naložbe na mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, vendar poudarja, da mora sklad zdaj tudi izpolniti svojo obljubo in da bi bilo treba preučiti možnost uporabe alternativnih virov financiranja; pozdravlja instrument za mala in srednja podjetja v okviru programa Obzorje 2020, vendar opozarja na problem prevelikega števila vlog in nizke stopnje uspešnosti; poziva Komisijo, naj ta problem obravnava v okviru vmesnega pregleda programa Obzorje 2020; poziva Komisijo, naj spodbuja boljše črpanje iz finančnih instrumentov EU in skladov, ki so na voljo malim in srednjim podjetjem;

23.  poudarja, da so mala in srednja podjetja v železniški dobavni industriji pogosto odvisna od enega podjetja; poudarja, da se mala in srednja podjetja nočejo širiti zaradi pomanjkanja virov in večjih tveganj, povezanih s čezmejnim poslovanjem; poziva Komisijo, naj v okviru Evropske podjetniške mreže vzpostavi sektorske skupine za železnico, ki bi lahko nudile svetovanje in usposabljanje malim in srednjim podjetjem v železniški dobavni industriji glede različnih shem financiranja inovacij, pridobivanja nepovratnih sredstev, internacionalizacije in tega, kako najti in obravnavati morebitne poslovne partnerje in partnerje za prijavo na skupne raziskovalne projekte, financirane s sredstvi EU;

24.  prosi Komisijo, naj še bolje izkoristi obstoječe programe za podporo internacionalizaciji malih in srednjih podjetij ter v kontekstu sinergij med različnimi skladi EU poveča njihovo prepoznavnost med malimi in srednjimi podjetji evropske železniške dobavne industrije; poziva Komisijo, naj še bolj razvije programe usposabljanja v zvezi z dostopom do posameznih tujih trgov in naj o teh programih širše obvešča mala in srednja podjetja evropske železniške dobavne industrije;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo vse možnosti za podporo malim in srednjim podjetjem evropske železniške dobavne industrije, tudi v okviru morebitnega ciljno usmerjenega pregleda pobude Small Business Act, pri tem pa posebno pozornost namenijo potrebam industrijskih podsektorjev, kot je železniška dobavna industrija, kjer je udeležba malih in srednjih podjetij z veliko dodano vrednostjo še posebej pomembna;

26.  je zaskrbljen zaradi počasnih plačil malim in srednjim podjetjem v železniški dobavni industriji; poziva Komisijo, naj spremlja in popravi izvajanje direktive o zamudah pri plačilih (2011/7/EU);

Izboljšanje evropskega tržnega okolja za dobavitelje in spodbujanje povpraševanja po železniških proizvodih

27.  pozdravlja sprejetje tehničnega stebra četrtega železniškega paketa in poziva k njegovemu hitremu izvajanju kot ključnemu sredstvu za vzpostavitev pravega enotnega trga za železniške proizvode; poudarja, da bosta povečana interoperabilnost in pomembnejša vloga Evropske železniške agencije olajšala harmonizacijo omrežja, zato imata potencial za znižanje stroškov razvoja in odobritve tirnih vozil in evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa ob progi; poudarja, da je treba Evropski železniški agenciji zagotoviti ustrezne človeške in finančne vire, da bo lahko izvajala svoje nove, širše naloge; meni, da bo politični steber četrtega železniškega paketa določil konkurenčnost ponudnikov prevoza in, bolj splošno, kupcev;

28.  poudarja potrebo po polnem, učinkovitem in enotnem izvajanju uredbe o železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet, kar bo koristilo tako potnikom kot industriji;

29.  prosi Komisijo, naj ponovno oceni opredelitve trgov in veljavni nabor pravil EU o konkurenci, da bi upoštevala razvoj svetovnega trga železniške dobavne industrije; poziva Komisijo, naj ugotovi, kako bi bilo treba posodobiti te opredelitve in pravila, da bi rešili probleme zaradi združitev na svetovnem trgu, kot je združitev CNR in CSR, ter omogočili strateška partnerstva in zavezništva na področju železniške dobavne industrije;

30.  poziva k nadaljnji evropski standardizaciji v železniškem sektorju, katere gonilo so deležniki (tudi evropska železniška dobavna industrija) pod vodstvom Evropskega odbora za standardizacijo in Evropskega odbora za elektrotehnično standardizacijo; upa, da bo nova skupna pobuda za standardizacijo, ki jo je predlagala Komisija, imela pri tem pomembno vlogo; poudarja, da je pomembno vključiti več malih in srednjih podjetij v evropsko standardizacijo;

31.  poziva k hitremu izvajanju direktiv EU o javnem naročanju iz leta 2014; opozarja države članice in Komisijo, da te direktive obvezujejo javne naročnike, da odločitve glede razpisov sprejemajo na podlagi načela ekonomsko najugodnejše ponudbe in se osredotočajo na stroške v življenjski dobi ter okoljsko in družbeno trajnostne proizvode, s čimer prispevajo k preprečevanju plačnega in socialnega dampinga ter potencialno krepijo regionalno gospodarsko strukturo; poziva Komisijo in države članice, naj splošno spodbujajo celotno analizo stroškov v življenjski dobi kot standardno prakso pri dolgoročnih naložbah, naj svetujejo javnim naročnikom in spremljajo njeno izvajanje; poziva Komisijo in države članice, naj opozorijo javne naročnike o določbi v okviru revidiranega evropskega okvira o javnih naročilih, na podlagi katerega je mogoče zavrniti ponudbe, če se več kot 50 % vrednosti doda zunaj EU (člen 85 Direktive 2014/25/EU);

32.  poziva Komisijo, naj spremlja neevropske naložbe v železnice v državah članicah EU ter zagotovi skladnost z evropsko zakonodajo o javnih naročilih, na premier zakonodajo o neobičajno nizkih ponudbah in nepošteni konkurenci; poziva Komisijo, naj uvede preiskavo zoper morebitne neevropskega kandidate, ki oddajajo ponudbe v EU, hkrati pa prejemajo vladne subvencije od tretjih držav;

Krepitev naložb v železniške projekte

33.  pričakuje, da se bodo obstoječi instrumenti financiranja EU (npr. instrument za povezovanje Evrope, strukturna sklada) v celoti uporabili, za spodbujanje povpraševanja po železniških projektih (vključno z instrumenti financiranja EU za naložbe zunaj EU, kot so instrument za predpristopno pomoč in evropski instrument sosedstva ); poudarja pomen uspešnega izvajanja Evropskega sklada za strateške naložbe kot orodja za mobilizacijo zasebnega kapitala za železniški sektor ter poziva k nadaljnji preučitvi možnosti, kako privabiti zasebne naložbe v železniške projekte; meni, da imajo javne razvojne banke na nacionalni in evropski ravni pomembno vlogo pri podpori železniški dobavni industriji; poziva Komisijo, naj sodeluje z večstranskimi razvojnimi bankami, da bi pomagali javnim organom in zasebnim agencijam pri naložbah v najbolj trajnostno in energetsko učinkovito železniško opremo po svetu; poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj okrepita svetovalno podporo železniškim projektom, in sicer prek novoustanovljenega Evropskega svetovalnega vozlišča pod okriljem Evropskega sklada za strateške naložbe, da bi jim pomagali privabiti naložbe; meni, da bo železniški sektor v Evropi še naprej močno odvisen od javnih naložb; zato poziva države članice in javne organe, naj močno vlagajo v svoje osrednje in mestne železniške sisteme ter, kjer je mogoče, povečajo stopnjo črpanja kohezijskih sredstev za železniške projekte; vendar ob upoštevanju te odvisnosti od javnih financ in njihove obremenitve v številnih evropskih državah poziva, naj se uporabijo vsa sredstva, bodisi ureditvena ali proračunska, za mobilizacijo zasebnega kapitala za železniški sektor;

34.  poudarja, da je zaradi kompleksnosti železniškega sektorja posojilodajalcem težko razumeti tveganje in ponuditi poceni posojila; poziva Komisijo, naj vzpostavi forum za financiranje železniške dobavne industrije, da bi povečala zavzetost in izmenjavo znanja med železniško dobavni industrijo in finančnim sektorjem, kar bi pri bankah izboljšajo razumevanje tega sektorja in njegovih tveganj ter znižalo stroške financiranja;

35.  meni, da se vzdrževanje in posodabljanje obstoječe železniške opreme ne sme zanemariti; prosi Komisijo in države članice, naj spodbujajo nadomeščanje stare opreme s sodobnimi in trajnostnimi proizvodi v velikem obsegu;

36.  pozdravlja podporo EU za spletno platformo opazovalne skupine za mobilnost v mestih (Eltis), ki omogoča izmenjavo primerov dobre praske v zvezi z mestnimi sistemi na širših mestnih območjih; poziva Komisijo, naj okrepi izmenjavo primerov dobre prakse glede različnih možnosti za financiranje trajnostnih sistemov mobilnosti v mestih ter jih promovira preko prihodnje evropske platforme za načrte za trajnostno mobilnost v mestih;

37.  prosi Komisijo, naj v sodelovanju z Evropsko železniško agencijo pomaga pri nadaljnjem harmoniziranem uveljavljanju evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa v EU in naj ta sistem promovira tudi zunaj EU;

38.  pozdravlja prizadevanja za izvajanje in uporabo skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve v železniškem sektorju; v tem kontekstu priznava vlogo Agencije za evropski GNSS in njeno uspešno upravljanje projektov v okviru sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020;

Krepitev svetovne konkurenčnosti železniške dobavne industrije

39.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo prihodnji trgovinski sporazumi (tudi ti na podlagi sedanjih pogajanj z Japonsko, Kitajsko in ZDA) ter revidirani veljavni trgovinski sporazumi vsebovali posebne določbe, ki bodo bistveno izboljšale dostop do trga za evropsko železniško dobavno industrijo v zvezi z javnim naročanjem, vključno z obravnavanjem problema povečanih zahtev glede lokalizacije ter zagotovile vzajemen dostop do tujih trgov za evropsko železniško dobavno industrijo; poziva Komisijo, naj zagotovi enake konkurenčne pogoje za udeležence na trgu iz Evrope in iz tretjih držav;

40.  poziva Komisijo, naj zagotovi večjo skladnost trgovinske politike EU z industrijsko politiko in da nova generacija trgovinskih sporazumov ne bi privedla do novih preselitev in dodatne deindustrializacije v EU;

41.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za odpravo največjih netarifnih ovir, ki evropski železniški dobavni industriji omejujejo dostop do tujih trgov, vključno z ovirami za naložbe (zlasti obveznosti, povezane s skupnimi podjetji), diskriminacijo ter pomanjkanjem preglednosti v postopkih javnega naročanja (zlasti vse bolj obremenjujoče zahteve glede lokalne vsebine);

42.  poudarja pomen in učinek, ki ga imajo pogajanja o „mednarodnem instrumentu za javna naročila“ in pregled uredb o instrumentih trgovinske zaščite na evropsko železniško dobavno industrijo, ter poziva Svet in Komisijo, naj to upoštevata in tesno sodelujeta z Evropskim parlamentom, da bi glede teh instrumentov hitro prišli do dogovora; poziva Komisijo, naj upošteva učinek, ki bi ga priznanje statusa tržnega gospodarstva državno vodenim ali drugim netržnim gospodarstvom lahko imelo na delovanje instrumentov trgovinske zaščite in konkurenčnost evropske železniške dobavne industrije;

43.  prosi Komisijo za dosledno trgovinsko strategijo EU, ki zagotavlja skladnost z načelom vzajemnosti, predvsem pri odnosih z Japonsko, Kitajsko in ZDA, ter naj podpre nadaljnjo internacionalizacijo železniške dobavne industrije, zlasti malih in srednjih podjetij, tudi prek spodbujanja evropskih standardov in tehnologij na mednarodni ravni, kot je evropski sistem za upravljanje železniškega prometa, in prek iskanja možnosti za boljše varovanje pravic intelektualne lastnine evropske železniške dobavne industrije (npr. s širšim spodbujanjem službe za pomoč uporabnikom pravic intelektualne lastnine);

44.  poziva Komisijo, naj pomaga odpraviti vse tarifne in netarifne ovire, poenostaviti poslovne postopke za mala in srednja podjetja v železniški dobavni industriji ter zagotoviti postopno odpravo vseh omejevalnih poslovnih praks na trgih tretjih držav; poziva Komisijo, naj ukrepa in pospeši izdajo delovnih vizumov za delavce evropskih malih in srednjih podjetij, ki so začasno poslani v tretje države, da bi zmanjšali število poslovnih transakcij, ki jih mora malo ali srednje podjetje opraviti;

45.  opozarja, da nekatere tretje države nesprejemljivo izkrivljajo trgovino, saj svojim izvoznikom zagotavljajo nesorazmerne stopnje podpore prek finančnih pogojev za potencialne stranke; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem prepriča kitajsko vlado, da podpiše sporazuma OECD o uradno podprtih izvoznih kreditih in njegovo posebno poglavje o železniški infrastrukturi; poziva Komisijo, naj hkrati pospeši pripravo novih svetovnih smernic za izvozne kredite v okviru mednarodne delovne skupine za izvozne kredite;

Izboljšanje strateške politične podpore za ta sektor

46.  poziva Komisijo, naj objavi sporočilo o dosledni strategiji za industrijsko politiko EU, ki bo usmerjeno v ponovno industrializacijo Evrope in bo med drugim temeljilo na trajnosti, energetski učinkovitosti in učinkoviti rabi virov; prosi Komisijo, naj v tem dokumentu na kratko predstavi svojo strategijo glede pomembnih industrijskih sektorjev, vključno z železniško dobavno industrijo; meni, da je pomembno vključiti predloge o tem, kako ohraniti visoko raven vertikalne proizvodnje v EU;

47.  poziva Komisijo, naj organizira industrijski dialog na visoki ravni o železniški dobavni industriji, v katerem bodo udeleženi ustrezni komisarji, poslanci Evropskega parlamenta, Svet, države članice, železniška industrija, sindikati, raziskovalne ustanove, Evropska železniška agencija ter evropske organizacije za standardizacijo; opozarja, da bi reden industrijski dialog o železniški dobavni industriji omogočil strukturirano razpravo na evropski ravni o horizontalnih izzivih za ta sektor in učinkih politik EU na konkurenčnost železniške dobavne industrije;

48.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo politika, ki vpliva na konkurenčnost železniške dobavne industrije EU, rezultat učinkovite komunikacije in usklajevanja med upravitelji različnih udeleženih področij;

49.  meni, da je politična podpora Sveta potrebna za krepitev in razvoj evropske železniške dobavne industrije; zato poziva Svet za konkurenčnost, naj evropsko železniško dobavno industrijo konkretno uvrsti na svoj dnevni red;

o
o   o

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0219.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov